á1 -- in -ja m (ā) prva črka slovenske abecede: beseda se konča na a;
mali a;
veliki A;
od a dalje;
dva a-ja;
nečitljivi aji / kot nadomestilo za ime osebe A je dal B polovico zneska // samoglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: dolgi a
● če si rekel a, reci tudi b nadaljuj; povej vse; od a do ž od začetka do konca, vse; pog. ena a prvovrsten
♦ lit. rima aabb zaporedna rima; mat. 2a + 3b á -- kot imenovalni prilastek
prvi po vrsti: odstavek A; razdalja od točke A do B; v prvem členu pod točko a / učenci 1. a
♦ glasb. ton a ton na šesti stopnji C-durove lestvice; med. krvna skupina A; vitamin A; šah. polje a 1 prvo polje v prvi navpični vrsti z leve strani
á- prvi del zloženk
nanašajoč se na a, pomen, ki ga predstavlja kot krajšava: A-bomba atomska bomba; hotel A-kategorije / 1. a-razred
♦ glasb. A-dur durov tonovski način s tremi višaji; a-mol izhodiščni molov tonovski način; jezikosl. a-osnova ajevska osnova; med. A-vitamin
a5 vez., knjiž. 1. v protivnem priredju za izražanjea) nasprotja s prej povedanim; pa2,
toda, vendar: prej so ga radi imeli, a zdaj zabavljajo čezenj;
to so besede, a ne dejanja;
drugod umetnike slavijo. A pri nas? sicer je miren, a kadar se napije, zdivja / včasih okrepljen bilo ji je malo nerodno, a vendar tako lepo pri srcu b) nepričakovane posledice: tipal je po temni veži, a vrat ni našel;
postarala se je, a ni ovenela // za omejevanje: to more ugotoviti samo zdravnik, a še ta težko; bral je, a samo kriminalke // na začetku novega (od)stavka za opozoritev na prehod k drugi misli: A vrnimo se k stvari! A dopustimo možnost, da se motimo 2. v vezalnem priredju za navezovanje na prej povedano; in, pa2:
sin je šel z doma, a hči se je omožila v sosednjo vas / nevesta se sramežljivo smehlja, a rdečica ji zaliva lice
a... ali à... predpona v sestavljenkah (ȁ)
za izražanje manjkanja, odsotnosti tega, kar je pomen osnovne besede: ahuman, alogičen, amoralnost; asepsa, ateizem
ábak tudi ábakus -a m (ȃ)
1. pri starih Grkih in Rimljanih plošča za mehanično računanje: število kamenčkov v vsakem žlebičku abaka
2. um. krovna plošča nad kapitelom stebra:
abbé -ja [abé -êja] m (ẹ̑ ȇ)
v francoskem okolju naslov za katoliškega duhovnika: stari dvorni abbé / abbé Dobrovský
abc tudi abecé -- [prva oblika abẹcé in abəcə̀] m (ẹ̑; ə̏) 1. zastar. ustaljeno zaporedje črk v kaki pisavi, zlasti v latinici; abeceda: učiti se abc 2. ekspr. začetno, osnovno znanje: to je komaj abc tehnike
abderítstvo -a s (ȋ) ekspr. omejenost, ozkosrčnost: v satiri je udaril po abderitstvu svojih nasprotnikov
abdicírati -am dov. in nedov. (ȋ)
odpovedati se kakemu položaju, zlasti vladarski oblasti, odstopiti: Edvard VIII. je abdiciral v korist svojega brata
abdómen -mna tudi -a m (ọ̄) anat. trebuh: bolečine v abdomnu // zool. zadek
abdúkcija -e ž (ú)
med. odmik, odmaknitev (uda) od navadne lege: roko so dali v mavec v abdukciji
abecéda -e ž (ẹ̑)
1. ustaljeno zaporedje črk v kaki pisavi, zlasti v latinici: povedati abecedo na pamet; klicati dijake po abecedi; urediti po abecedi; pouk branja se začne z veliko tiskano abecedo; č je četrta črka slovenske abecede
♦ elektr. Morsejeva abeceda iz pik in črt sestavljeni znaki za brzojavni prenos sporočil
2. ekspr. začetno, osnovno znanje: toliko politične abecede bi že moral znati; spoznati abecedo medicine
abecédarstvo -a s (ẹ̑)
ekspr. začetniška nedognanost, začetništvo: preganjati abecedarstvo v umetnosti
abisálen -lna -o prid. (ȃ) geogr. ki je v najglobljih predelih (morja); globinski, globokomorski: abisalni sedimenti
ablácija -e ž (á)
1. geol. odnašanje sipkega zemeljskega materiala z dežjem, odplakovanje: posledice ablacije
// geogr. topljenje ledenika: močna ablacija
2. med., v zvezi ablacija mrežnice odstop mrežnice:
ablaktácija -e ž (á)
1. agr. vstavljanje cepiča žlahtne rastline v divjak tako, da še nekaj časa dobiva hrano od matične rastline: cepljenje oreha z ablaktacijo
2. med. ustavitev, prenehanje dojenja:
abnórmnost -i ž (ọ̑) abnormalnost: abnormnosti v človekovem organizmu / duševna abnormnost
aboníranec -nca m (ȋ) kdor se vnaprej naroči na kaj; naročnik2,
naplačnik: gledališki program si je pridobil veliko novih abonirancev // ekspr. kdor si vedno znova pridobi, ima vnaprej zagotovljen kak položaj, kako mesto: v evroligi je znano moštvo med redkimi aboniranci
abonírati se -am se dov. in nedov. (ȋ) vnaprej plačati, naročiti se na kaj: abonirati se na hrano;
abonirati se v gledališču aboníran -a -o:
aboniran je samo v Drami
Ábrahamov -a -o prid. (ȃ)
rel. nanašajoč se na Abrahama: Abrahamov sin Izak / otroci Abrahamovega rodu Judje
● ekspr. Abrahamova leta starost okoli petdeset let; ekspr. biti v Abrahamovem naročju mrtev, na onem svetu
ábranek -nka m (ȃ)
1. viseča cvetna mačica: leska otresa dolge abranke
2. na dlaki prisušena blatna kepica: psu binglja po trebuhu blato v abrankih
abscés -a m (ẹ̑)
med. lokalno omejeno nabiranje gnoja, ognojek: absces na vratu, v možganih
abscísa -e ž (ȋ)
geom. prva koordinata v pravokotnem koordinatnem sistemu: abscisa in ordinata
absentízem -zma m (ī)
