àj medmet1. izraža, da se govorec spomni česa neprijetnega1.1. izraža, da govorec ob spoznanju česa neprijetnega občuti obžalovanje
2. izraža, da je govorec prijetno presenečen
3. tudi ponovljeno uporablja se, ko govorec želi pritegniti pozornost
4. izraža, da govorec občuti vznesenost, radost
5. zlasti v ljudskih pesmih uporablja se za nadomeščanje zlogov besedila v refrenu5.1. uporablja se, ko govorec želi uspavati otroka
ETIMOLOGIJA: imitativna beseda, tako kot hrv., srb. ȃj, rus. áj, češ., stčeš. aj, litov. aĩ, nem. ei; v romanskih jezikih predvsem za izražanje bolečine: it. àhi, frc. aie, špan. ay
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
atašé atašêja samostalnik moškega spola [atašé] član diplomatskega predstavništva kot strokovnjak za določeno področje
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Attaché) iz frc. attaché, prvotneje ‛pribočnik’ < ‛kdor je dodeljen’, iz attacher ‛dodeliti’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
àufbíks medmet1. neformalno uporablja se, ko govorec pozove koga k pretepu, zlasti množičnemu
2. neformalno izraža močno čustveno podkrepitev izjave, zlasti ob odobravanju
3. kot samostalnik, neformalno, ekspresivno pretep, zlasti množični 3.1. kot samostalnik, neformalno, ekspresivno nasilje
4. kot pridevnik, neformalno, ekspresivno nasilen, nasilniški
FRAZEOLOGIJA: na aufbiks ETIMOLOGIJA: prevzeto iz star. avstr. nem. auf Wichs iz auf ‛na’ in Wichs ‛gorjača, udarec’ iz wichsen ‛tepsti’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
bába bábe samostalnik ženskega spola [bába] 1. neformalno, navadno slabšalno ženska 1.1. neformalno, ekspresivno privlačna, sposobna ženska; SINONIMI: neformalno, ekspresivno babnica
2. neformalno, slabšalno moški, ki se mu pripisujejo nekatere stereotipne ženske vedenjske, telesne lastnosti
STALNE ZVEZE: žaganje babe FRAZEOLOGIJA: Baba pijana, rit prodana., Baba zmešana!, Babe so hudič. ETIMOLOGIJA: = stcslov. baba, hrv., srb. bȁba, rus. bába, češ. bába < pslov. *baba ‛stara ženska’ < ide. *bā̆bā̆ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
bábica bábice samostalnik ženskega spola [bábica] 1. mamina ali očetova mama v razmerju do njunih otrok; SINONIMI: ljubkovalno babi, neformalno, koroško bica, neformalno, primorsko nona, neformalno, štajersko oma 1.1. ekspresivno starejša ženska
1.2. ekspresivno skrbna, sočutna ženska
1.3. ekspresivno ženska, ki na kakem področju deluje dlje od drugih ali je od njih starejša
1.4. navadno v množini, ekspresivno izkušena, modra ženska, ki na določenem področju, zlasti v kulinariki, gospodinjstvu, soustvarja, sooblikuje tradicijo; SINONIMI: neformalno, primorsko, ekspresivno nona
2. ženska, ki se poklicno ukvarja z vodenjem porodov
3. manjša morska riba brez lusk, z močnimi čeljustmi in plosko glavo; primerjaj lat. Blennioidei
FRAZEOLOGIJA: Veliko babic, kilavo dete. ETIMOLOGIJA: ↑baba
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
bíkov bíkova bíkovo pridevnik [bíkou̯ bíkova bíkovo] 2. manj formalno pri katerem tečaji vrednostnih papirjev dlje časa naraščajo; SINONIMI: manj formalno bikovski
STALNE ZVEZE: bikova kri ETIMOLOGIJA: ↑bik
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
crkávati crkávam nedovršni glagol [cərkávati] 1. neformalno, slabšalno prihajati v stanje, ko osnovni življenjski procesi ne potekajo več; SINONIMI: neformalno, slabšalno crkovati 1.1. neformalno, slabšalno prihajati v stanje, ko osnovni procesi, ki zagotavljajo obstoj, delovanje, ne potekajo več; SINONIMI: neformalno, slabšalno crkovati