izostajanje (od dela), odsotnost: industrijski psiholog se je ukvarjal s problemom absentizma v podjetju; ugotavljanje vzrokov absentizma
absolúten -tna -o prid. (ȗ) 1. popoln, vsestranski: absoluten mir;
absolutna tišina / absolutna večina glasov nadpolovična2. brezpogojen, nesporen: absoluten prvak;
absolutna premoč 3. neomejen, absolutističen: absolutni vladar;
absolutna državna oblast
♦ filoz. absolutni duh po Heglu zadnja, dokončna stopnja razvoja duha iz njega samega; absolutna resnica resnica, o kateri ni mogoče razumsko dvomiti; fiz. absolutna ničla najnižja možna temperatura; geogr. absolutna višina višina določenega kraja nad morsko gladino; glasb. absolutni posluh zmožnost ugotavljati tone brez pripomočkov; absolutna glasba instrumentalna glasba s čisto glasbeno vsebino, brez določenega programa ali naslova; gozd. absolutna gozdna tla tla, kjer uspeva samo gozd; mat. absolutna vrednost vrednost števila ne glede na predznak; meteor. absolutna vlaga množina vodne pare na 1 m3 zrakaabsolútno
prislov od absoluten: absolutno veljavna sodba
// v členkovni rabi poudarja trditev: to je absolutno potrebno; ima absolutno prav; absolutno ne! nikakor ne, sploh ne; sam.: povzpeti se v svet absolutnega
absolutízem -zma m (ī)
politična ureditev, v kateri ima vso oblast en človek: državni absolutizem; razsvetljeni absolutizem / doba Metternichovega absolutizma
absolutórij -a m (ọ́)
1. razrešitev (od) dolžnosti in odgovornosti, razrešnica: dati odboru absolutorij
2. dokončanje študija na visokih šolah: po absolutoriju na jusu se je vrnil v domovino
// potrdilo, spričevalo o tem:
abstrahírati -am dov. in nedov. (ȋ) ne upoštevati, v mislih izvzeti kaj, odmisliti: iz človeške psihe je abstrahiral element zavesti;
treba je abstrahirati napake, vplive abstrahíran -a -o:
abstrahiran primer
abstrákcija -e ž (á)
knjiž. proces odmišljanja: biti zmožen abstrakcije; znanstvena abstrakcija; metoda abstrakcije
// kar je abstraktno: osebe v romanu so gola abstrakcija; razložil je abstrakcijo na sliki / razstavlja svoje prve abstrakcije
abstráktnež -a m (ȃ)
ekspr. abstraktno misleč človek: v svojih pesmih je abstraktnež / Kako naj pojmi abstraktnež ritem (O. Župančič)
absúrd -a m (ȗ)
kar je v nasprotju z logiko, nesmisel: to je pravi absurd; privesti do absurda; voditi v absurd; očiten absurd / drama absurda; psihoza absurda in groze
♦ filoz. absurd po Camusu dejstvo, da je vse, kar je, brez smisla in končnega cilja
absúrden -dna -o prid.(ȗ) ki je v nasprotju z logiko, nesmiseln: absurden vzrok;
absurdna meja;
absurdna trditev;
tako misliti bi bilo absurdno / rezultat se zdi na prvi pogled absurden nemogoč, neverjetenabsúrdno prisl.:
absurdno groteskni ton drame
abundánca -e ž (ȃ) zelo velika množina česa; obilje, preobilje: abundanca dobrih stvari
♦ bot. količina in gostota kake rastlinske vrste v rastlinski združbi
a cappella -- [akapéla] v prid. rabi (ẹ̑)
glasb. ki je za zborovsko petje brez instrumentalne spremljave: a cappella skladba
acétaldehíd -a m (ẹ̑-ȋ) kem. aldehid ocetne kisline; etanal: v cigaretnem filtru se zadrži tudi acetaldehid
acetát -a m (ȃ)
kem. sol ocetne kisline ali njen ester: natrijev acetat; topnost acetatov v vodi
// trg. tkanina iz acetatnih vlaken: acetat za prevleko dežnikov
acetílsalicílen -lna -o prid. (ȋ-ȋ)
kem., v zvezi acetilsalicilna kislina zdravilo proti prehladu in bolečinam:
acetón -a m (ọ̑)
brezbarvna, vnetljiva, hlapljiva tekočina, ki topi smole in masti: odstraniti lak z nohtov z acetonom; raztopljen v acetonu; močen duh po acetonu / aceton v krvi pri diabetikih
acid -a [êsid-] m (ȇ)
1. glasba, ki temelji na jazzu, funku in hip hopu: združitev acida in rocka
2. močno sintetično mamilo, ki povzroča halucinacije: acid in druga mamila; v prid. rabi: acid house; acid jazz; acid rock
àcíkličen -čna -o prid. (ȁ-í)
ki se ne pojavlja v ciklih: aciklični pojavi
♦ kem. aciklične spojine spojine z ogljikovimi atomi, razporejenimi v odprti verigi
ad acta [adákta] prisl. (ȃ)
pravn. k spisom v arhiv: dati spis ad acta; pren. stvar je ad acta
adagio [adádžo] prisl. (ȃ) glasb., označba za hitrost izvajanja počasi: igrati adagio adagio -a m
stavek ali skladba v tem tempu: melanholičen adagio; Beethovnovi adagi
Ádamov in Adámov -a -o prid. (ȃ; ȃ)
rel. nanašajoč se na Adama: Adamova žena Eva
● šalj. bil je v Adamovem kostumu nag, gol; tudi on je Adamov sin navaden človek z vsemi slabostmi; Adamovo jabolko in adamovo jabolko vidna hrustančna izboklina na moškem vratu
adaptácija -e ž (á) 1. preureditev, prenovitev: adaptacija starih zgradb;
adaptacija hiše za poslovne prostore / zaradi adaptacije lokal zaprt // priredba, predelava: radijska adaptacija teksta; večer poljske satire v adaptaciji našega režiserja 2. knjiž. prilagoditev okolju: adaptacija organizma na temperaturo / sposobnost socialne adaptacije; priseljevanje v mesta rodi probleme adaptacije
adekváten -tna -o prid., adekvátnejši (ȃ) ustrezen, enakovreden, ujemajoč se: najti adekvaten izraz;
truditi se za adekvaten prevod;
dati vsebini adekvatno obliko;
v sedanjih okoliščinah je to najbolj adekvatna rešitev problema adekvátno prisl.:
adekvatno se izraziti
adépt -a m (ẹ̑) knjiž.