2. neformalno prihajati v stanje neodzivnosti, nedelovanja, nedosegljivosti; SINONIMI: neformalno crkovati
3. neformalno, navadno slabšalno živeti v pomanjkanju zlasti materialnih dobrin; SINONIMI: neformalno, navadno slabšalno crkovati 3.1. neformalno biti v slabem, neželenem stanju zaradi neugodnih vplivov ali negativnega občutja; SINONIMI: neformalno crkovati
FRAZEOLOGIJA: crkavati na obroke, crkavati od smeha ETIMOLOGIJA: iz crkati, iz onomatopeje *cr, ki posnema visoke glasove - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
cŕkniti cŕknem dovršni glagol [cə̀rkniti] 1. neformalno, slabšalno priti v stanje, ko osnovni življenjski procesi ne potekajo več; SINONIMI: neformalno, slabšalno krepniti, slabšalno škripniti 1.1. neformalno, slabšalno priti v stanje, ko osnovni procesi, ki zagotavljajo obstoj, delovanje, ne potekajo več; SINONIMI: neformalno, slabšalno krepniti, slabšalno škripniti
2. neformalno priti v stanje neodzivnosti, nedelovanja, nedosegljivosti; SINONIMI: neformalno krepniti, ekspresivno škripniti
FRAZEOLOGIJA: raje crknem, crkniti od smeha, za crknit, Naj sosedu krava crkne., V španoviji še pes crkne., Za crknit! ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. cȑknuti, star. bolg. crъ́kna, iz crkati, glej ↑crkavati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
cŕknjen cŕknjena cŕknjeno pridevnik [cə̀rknjen] 1. neformalno, slabšalno ki je v stanju, ko osnovni življenjski procesi ne potekajo več; SINONIMI: privzdignjeno blagopokojen 1.1. neformalno, slabšalno ki je v stanju, ko osnovni procesi, ki zagotavljajo obstoj, delovanje, ne potekajo več; SINONIMI: privzdignjeno blagopokojen
2. neformalno ki je zelo utrujen, izmučen
FRAZEOLOGIJA: crknjen konj, refleks crknjenega konja ETIMOLOGIJA: ↑crkniti
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
crkováti crkújem nedovršni glagol [cərkováti] 1. neformalno, slabšalno prihajati v stanje, ko osnovni življenjski procesi ne potekajo več; SINONIMI: neformalno, slabšalno crkavati 1.1. neformalno, slabšalno prihajati v stanje, ko osnovni procesi, ki zagotavljajo obstoj, delovanje, ne potekajo več; SINONIMI: neformalno, slabšalno crkavati
2. neformalno prihajati v stanje neodzivnosti, nedelovanja, nedosegljivosti; SINONIMI: neformalno crkavati
3. neformalno, navadno slabšalno živeti v pomanjkanju zlasti materialnih dobrin; SINONIMI: neformalno, navadno slabšalno crkavati 3.1. neformalno biti v slabem, neželenem stanju zaradi neugodnih vplivov ali negativnega občutja; SINONIMI: neformalno crkavati
FRAZEOLOGIJA: crkovati na obroke, crkovati od smeha ETIMOLOGIJA: iz crkati, glej ↑crkavati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
čístiti čístim nedovršni glagol [čístiti] 1. delati, povzročati, da kje ni več umazanije, odpadkov, neželenih snovi1.1. v obliki čistiti se postajati prost umazanije, odpadkov, neželenih snovi
1.2. odstranjevati neuporabne, neužitne dele hrane, živil
1.3. odstranjevati umazanijo, neželene snovi z dela telesa v skrbi za osebno higieno, urejenost
1.4. delati, povzročati, da je kaj brez česa odvečnega, nepotrebnega, neželenega sploh
FRAZEOLOGIJA: očistiti Avgijev hlev ETIMOLOGIJA: ↑čist
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