1. kdor se uvaja v kako vedo: muzikalno znanje tega adepta kompozicije je premalo poglobljeno; mladi adepti modernistične šole
2. goreč pristaš kake ideologije: adepti panslavizma / eden najbolj vdanih adeptov umetnosti
adhezíja -e ž (ȋ)
fiz. sila, ki privlači molekule različnih snovi: adhezija med gumijastim kolesom in cesto
♦ med. bolezenska zraslost v telesnih votlinah; zaraslina, zraslina
ad hoc [athók tudi athòk] prisl. (ọ̑; ȍ)
knjiž. posebej za ta primer, v ta namen: ad hoc imenovana komisija; v prid. rabi: ad hoc sestanek
ad infinítum prisl. (ȋ)
knjiž. brez konca in kraja, v neskončnost: odlašati ad infinitum; in tako naprej ad infinitum
adjektivizácija -e ž (á)
jezikosl. proces, v katerem beseda, ki ni pridevnik, pridobi pridevniške lastnosti:
adjutánt -a m (ā á)
v nekaterih državah oficir, dodeljen višjim vojaškim osebnostim, pribočnik: generalov adjutant / adjutant polka
adjutantúra -e ž (ȗ)
v nekaterih državah adjutantski urad:
adjútum -a m (ȗ)
nekdaj plača za uslužbenca v začasnem službenem razmerju: adjutum v znesku 300 goldinarjev
administrácija -e ž (á) 1. vodenje upravnih poslov; upravljanje, uprava: državna administracija;
decentralizacija administracije / administracija premoženja / funkcionarji administracije organa za vodenje upravnih poslov2. pisarniško poslovanje: vso administracijo vodi tajnica;
sodna, šolska administracija // oddelek v podjetju za pisarniško poslovanje: šef administracije / zglasite se v administraciji 3. v Združenih državah Amerike izvršni organ, vlada: ameriška administracija je napovedala nove sankcije
administratíva -e ž (ȋ) organ za vodenje upravnih poslov; administracija: to je naloga administrative // oddelek v podjetju za pisarniško poslovanje: iz administrative so jo prestavili v proizvodnjo / prostovoljnega dela se bo udeležila tudi vsa administrativa
administrátor -ja m (ȃ) 1. kdor upravlja; upravnik, upravitelj: administrator premoženja // rač. kdor upravlja računalniški sistem ali spletni forum: administrator lahko preverja, katera programska oprema je nameščena na računalnikih / omrežni, sistemski administrator; administrator foruma
♦ rel. apostolski administrator upravitelj apostolske administrature2. nižji pisarniški uslužbenec: v pisarni sta potrebna še dva administratorja
administratúra -e ž (ȗ)
rel., v zvezi apostolska administratura škofija ali škofiji podobna upravna enota, ki zaradi posebnih vzrokov nima rednega škofa:
admirál -a m (ȃ)
1. najvišji vojaški čin v mornarici ali nosilec tega čina: admiral Slovenske vojske
2. tip nemškega osebnega avtomobila znamke Opel: pred hišo se je ustavil opel admiral
3. zool. velik dnevni metulj s pisanimi krili, Pyrameis atalanta: admiral je eden zadnjih metuljev, ki jih opazimo pred zimo / pisani admirali
admiralitéta -e ž (ẹ̑)
v nekaterih državah vrhovno poveljstvo in uprava vojne mornarice: britanska admiraliteta / straža pred admiraliteto pred poslopjem tega poveljstva
// admiralski zbor, admirali: vsa admiraliteta in generaliteta
admirálstvo -a s (ȃ) 1. čin ali služba admirala: ponosen na svoje admiralstvo 2. v nekaterih državah vrhovno poveljstvo in uprava vojne mornarice; admiraliteta: britansko admiralstvo
adnotácija -e ž (á)
pravn. vpis ali izbris določenih pravnih dejstev v zemljiški knjigi:
adolescénca -e ž (ẹ̑)
ped. doba človekovega razvoja med puberteto in zrelostjo, mladostna doba: izobraževanje mladega človeka v dobi adolescence
adolescènt -ênta tudi -énta m (ȅ é, ẹ́)
ped. kdor je v dobi med puberteto in zrelostjo, mladostnik: psihični razvoj adolescentov
adorácija -e ž (á)
rel. češčenje Boga: pobožna adoracija / hoditi k adoracijam v kapelo
adréma -e ž (ẹ̑)
seznam z naslovi, telefonskimi številkami stalnih prejemnikov pošte, sporočil: svoje knjige razpošlje na 300 naslovov, ki jih ima v adremi; adrema novinarjev
adrenalín -a m (ȋ)
1. stanje povečane vznemirjenosti, psihofizične aktivnosti: pogrešati adrenalin pri delu; tekmovalni adrenalin; prijel se je je sloves odvisnice od adrenalina
2. med. hormon nadledvične žleze: adrenalin se izloča v kri / injekcija adrenalina
adrésa -e ž (ẹ̑) star. 1. navedba imena, priimka in bivališča; naslov: napisati na pismo adreso / daj mi svojo adreso 2. (pisna) spomenica, poslanica: pobirati podpise za adreso županu // v monarhističnih državah pisni odgovor parlamenta na vladarjev prestolni govor:
adresár -ja m (á)
seznam naslovov, imenik: poiskati naslov v adresarju; gospodarski adresar; adresar mesta Ljubljane
adrésen -sna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na adreso: adresna knjiga / adresni odbor / adresna debata v parlamentu
adstrát -a m (ȃ)
jezikosl. prvine sosednjega jezika v danem jeziku: romanski adstrat v slovenskem jeziku
adút -a m (ȗ)
1. igr. klicana barva pri kartanju, ki jemlje: na mizo je vrgel adut in zmagal
2. učinkovito sredstvo, dober pripomoček za uspeh: te besede so bile njen zadnji adut; imam v rokah še močen adut; držati, imeti vse adute v rokah
// kdor je zaradi svojih sposobnosti odločilen za uspeh skupine, skupnosti: ta igralec je glavni adut moštva; skriti adut
adútinja -e ž (ȗ)
ženska, ki je zaradi svojih sposobnosti odločilna za uspeh skupine, skupnosti: domača adutinja; glavna adutinja; naša edina adutinja za odličje v svetovnem pokalu
advènt -ênta m, mest. ed. tudi advéntu (ȅ é)
rel. štirje tedni pred božičem: zadnja nedelja v adventu
adventízem -zma m (ī)
protestantska verska skupnost, zlasti v Severni Ameriki, ki pričakuje bližajoči se drugi prihod Jezusa Kristusa: pripadniki adventizma
advokát -a m (ȃ) kdor poklicno daje pravno pomoč; odvetnik: izročiti zadevo advokatu;
posvetovati se z advokatom / pog.: dal jo bo advokatu vložil bo tožbo proti njej; vzeti si advokata // ekspr. kdor govori komu v prid, zagovornik: ne bom ti za advokata / advokati starega sistema
aeróbičen -čna -o prid. (ọ̄)
ki se nanaša na kondicijski trening, pri katerem se s plesnimi in gimnastičnimi vajami krepi pretok kisika v telesu: aerobične dejavnosti so tek, kolesarjenje, plavanje in hitra hoja; aerobična vadba, vaja
aêrodinámika in áerodinámika -e ž (ȇ-á; ȃ-á)
nauk o gibanju plinov in teles v njih:
aerogén -a -o prid. (ẹ̑) med. ki se širi po zraku: aerogeni prenos okužb;
aerogene in kapljične okužbe v zobozdravstvu aerogéno prisl.:
bolezen se širi aerogeno
aeronávtika -e ž (á)
dejavnost, ki je v zvezi z letenjem po zraku, letalstvo: uprava za aeronavtiko
// veda o letenju po zraku:
aerosól -a m (ọ̑)
1. kem. v zraku ali plinih razpršena trdna ali tekoča snov: dim je aerosol
2. med. zdravilo v razpršenem stanju, navadno za vdihavanje:
aerostát -a m (ȃ) aer. z lahkim plinom napolnjeno telo; balon, zrakoplov: dvigniti se v stratosfero z aerostatom
aêrostátika in áerostátika -e ž (ȇ-á; ȃ-á)
nauk o ravnotežju mirujočih plinov in teles v njih: aerostatika in aerodinamika
aêrotáksi in áerotáksi -ja m (ȇ-ȃ; ȃ-ȃ)
manjše potniško letalo s pilotom, ki se najame za krajše prevoze: pripeljati se z aerotaksijem; športna letala uporabljajo kot aerotaksije; v prid. rabi: podjetje je uvedlo aerotaksi službo
aêrovlék in áerovlék in aêro vlék in áero vlék -a m (ȇ-ẹ̑; ȃ-ẹ̑)
aer. dvig jadralnega letala v zrak z motornim letalom: letalo, primerno za aerovlek