enakoprávnost enakoprávnosti samostalnik ženskega spola [enakopráu̯nost] stanje, ko imajo vsi enake pravice in dolžnosti; SINONIMI: enakovrednost
ETIMOLOGIJA: ↑enakopraven
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
girlánda girlánde samostalnik ženskega spola [girlánda] 1. daljši okrasni trak iz zelenja, rož, navadno obešen v loku1.1. okrasni trak iz različnih materialov
2. iz arhitekture iz stenske ploskve izstopajoči venec rož, listov, trakov navadno iz mavca, kamna
3. ekspresivno večja skupina pojavov, stvari, ki si sledijo drug za drugim
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Girlande, frc. guirlande) iz it. ghirlanda, nejasnega izvora - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
héker hékerja in hêker hêkerja; tudi hacker samostalnik moškega spola [héker] in [hêker] 1. kdor navadno nepooblaščeno vdira v računalniške sisteme, zlasti z namenom dokazovanja računalniške spretnosti, finančnega okoriščanja
2. ekspresivno navdušen, spreten računalniški uporabnik, programer
STALNE ZVEZE: etični heker ETIMOLOGIJA: ↑hacker
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
jebêmti in jebémti; in jebênti medmet [jebêmti] in [jebémti] 1. vulgarno izraža, da je govorec nejevoljen, jezen, v zadregi
2. vulgarno izraža močno čustveno podkrepitev izjave, zlasti ob odobravanju
FRAZEOLOGIJA: Jebemti boga!, Jebemti mater! ETIMOLOGIJA: iz jebem ti
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
jebênti in jebénti; in jebêmti medmet [jebênti] in [jebénti] 1. vulgarno izraža, da je govorec nejevoljen, jezen, v zadregi
2. vulgarno izraža močno čustveno podkrepitev izjave, zlasti ob odobravanju2.1. vulgarno izraža, da se govorec zaklinja
FRAZEOLOGIJA: Jebenti boga!, Jebenti mater! ETIMOLOGIJA: ↑jebemti
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
judoist judoista samostalnik moškega spola [judoíst] in [džudoíst] športnik, ki se ukvarja z judom
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. judoist, glej ↑judo
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
judoistični judoistična judoistično pridevnik [judoístični] in [džudoístični] ETIMOLOGIJA: ↑judoist
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
katéri katéra katéro pridevniški zaimek [katéri] I. vprašalni zaimek 1. sprašuje po izbiri osebe, stvari iz določenega nabora, zaporedja, zlasti glede na njeno vrsto1.1. samostalniški zaimek sprašuje po izbiri osebe, stvari iz določenega nabora, zaporedja, zlasti glede na njeno vrsto
II. poljubnostni zaimek 1. izraža posplošeno, poljubno izbiro osebe, stvari, navadno iz določenega nabora, zaporedja1.1. samostalniški zaimek izraža posplošeno, poljubno izbiro osebe, stvari, navadno iz določenega nabora, zaporedja
III. oziralni zaimek, kot veznik 1. zlasti v predmetnih odvisnikih dopolnjuje nadrejeni stavek z opredelitvijo izbire osebe, stvari, zlasti glede na njeno vrsto1.1. samostalniški zaimek, zlasti v predmetnih odvisnikih dopolnjuje nadrejeni stavek z opredelitvijo izbire osebe, stvari, zlasti glede na njeno vrsto
2. v prilastkovih odvisnikih v predložni zvezi dopolnjuje vsebino, ki je prilastek nadrejenega stavka2.1. v rodilniku, v prilastkovih odvisnikih izraža razmerje svojilnosti med jedrom v nadrejenem stavku in njegovim prilastkom
ETIMOLOGIJA: pod vplivom ↑kak, ↑kako preoblikovano iz pslov. *kъterъjь, *koterъjь ipd. (tako kot stcslov. kotorъ, kotoryj, nar. hrv. koteri, rus. kotóryj, češ. který) < ide. *ku̯otero- ‛kateri od dveh’ iz *ku̯o- ‛kdo’, iz česar je še stind. katará-, gr. póteros, nem. weder, litov. katràs - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
kegljáč kegljáča samostalnik moškega spola [kegljáč] 1. športnik, ki se ukvarja s kegljanjem; SINONIMI: kegljavec 1.1. kdor keglja, se s kegljanjem ukvarja rekreativno, ljubiteljsko; SINONIMI: kegljavec
STALNE ZVEZE: kegljač na ledu ETIMOLOGIJA: ↑kegljati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
kegljánje kegljánja samostalnik srednjega spola [kegljánje] 1. šport, pri katerem se s kroglo podira devet kegljev, postavljenih na koncu igralne steze1.1. ta šport kot rekreativna dejavnost
STALNE ZVEZE: kegljanje na asfaltu, kegljanje na ledu, rusko kegljanje, vrtno kegljanje ETIMOLOGIJA: ↑kegljati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
kegljíšče kegljíšča samostalnik srednjega spola [kegljíšče] STALNE ZVEZE: avtomatsko kegljišče, rusko kegljišče, vrtno kegljišče ETIMOLOGIJA: ↑kegelj
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
konfiskácija konfiskácije samostalnik ženskega spola [konfiskácija] iz prava odvzem premoženja ali dela premoženja v korist države, navadno kot kazenska sankcija
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Konfiskation) iz lat. confiscātiō, iz ↑konfiscirati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
lakírati lakíram nedovršni in dovršni glagol [lakírati] 1. nanašati lak na površino česa1.1. nanašati lak na nohte
2. ekspresivno prikazovati kaj tako, da bi bilo videti sprejemljivejše, kot je v resnici; SINONIMI: ekspresivno loščiti
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. lackieren, glej ↑lak
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
máčica máčice samostalnik ženskega spola [máčica] 1. ljubkovalno mačka, zlasti mlajša, manjša; SINONIMI: ljubkovalno mačkica
2. ekspresivno privlačna ženska, navadno mlajša; SINONIMI: ekspresivno mačkica
3. navadno v množini socvetje pri moški rastlini v obliki podolgovate dlakave kepice ali nitke3.1. navadno v množini vejica s takim socvetjem
ETIMOLOGIJA: < *mačьčica, glej ↑mačka - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
meningítis meningítisa samostalnik moškega spola [meningítis] STALNE ZVEZE: gnojni meningitis, klopni meningitis ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. meningitis, iz lat. mēninga ‛možganska ovojnica’, prevzeto iz gr. mē̃ninks ‛koža, membrana’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
míšji míšja míšje pridevnik [míšji] STALNE ZVEZE: mišja mrzlica, mišje uho, mišje ušesce FRAZEOLOGIJA: mišja luknja, mišji korak, nagnati v mišjo luknjo koga, skriti se v mišjo luknjo, za mišjo dlako ETIMOLOGIJA: ↑miš
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
nestŕpnež nestŕpneža samostalnik moškega spola [nestə̀rpneš nestə̀rpneža] 1. kdor čuti, izraža vznemirjenost, navadno zaradi pričakovanja česa
2. kdor ima, izraža nespoštljiv, odklonilen odnos do drugačnega mnenja, nazora, čustvovanja, ravnanja koga
3. kdor izraža razburjenje, nejevoljo na nespoštljiv, grob način
ETIMOLOGIJA: ↑nestrpen
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
obramboslôvje obramboslôvja samostalnik srednjega spola [obramboslôu̯je] 1. veda, ki se ukvarja s proučevanjem in načrtovanjem obrambe, varnosti v državi in svetu
ETIMOLOGIJA: ↑obramba + tvor. od stcslov. slovo ‛beseda’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