afékt -a m (ẹ̑)
zelo močno, a kratkotrajno čustvo: izzvati afekt; to je rekel, storil v afektu; silovit afekt; je človek afektov
♦ med. primarni afekt prva bolezenska sprememba
afektácija -e ž (á)
nenaravno, izumetničeno vedenje ali govorjenje: to je le poza in afektacija; igralka je zašla v afektacijo / njegovo izražanje je brez sentimentalnosti in afektacije afektiranosti
afektíranost -i ž (ȋ) lastnost afektiranega človeka; nenaravnost, izumetničenost: njegova afektiranost je zoprna / afektiranost v glasu, v govorjenju; modna afektiranost
afektíven -vna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na afekt: afektivni zločinci / afektivna reakcija; afektivno dejanje; zločin je storil v afektivnem stanju / afektivna vrednost sintaktičnih zvez
afêra -e ž (ȇ)
pozornost vzbujajoča nečedna zadeva ali dogodek: bil je zapleten v neko afero; politična, velika špijonska afera / njene ljubezenske afere / ekspr. iz te malenkosti je nastala cela afera
aferéza -e ž (ẹ̑)
jezikosl. opuščanje začetnega glasu ali zloga v besedi:
afgáni -ja m (ȃ)
denarna enota Afganistana: delavec zasluži 40.000 afganijev v desetih urah
àfigurálen -lna -o prid. (ȁ-ȃ) um., v zvezi z umetnost, slikarstvo nepredmeten, brezpredmeten, abstrakten
afinitéta -e ž (ẹ̑) 1. podobnost, sorodnost: med njima je fizična podobnost in duhovna afiniteta;
prevajalčeva notranja afiniteta z avtorjem // nagnjenje, naklonjenost: čutiti afiniteto do abstraktnega slikarstva 2. kem. sila, ki veže atome v molekule: majhna afiniteta / lahke kovine imajo veliko afiniteto do kisika se z njim rade spajajo; afiniteta papirja za tiskarsko barvo
♦ geom. lastnost afino povezanih tvorb
afirmíranje -a s (ȋ)
glagolnik od afirmirati: različne oblike človekovega afirmiranja v družbi
afirmírati -am dov. in nedov. (ȋ) uveljaviti, utrditi, potrditi: zbirka je afirmirala njegovo pisateljsko ime;
s tem je afirmiral svoj položaj / v tujini se je afirmiral kot karakterni igralec; afirmirati se pred svetom doseči priznanje
áfna -e ž (á) 1. pog. opica: afne skačejo po drevesih // slabš. človek z nenaravno, izumetničeno zunanjostjo ali vedenjem, zlasti ženska: to je šele afna 2. rač. znak v obliki obkrožene črke a, ki v naslovu elektronske pošte ločuje ime prejemnika od imena domene: napisal je afno in dodal še končnico elektronskega naslova;
afna, zaviti in oglati oklepaji ter nekateri drugi znaki
● pog. že spet afne gunca dela ali govori kaj šaljivega
aforízem -zma m (ī)
zgoščeno izražena duhovita, globoka misel, izrek: avtor rad uporablja aforizme; splošno znani aforizmi; aforizmi o prijateljstvu; aforizmi v verzih
afrikanizácija -e ž (á)
1. prehajanje vodenja državne uprave, gospodarstva v roke Afričanov: afrikanizacija državnih, javnih služb v Tanganjiki; domačini od predsednika pričakujejo afrikanizacijo gospodarstva / za afrikanizacijo se zavzemajo pod geslom »Afrika Afričanom« za državno neodvisnost, samostojnost
2. nav. slabš. prehajanje v razmere, zlasti neurejene, kot so značilne za Afriko: zavarovati soseko pred afrikanizacijo / vrhunec afrikanizacije domače politike
// pridobivanje afriških značilnosti, zlasti zaradi pritoka afriških priseljencev: nevarnost afrikanizacije Evrope; afrikanizacija in islamizacija
afrikánščina -e ž (ȃ)
iz nizozemskih narečij nastali jezik v južni Afriki, eden od uradnih jezikov Južnoafriške republike: govoriti afrikanščino; v šolah poučujejo v afrikanščini
áfropòp -ôpa m (ȃ-ȍ ȃ-ó)
afriška pop glasba: rad posluša afropop; v prid. rabi: afropop stil
ága -e tudi -a m (ȃ)
v fevdalni Turčiji nižji vojaški ali civilni oblastnik: zbrali so se begi in age / kot zapostavljeni pristavek k imenu ugledne vojaške ali civilne osebe Hasan aga
ágens -a m (ȃ) kar povzroča, pospešuje kako dogajanje ali delovanje, gibalo: kulturni delavci so bili tudi politični agens;
dialog je v njegovih delih vodilni agens // faktor1, činitelj, dejavnik: bolezni lahko povzročijo psihični agensi
agènt -ênta tudi -énta m (ȅ é, ẹ́)
1. zastopnik podjetja pri sklepanju poslov, posrednik: zavarovalniški ali zavarovalni agent; modni, turistični, športni agent / prodajni agent kdor ponuja tržno blago v imenu drugega, navadno večjega trgovca
// tak zastopnik, ki obiskuje stranke na domu: izkušen agent za šivalne stroje
// samostojni posredovalec poslov: borzni agent; nepremičninski agent / trgovski agent
2. zaupni sodelavec državne obveščevalne službe: oba agenta sta prisluškovala pogovoru; policijski, tajni agent; agent v civilu; sodelovanje, stik z vladnimi agenti / dvojni agent; agent provokator
agêntka tudi agéntka -e ž (ē; ẹ̄)
1. zastopnica podjetja pri sklepanju poslov, posrednica: zavarovalniška ali zavarovalna agentka; literarna, modna, turistična agentka / prodajna agentka ženska, ki ponuja tržno blago v imenu drugega, navadno večjega trgovca
// samostojna posredovalka poslov: nepremičninska agentka
2. zaupna sodelavka državne obveščevalne službe: tajna agentka; posebna agentka / dvojna agentka
agentúra -e ž (ȗ) 1. star. podjetje, ki opravlja posredniške posle; agencija: imeli so agenturo in špedicijo;
ladijska agentura // opravljanje agentskih poslov: trgovska agentura mu dobro nese; zavarovalna agentura 2. obveščevalni, poročevalski urad: časopisna, medijska agentura;
politična agentura 3. slabš. tajno poizvedovalno in obveščevalno delovanje: oblast ne bo dopustila tuje agenture v državi
agíliti in agility -ja [agíliti] m (ȋ)
šport, pri katerem vodnik vodi psa skozi različne ovire: tekmovanje psov v agilitiju; strokovna komisija za agiliti
agírati -am nedov. (ȋ) knjiž. 1. delovati, delati: ljudje so živeli in agirali v tem okolju / agirati proti komu 2. igrati, nastopati: igralci so agirali in govorili drug mimo drugega / v romanu agira kot epizodna oseba // mahati, gestikulirati: agirati z rokami
agitátorski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na agitatorje ali agitacijo: agitatorski nastop; agitatorske tendence
♦ teh. agitatorski pralnik pralnik, v katerem agitator razgibava vodo, da ta valovi in udarja ob perilo
agítka -e ž (ȋ)
pog. agitaciji namenjeno umetniško delo, navadno igra: film je naivna agitka; igrali so sovjetske agitke; igra se ob koncu sprevrže v agitko; politična agitka
// zastar. priložnostna kulturniška skupina: za kulturo in prosveto pri brigadirjih bodo skrbele agitke
agítprópovec -vca m (ȋ-ọ̑)
med narodnoosvobodilnim bojem in prva leta po 1945 kdor dela v agitpropu: zbrali so se vsi agitpropovci
aglomerácija -e ž (á) 1. kopičenje, strnjevanje, združevanje: industrijska aglomeracija;
aglomeracija visoko kvalificiranih delavcev v podjetju;
aglomeracija prebivalstva 2. urb. naselbinska enota: zasnovati aglomeracijo turističnih objektov;
vas ni več homogena socialna aglomeracija;
prebivalstvo v mestnih aglomeracijah
♦ metal. obrat za pripravljanje rude
agón -a m (ọ̑)
pri starih Grkih tekmovanje v telesnih vajah ali v umetnostih: gimnični, muzični agoni; pren., knjiž. dramatično dogajanje kot agon moralnih moči
agoníja -e ž (ȋ)
smrtni boj, umiranje: v kratkem bo nastopila agonija; agonija traja že več ur; bolnik je v agoniji; pren. stari svet je bil v agoniji; družbena agonija
agoníst -a m (ȋ) farm.