očístiti očístim dovršni glagol [očístiti] 1. narediti, povzročiti, da kje ni več umazanije, odpadkov, neželenih snovi; SINONIMI: počistiti 1.1. v obliki očistiti se postati prost umazanije, odpadkov, neželenih snovi
1.2. odstraniti neuporabne, neužitne dele hrane, živil
1.3. odstraniti umazanijo, neželene snovi z dela telesa v skrbi za osebno higieno, urejenost
1.4. narediti, povzročiti, da je kaj brez česa odvečnega, nepotrebnega, neželenega sploh; SINONIMI: počistiti
1.5. v obliki očistiti se postati prost česa odvečnega, nepotrebnega, neželenega
FRAZEOLOGIJA: očistiti se grehov, očistiti Avgijev hlev ETIMOLOGIJA: ↑čistiti
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
očíščen očíščena očíščeno pridevnik [očíščen] 1. ki nima več umazanije, odpadkov, neželenih snovi; SINONIMI: počiščen 1.1. ki ima odstranjene neuporabne, neužitne dele
1.2. ki ima odstranjene odvečne, neželene snovi v skrbi za osebno higieno, urejenost
1.3. ki nima več česa odvečnega, nepotrebnega, neželenega sploh; SINONIMI: počiščen
ETIMOLOGIJA: ↑očistiti
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
pesimízem pesimízma samostalnik moškega spola [pesimízəm] 1. stanje, lastnost koga, da vse vidi slabo, slabše, kot je, in pričakuje najslabše tudi za prihodnost; SINONIMI: črnogledost
2. negativna pričakovanja glede prometa na borzi, dinamike cen, gospodarske aktivnosti sploh
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Pessimismus iz frc. pessimisme, iz lat. pessimus ‛najslabši’ po zgledu ↑optimizem - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
pokriválo pokrivála samostalnik srednjega spola [pokriválo] 1. izdelek za pokrivanje glave1.1. ekspresivno kar spominja na tak izdelek, zlasti na vrhu gore, hriba; SINONIMI: ekspresivno kapa
2. kar se uporablja za pokrivanje sploh; SINONIMI: ekspresivno kapa 2.1. kar kaj pokriva, ščiti
ETIMOLOGIJA: ↑pokrivati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
prèdoglèd prèdogléda samostalnik moškega spola [prèdoglèt prèdogléda] 1. prikaz dokumenta na zaslonu, ki omogoča ogled njegove oblike, kot je predvidena za tiskanje, shranjevanje1.1. prikaz dela dokumenta ali njegove pomanjšane različice, navadno pred odpiranjem
2. predhodni ogled, namenjen zlasti za podajanje, pridobivanje, oblikovanje mnenj
3. napoved česa s strnjenim, povzemalnim prikazom vsebine
STALNE ZVEZE: sprotni predogled, živi predogled ETIMOLOGIJA: ↑pred + ↑ogled
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
pst medmet1. tudi z večkrat ponovljeno črko s uporablja se, ko govorec pozove, opomni koga, naj bo tiho, govori tišje1.1. tudi z večkrat ponovljeno črko s uporablja se, ko želi govorec koga pozvati, opomniti, naj o čem ne govori, kaj ohrani kot skrivnost
ETIMOLOGIJA: imitativna beseda, ki posnema šepetanje - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
róler rólerja samostalnik moškega spola [róler] 1. v množini čez gleženj segajoče obuvalo s pritrjenim nizom koleščkov za rolanje; SINONIMI: rolar, rolarka
2. kemičnemu svinčniku podobno kroglično pisalo s črnilom
3. valju podoben pripomoček za masažo, krepitev mišic
4. iz športa zasuk telesa ob obrambi ali reševanju žoge pri odbojki, po katerem se igralec, igralka postavi nazaj v prvotni položaj
STALNE ZVEZE: hitrostni roler, hokejist na rolerjih, hokej na rolerjih ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. roller, okrajšano iz roller skate, iz roller ‛valj’ in skate ‛drsalka’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