snov, ki se veže na celični receptor in izzove enak biološki odziv kot snov, ki nastaja ali je prisotna v organizmu: metadon je agonist heroina; beta agonist; dolgo delujoči agonist
agrárec -rca m (ȃ) knjiž.
1. lastnik (velike) zemljiške posesti: bogati agrarci / nomadi so se spremenili v agrarce poljedelce
2. v nekaterih državah član agrarne stranke:
agráren -rna -o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na kmetijstvo; kmetijski, poljedelski: agrarni proizvodi;
agrarna dežela, družba;
agrarno-industrijske države;
agrarna ekonomika, politika;
agrarne panoge / agrarna stranka 2. nanašajoč se na zemljiško posest, zemljiški: agrarna kriza;
agrarna skupnost;
rešitev agrarnega vprašanja / agrarni interesent v socializmu interesent, ki se ob agrarni reformi poteguje za dodelitev zemlje; agrarni maksimum največja dovoljena zemljiška lastnina; agrarna reforma razdelitev veleposesti med tiste, ki zemljo obdelujejo
agregáten -tna -o prid. (ȃ)
1. fiz., kem., v zvezi s stanje nanašajoč se na obliko, v kateri se snov pojavlja: trdno, plinasto agregatno stanje
2. nanašajoč se na agregat: agregatni stroji
agresíja -e ž (ȋ) 1. vdor vojaških sil ene države v drugo, napad: izvesti, izvršiti agresijo;
obsoditi fašistično agresijo;
narod se je uprl agresiji na Slovenijo;
malo je manjkalo, da ni prišlo do agresije;
odgovoriti na agresijo proti suvereni državi;
biti žrtev agresije / oborožena, vojaška agresija / gospodarska agresija 2. nasilje: potlačena, prikrita agresija;
verbalna agresija med mladimi, učenci;
agresija nad ženskami in otroki;
dramatični, impulzivni izbruhi agresije;
pomirjanje agresije
agresívec -vca m (ȋ) pog. napadalen, nasilen človek; agresivnež: v prometu je vse več agresivcev
agresíven -vna -o prid., agresívnejši (ȋ) napadalen, nasilen: imeti agresivne namene;
agresivna politika, igra;
agresivno dejanje, vedenje;
samci v času parjenja postanejo agresivni / v življenju je bil premalo agresiven
♦ kem. agresivna voda voda, ki povzroča korozijo
ágriglíf -a m (ȃ-ȋ) geometrijski lik, navadno krog, ki se oblikuje na žitnem polju, ko se žito iz nepojasnjenih razlogov poleže v eno smer; žitni krog1:
posnetki agriglifov;
proučevalci agriglifov / agriglifi na žitnem polju
ágromínimum -a tudi -nima m (ȃ-ȋ)
najmanjša uporaba proizvodnih sredstev in ukrepov v kmetijstvu: obvezni agrominimum; odlok, zakon o agrominimumu
ágrotéhnika -e ž (ȃ-ẹ́)
tehnična sredstva in metode dela z njimi v kmetijstvu in poljedelstvu: pospeševanje kmetijske proizvodnje z moderno agrotehniko
áhasverstvo -a s (ȃ)
knjiž. ahasversko življenje: samota in ahasverstvo / motiv ahasverstva v literaturi
aikido -a [ajkído] m (ȋ)
šport, pri katerem nasprotnika uporabljata različne tehnike samoobrambe, navadno tudi s palico, orožjem: vaditi aikido; mojster aikida; tekmovanje v aikidu
airbus -a [êrbús in êrbás] m (ȇ-ȗ; ȇ-ȃ)
veliko potniško letalo zahodnoevropskih tovarn, združenih v Airbus Industry: leteti z airbusom
ájati -am nedov. (ā) otr. 1. ležati, spati: punčka že aja 2. preh. pestovati, ujčkati: ženske so ajale otroke, ki so jim že skoraj spali v naročjih;
pren., ekspr. tega človeka pa res vsi ajajo
ajatóla -e in -a m (ọ̑)
v muslimanskem okolju naziv za zelo uglednega teologa in razlagalca islamskega prava, temelječega na Koranu: ajatola je spregovoril vernikom
ájda -e ž (ȃ)
kulturna rastlina z gostimi rdečkastimi ali belimi cveti v gostem socvetju ali njeno seme: ajda diši, medi, zori / črna s črnim, siva ajda s sivim semenom
♦ bot. tatarska ali zelena ajda njivski plevel med ajdo, Fagopyrum tataricum
ájdov -a -o prid. (á)
nanašajoč se na ajdo: ajdov cvet; ajdova slama / ajdov med; ajdova moka / ajdov kruh; ajdovi žganci; ajdova kaša z mlekom
♦ čeb. ajdova paša; um. ajdovo zrno okras v gotskem stavbarstvu v obliki ajdovega zrna
ájdovec -vca m (á)
1. kruh iz ajdove moke: odrezati si kos ajdovca
2. čeb. ajdov med: letos sem natočil precej ajdovca
3. mn., nar. ajdovi žganci: Stresi jo [moko] v krušnico, pravijo, da ajdovci olajšajo sapo (Prežihov)
ájdovski -a -o prid. (á)
nanašajoč se na ajde: molili so ajdovskega boga / spremljala ga je ajdovska, mogočna gospa
♦ arheol. ajdovski gradec; etn. ajdovska deklica po ljudskem verovanju dekle, ki je bilo tako veliko, da je stalo z vsako nogo na drugem hribu in pralo v reki
ájevski -a -o prid. (ā)
jezikosl. nanašajoč se na glas a: ajevski samoglasnik / ajevska osnova osnova, ki se je v indoevropščini končala na -a; ajevska sklanjatev
à jour [ažúr] prisl. (ȗ) pog. brez zaostanka v dnevnem delu; na tekočem: v našem oddelku smo vedno à jour
ájvar -ja m (ȃ)
gastr. hladna omaka iz pečenih paprik, jajčevcev, feferonov in česna: žlica ajvarja; čevapčiči s čebulo in ajvarjem; ajvar in gorčica; v prid. rabi: ajvar solata
akácija -e ž (á) trnato drevo ali grm z dišečimi belimi cveti v grozdastem socvetju, bot. robinija: akacija že medi;
vejica akacije
♦ bot. senegalska akacija tropsko drevo, iz katerega se pridobiva gumiarabikum, Acacia senegal
akademíja -e ž (ȋ)
1. najvišja znanstvena in umetniška ustanova: biti član akademije; predsedstvo akademije / Slovenska akademija znanosti in umetnosti
// poslopje te ustanove: park pred akademijo