sírov sírova sírovo pridevnik [sírou̯ sírova sírovo] ETIMOLOGIJA: ↑sir
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
snéžka snéžke samostalnik ženskega spola [snéška] 1. navadno v množini podloženo zimsko obuvalo z debelim rebrastim podplatom, ki sega največ do kolena
2. navadno v množini, nekdaj krajša lesena smučka
3. neformalno užitna lističasta goba z belimi trosi, lepljivim sivim klobukom in bledo rumenim betom; primerjaj lat. Tricholoma portentosum; SINONIMI: sivka, iz biologije zimska kolobarnica
ETIMOLOGIJA: ↑sneg
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
štrbúnkniti štrbúnknem dovršni glagol [štərbúnkniti] 1. ekspresivno pasti v vodo tako, da se sliši zamolkel zvok1.1. ekspresivno pasti sploh
2. ekspresivno skočiti v vodo
3. ekspresivno zmanjšati se, priti na nižjo stopnjo
ETIMOLOGIJA: ↑štrbunk
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
umétnostni umétnostna umétnostno pridevnik [umétnostni] 1. ki je v zvezi z umetnostjo1.1. ki sestavlja, tvori umetnost
1.2. ki izhaja iz umetnosti, temelji na umetnosti
2. ki je v zvezi z umetniškim, estetskim oblikovanjem zlasti uporabnih predmetov
3. ki je v zvezi s športom, pri katerem se ocenjuje umetniška in tehnična izvedba figur
STALNE ZVEZE: umetnostna zgodovina, umetnostna zgodovinarka, umetnostni zgodovinar ETIMOLOGIJA: ↑umetnost
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
vétrovka vétrovke samostalnik ženskega spola [vétrou̯ka] vrhnje oblačilo, ki pokriva zgornji del telesa in ščiti pred vetrom
ETIMOLOGIJA: ↑veter
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
vlák vláka samostalnik moškega spola [wlák] navadno po železnih tirih vozeče vozilo iz med seboj povezanih vagonov, ki jih vleče lokomotiva
STALNE ZVEZE: cestni vlak, ekspresni vlak, hitri vlak, lebdeči vlak, magnetni vlak, muzejski vlak, oklepni vlak, oprtni vlak, spalni vlak, sprinterski vlak, šprinterski vlak, turistični vlak, vlak smrti, zeleni vlak FRAZEOLOGIJA: kot ekspresni vlak, loviti zadnji vlak (za kaj), ujeti zadnji vlak (za kaj), vlak smrti, vreči se pod vlak, zadnji vlak (za kaj), zadnji vlak (za kaj) je odpeljal (komu), zamuditi vlak (za kaj) ETIMOLOGIJA: kakor češ. vlak, hrv., srb., vlȃk, prvotno ‛vlečenje, vleka’, iz ↑vleči, kalk po nem. Zug ‛vlak’ iz ziehen ‛vleči’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
zaúšnica zaúšnice samostalnik ženskega spola [zaúšnica] 1. udarec po licu, navadno s plosko roko
2. ekspresivno kar povzroči razočaranje, neprijetnosti, težave, navadno kot posledica neustreznega, neodgovornega ravnanja
FRAZEOLOGIJA: dobiti zaušnico, prisoliti komu, čemu zaušnico ETIMOLOGIJA: iz za uho
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
žléb žléba samostalnik moškega spola [žlép žléba] 1. podolgovata polkrožna priprava za odvajanje deževnice s strehe1.2. podolgovata polkrožna priprava, po kateri priteka, odteka tekoča snov, zlasti voda
1.3. podolgovata priprava za spuščanje, sipanje česa
2. večja podolgovata vdolbina v pobočju, na zemeljskem površju, ki nastane zaradi toka vode, plazov
3. podolgovata zareza, vdolbina v površini česa
STALNE ZVEZE: snežni žleb ETIMOLOGIJA: = cslov. žlěbъ, hrv. žlijȇb, srb. žlȇb, nar. rus. žólob, slovaš. žl'ab < pslov. *želbъ, prvotno ‛kar je izdolbeno’ < ide. *gelbho- iz baze *gelebh- ‛rezati, dolbsti, izvotliti, poglabljati’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.