2. šola višje ali najvišje stopnje: vpisati se na vojaško, vojno akademijo; glasbena, pedagoška, pomorska akademija; absolventi akademije za igralsko umetnost / trgovska akademija v stari Jugoslaviji štiriletna srednja trgovska šola
3. slavnostna prireditev s kulturnim sporedom: dijaki so priredili prav uspelo akademijo; na slavnostni akademiji bodo podelili letošnja občinska priznanja
akademízem -zma m (ī)
knjiž. na tradiciji in šoli sloneče, neustvarjalno umetnostno izražanje: tako posnemanje vodi v akademizem; epigonski, katedrski, okosteneli akademizem; literarni, slikarski akademizem
// slabš. samo teoretično, neživljenjsko reševanje problemov: turizem brez gradnje cest in hotelov je zgolj akademizem
akánt -a m (ā)
1. bot. sredozemska ali tropska rastlina z bodičastimi listi, Acanthus: listi akanta
2. um. okras na antičnih, zlasti korintskih stebrih v obliki akantovih listov:
àkataléktičen -čna -o prid. (ȁ-ẹ́)
lit., v zvezi akatalektični verz verz s popolno zadnjo stopico:
akcelerírati -am dov. in nedov. (ȋ)
avt. spraviti motor v hitrejši tek, pospešiti:
akcènt -ênta tudi -énta m (ȅ é, ẹ́) 1. jezikosl. izstopanje glasu po jakosti ali tonu nasproti soseščini; naglas1,
poudarek: akcent je na prvem zlogu;
melodični akcent / besedni akcent; stavčni akcent stavčni poudarek// grafično znamenje za označevanje tega: zapisati akcent 2. ed. v izreki jezika opazne tuje prvine: govori slovensko z italijanskim akcentom 3. knjiž. kar sploh izstopa iz okolja: bela pentlja je edini akcent obleke;
njegove pesmi imajo močen lirični akcent;
razprava je brez polemičnega akcenta / na sliki je opaziti močne barvne akcente
akcentuírati -am nedov. in dov. (ȋ) jezikosl. izgovarjati izrazito, z naglasom; naglaševati, poudarjati: besede pravilno akcentuira // zaznamovati z akcenti: akcentuirati tekst akcentuíran -a -o:
akcentuirano besedilo; pren. vulgarnost je v njegovem delu premočno akcentuirana
akceptírati -am dov. in nedov. (ȋ)
knjiž. s soglašanjem sprejeti: ne moremo akceptirati predlaganega plačilnega roka; poslušalci so referat v glavnem akceptirali
♦ fin. akceptirati menico sprejeti in podpisati jo
akcesíja -e ž (ȋ)
biblio. oddelek, ki vodi inventarne knjige: dela v akcesiji
ákcija1 -e ž (á)
1. prizadevanje, organizirana dejavnost z določenim ciljem: akcija dobro poteka; voditi, začeti dobrodelno akcijo za pomoč poplavljencem; sodelovati v akcijah; čistilna, krvodajalska akcija; preventivna akcija Rdečega križa; uspeh iskalne, reševalne akcije / nagradna, oglaševalska akcija / mladinska delovna, nabiralna, napisna, trosilna akcija
// delo, delovanje sploh: družbena, politična akcija / njegovi drami manjka akcije; on je človek akcije / gasilci so stopili v akcijo
2. ponudba določene količine, vrste blaga po nižjih, ugodnejših cenah: trgovsko podjetje ima velikokrat akcije; blago, izdelki v akciji
3. vojaška operacija: četa je izvedla več akcij; iti na akcijo; izvidniška, partizanska, vojaška akcija; oborožene akcije proti okupatorju / publ. izvesti nekaj ostrih akcij proti nasprotnemu golu
♦ fiz. zakon akcije in reakcije delujoče sile in nasprotne sile
ákcijski1 in akcíjski -a -o prid. (á; ȋ)
1. nanašajoč se na akcija1: sodeloval je v akcijski skupini v okupirani Ljubljani / sestaviti akcijski odbor, načrt, program; potrebna je bila čim večja akcijska enotnost / akcijski film, junak, prizor; akcijska pustolovščina / akcijska cena, prodaja; banke so pripravile akcijske ponudbe najugodnejših stanovanjskih kreditov
2. teh., v zvezi akcijski radij prostorski obseg delovanja: akcijski radij razstreliva; akcijski radij letala največja razdalja, ki jo lahko preleti letalo brez pristanka in se spet vrne na kraj vzleta
áki -ja m (ȃ) alp. žarg. akija: položiti ponesrečenca v aki
ákija tudi ákia -a m (ȃ)
alp. čolnu podobna naprava za reševanje ponesrečenca v gorah zlasti v zimskem času: pripeljati ponesrečenca v akiju, z akijem
aklimatizírati -am dov. in nedov. (ȋ) prilagoditi novim življenjskim razmeram, drugačnemu okolju: aklimatizirati sobne rastline na nekurjene prostore;
nekatere tropske rastline se drugod ne morejo aklimatizirati / v novem kraju smo se hitro aklimatizirali znašli, vživeliaklimatizíran -a -o:
aklimatizirani bombaževec
akmeízem -zma m (ī)
lit. smer v ruskem pesništvu v začetku 20. stoletja, ki upodablja realni predmetni svet v jasnem, preprostem izrazu: akmeizem in simbolizem
àko in ako vez. (ȁ) star. 1. v pogojnih odvisnih stavkih za izražanje pogoja, s katerim se uresniči dejanje nadrednega stavka; če: jed bo okusnejša, ako dodaš malo smetane;
ako bi bili držali skupaj, bi več dosegli;
to bi ti zmogla, ako bi hotela;
ako imaš čas, pridi / z oslabljenim pomenom ako se prav premisli, nimate vzroka za pritoževanje / rad bi govoril z njim. Ako le pride? / ako bi se mi izpolnila vsaj ta želja / v članku je vprašanje nakazano, ako ne celo rešeno 2. v časovnih odvisnih stavkih za izražanje dejstva, da se dejanje nadrednega stavka ponovi, kadarkoli se izpolni pogoj: ako je otrok zbolel, je bedela pri njem 3. v dopustnih odvisnih stavkih, navadno okrepljen za izražanje dejstva, kljub kateremu se dejanje nadrednega stavka uresniči: ako si (tudi) na koncu sveta, zdaj se moraš vrniti / umirilo se mu je srce, ako ne v sreči, pa vsaj v upanju 4. v pripovednih odvisnih stavkih za izražanje, da je trditev v nadrednem stavku resnična, kolikor je resnična trditev v odvisnem: saj mi ne zameriš, ako sem odkrit
akórd1 -a m (ọ̑)
skladni, ubrani glasovi, zvoki: zamrl je zadnji akord; slišijo se akordi harmonike, klavirja; močni akordi; pren., knjiž. zgodba izzveni v realističnem akordu; čisti barvni akordi; mračni akordi življenja
♦ glasb. akord istočasno zvenenje najmanj treh različnih tonov, sozvočje; dominantni akord akord na peti stopnji, ki ima v določeni tonaliteti glavno funkcijo; terčni akord sestavljen iz terc
akórd2 -a m (ọ̑)
plačevanje zaslužka glede na storjeno delo, po učinku: z akordom se je začel nov način nagrajevanja / delati, biti plačan na akord; možnost zaslužka v akordu
akreditírati -am dov. in nedov. (ȋ) 1. pridobiti potrdilo, da kaj ustreza zahtevam, standardom za opravljanje določene naloge, dejavnosti: uspešno akreditirati študijski program;
ustanoviti in akreditirati agencijo / akreditirati se za izvajanje dejavnosti // potrditi, da kaj ustreza določenim zahtevam, standardom za opravljanje določene naloge, dejavnosti: Svet za visoko šolstvo študijske programe akreditira po vnaprej znanih merilih 2. pooblastiti koga za zastopanje določene organizacije, opravljanje določene naloge: vlada je s posebno uredbo agencijo akreditirala za izvajanje ukrepov;
akreditirati poslanika za zastopanje interesov svoje države v tuji državi / novinarji so se pravočasno akreditirali za predstavo, tekmo 3. fin. izdati akreditiv: akreditirati dobavitelja pri banki akreditíran -a -o:
akreditiran laboratorij; akreditiran študijski program; akreditiran visokošolski zavod / akreditiran diplomat; bil je akreditiran za veleposlanika v Franciji; časnikarji, akreditirani pri Organizaciji združenih narodov
akribíja -e ž (ȋ)
knjiž. natančnost in temeljitost, zlasti v znanstvenem delu: delo je pisano z veliko akribijo; pravila znanstvene akribije; akribija slovstvenega zgodovinarja
akrobátika -e ž (á)
spretnost, znanje izvajanja akrobacij: vaditi se v atletiki in akrobatiki / na programu je bilo tudi nekaj akrobatike akrobatskih nastopov, akrobacij; pren. besedna akrobatika
♦ šport. talna telovadba v preskokih, prevalih, premetih
akrobátski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na akrobate ali akrobacijo: akrobatski nastop, ples / akrobatska spretnost; pren. piše v akrobatskem slogu
♦ aer. akrobatsko letalo letalo, zgrajeno za izvajanje akrobacij
akrobátstvo -a s (ȃ) akrobatika: uvajajo jih v akrobatstvo;
pren. miselno akrobatstvo
aksonometríja -e ž (ȋ)
geom. projekcija telesa, postavljenega v koordinatnem sistemu na ravnino, ki seka koordinatne osi: perspektiva in aksonometrija
ákt -a m (ȃ) 1. zunanji izraz odločitve ali volje, dejanje: izvesti napadalni akt;
nezakonit, zgodovinski akt;
ustanovitveni akt;
akt agresije;
to je le akt pietete do pokojnika;
akt proti državi / ustava je pravni akt; državni, upravni akt / splošni akti o delovni organizaciji predpisi, določbe / spolni akt spolni odnos2. uradna listina, zapis: podpisati akt;
brskati po zaprašenih aktih;
sodni akti / reševati akte 3. umetniška upodobitev golega telesa: risati akt;
moški, ženski akt 4. star. vsebinsko in oblikovno zaokrožena enota odrskega dela; dejanje: drama v petih aktih
aktêr -ja m (ȇ) 1. kdor odločilno vpliva na kako gibanje ali delovanje; ustvarjalec, povzročitelj, dejavnik: ni bil akter zgodovine, ampak njen izvajalec;
javnost je le malo izvedela o akterjih teh dogodkov / revija je postala pomemben akter v literarnem življenju 2. kdor je aktivno udeležen pri kakem dogodku: glavni akter v oglasu 3. knjiž. kdor umetniško poustvarja dramske like; igralec: nastopili bodo znani akterji;
glavni akter je svojo vlogo odlično odigral / glavni akter romana je medlo orisan glavna oseba, junak; pren. vsi smo akterji na odru življenja
aktêrka -e ž (ȇ) 1. ženska ali država, ustanova, ki odločilno vpliva na kako gibanje ali delovanje; ustvarjalka, povzročiteljica: bila je pomembna akterka civilnodružbenih gibanj;
vodilna akterka družbenih sprememb;
akterka v ljudskem odporu / akterke v mednarodnih odnosih 2. ženska, ki je aktivno udeležena pri kakem dogodku: glavna akterka v resničnostnem šovu 3. knjiž. ženska, ki umetniško poustvarja dramske like; igralka: akterka v teatru
aktinomikóza -e ž (ọ̑)
med., vet. kužna bolezen v obliki kroničnega gnojnega vnetja, zlasti v ustih, gobcu: aktinomikoza na čeljusti
áktiv1 -a m (ȃ)
jezikosl. glagolski način z osebkom kot nosilcem dejanja, tvornik: postaviti stavek iz aktiva v pasiv
aktív2 -a m (ȋ)
1. delovna skupina: novinarski aktiv; strokovni aktiv profesorjev matematike; predsednik, vodja aktiva; sestanek aktiva / aktiv mladih zadružnikov
// sestanek te skupine: o tem smo že razpravljali na aktivu
2. v socializmu najbolj delavna skupina v organizaciji: ustanoviti aktiv; mladinski aktiv na šoli
aktíven2 -vna -o prid., aktívnejši (ȋ) 1. ki kaj dela; dejaven, delujoč: biti aktiven član skupnosti;
družbeno aktiven človek / aktivna koeksistenca med narodi; morska voda je zelo aktivna / aktivno znanje tujega jezika znanje, ki omogoča ustno in pisno izražanje v njem// delaven, prizadeven: odbor je bil premalo aktiven; biti aktiven na več področjih; še vedno je aktiven kot organizator in predavatelj; učenci so pri pouku aktivni sodelujejo, so razgibani2. ki je v rednem delovnem razmerju: ali je še vedno aktiven ali je že v pokoju?
♦ ekon. aktivni denar denar, ki ne leži v blagajnah, ampak je v prometu; aktivna bilanca bilanca s presežkom; geogr. aktivni ognjenik ognjenik, ki še bruha; kem. aktivno oglje oglje, ki močno adsorbira; pravn. aktivna volilna pravica pravica glasovanja; šport. aktivni oddih oddih, med katerim se človek za razvedrilo ukvarja s kako dejavnostjo; teh. žična zveza od priključka do aktivnih delov aparata aktívno prisl.:
aktivno obvladati nemščino; aktivno podpirati vključevanje invalidov v redno zaposlovanje; aktivno sodelovati v organizaciji
aktivírati -am dov. in nedov. (ȋ)
1. spraviti v dejavnost, napraviti aktivno: padalec je aktiviral še rezervno padalo; aktivirati raketo / aktivirati denarna sredstva
♦ kem. aktivirati snov spraviti jo v stanje, v katerem je sposobna kemično reagirati; voj. s strelom aktivirati mino pripraviti jo do eksplozije
// spraviti v živahnejšo dejavnost, razgibati: ponovno aktivirati brezposelne; aktivirati mladino, množice / ti dogodki so aktivirali njegovo voljo
2. zastar. sprejeti v redno delovno razmerje: aktivirati oficirja; dal se je spet aktivirati
aktivíst -a m (ȋ)
kdor zelo aktivno deluje v kaki organizaciji ali gibanju: sestanka so se udeležili tudi aktivisti s terena; vključiti se med kulturne aktiviste; mladinski, sindikalni, strankarski aktivist / gejevski aktivist
// med narodnoosvobodilnim bojem in prva leta po 1945 politični delavec Osvobodilne fronte med ljudstvom: aktivist od leta 1941; delovanje aktivistov
aktivístičen -čna -o prid. (í)
nanašajoč se na aktiviste ali aktivizem: aktivistični miting; aktivistična mladina; rezultat aktivističnega dela / spominjal se je svojih partizanskih in aktivističnih povojnih let / slabš. aktivistično poseganje v družbeni razvoj
aktivístka -e ž (ȋ)
ženska, ki zelo aktivno deluje v kaki organizaciji ali gibanju: mladinska, politična, terenska aktivistka / bila je aktivistka za pravice žensk
aktivístovski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na aktiviste: aktivistovska vnema / slabš. aktivistovski stil v njegovi noveli
aktivizácija -e ž (á)
spravljanje v živahnejšo dejavnost: povečati aktivizacijo; politična aktivizacija; aktivizacija mladine, množic / mladina je dosti pripomogla k splošni skupni aktivizaciji
aktivizírati -am dov. in nedov. (ȋ)
spraviti v živahnejšo dejavnost, razgibati: aktivizirati skupino, množico; aktivizirati učence pri pouku / aktivizirati proizvodne kapacitete
aktívnost -i ž (ȋ) dejavnost, delovanje: obrtna združenja so povečala aktivnost;
zanj je značilna borbena aktivnost;
živahna diplomatska aktivnost;
družbena, gospodarska, politična aktivnost;
psihična aktivnost;
literarna aktivnost preroditeljev / aktivnost kemijskih elementov // delavnost, prizadevnost: treba je podvojiti našo aktivnost; pripomoči k večji aktivnosti; aktivnost učencev pri pouku sodelovanje, razgibanost
♦ astron. aktivnost Sonca skupina pojavov na Soncu, katerih jakost in obseg se spreminja v obdobju približno enajstih let; šol. svobodne aktivnosti nekdaj organizirano izvenšolsko udejstvovanje mladine
áktovka1 -e ž (ā)
torba za spise, knjige, navadno usnjena: vzeti zvezek iz aktovke; usnjena aktovka; aktovka na zadrgo; dijak z aktovko v roki, pod pazduho / diplomatska aktovka boljša, velika
áktovka2 -e ž (ȃ) knjiž. igra v enem dejanju; enodejanka: pisec kratkih aktovk
aktualízem -zma m (ī)
poudarjanje problematike: v njegovi prozi se pojavlja živi aktualizem; aktualizem literature / gledališče naj bo aktualno, a ne v smislu dnevnega aktualizma
aktuálnopolítičen -čna -o prid. (ȃ-í)
nanašajoč se na aktualno politiko: aktualnopolitična oddaja; aktualnopolitične razmere v državi; aktualnopolitično dogajanje; tema njegovega predavanja je bila aktualnopolitična
aktuálnost -i ž (ȃ)
sodobna pomembnost, važnost, nujnost: to daje njegovemu delu veliko aktualnost; politična aktualnost; žgoča aktualnost; aktualnost problematike
// nav. mn. pomemben ali zanimiv dogodek: seznanjati se z aktualnostmi današnjega časa / filmske aktualnosti; aktualnosti doma in v svetu
akumulácija -e ž (á) zbiranje, nabiranje, kopičenje: akumulacija blaga;
akumulacija energije, vode
♦ geogr. odlaganje materiala, ki ga nosijo s seboj reke, ledeniki, veter// ekon. zbiranje, kopičenje sredstev za določen namen: zagotoviti, zmanjšati akumulacijo; denarna, družbena akumulacija / ustvarjati akumulacijo / akumulacija kapitala spreminjanje presežne vrednosti v kapital
akumulacíjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na akumulacijo: akumulacijski bazen; akumulacijsko jezero / akumulacijski fond, sklad
♦ elektr. akumulacijska elektrarna elektrarna, ki izkorišča energijo vode, nabrane v umetnem jezeru; električna akumulacijska peč peč z maso, ki akumulira toploto, da jo potem oddaja
akumulírati -am nedov. in dov. (ȋ) zbirati, nabirati, kopičiti: akumulirati energijo, paro, vodo // ekon. zbirati, kopičiti sredstva za določen namen: podjetje akumulira na račun potrošnikov / akumulirati kapital spreminjati presežno vrednost v kapitalakumulíran -a -o:
sklad akumuliranega denarja zbranega, nabranega
akupunktúra -e ž (ȗ) med.
ugotavljanje in zdravljenje bolezni z zabadanjem igle v telo: ukvarjati se z akupunkturo; akupresura in akupunktura / zdravljenje z akupunkturo
akústičnost -i ž (ú)
lastnost, značilnost prostora, da se v njem (dobro) sliši: preizkusiti akustičnost dvorane; dobra, slaba akustičnost arene, stadiona
akústika -e ž (ú)
1. nauk o zvoku: glasbena, medicinska akustika / center, oddelek za akustiko
2. prisotnost, kakovost zvoka v prostoru: skrbeti za akustiko; strokovnjak za akustiko; težave z akustiko / dvorana ima dobro akustiko je akustična
akušêr -ja m (ȇ)
v francoskem okolju pomočnik pri porodih, porodničar:
ákvafítnes -a m (ȃ-ȋ)
telesne vaje v vodi za razvijanje, ohranjanje telesnih sposobnosti in zmogljivosti: pol ure akvafitnesa
akvarél -a m (ẹ̑)
um. slikarska tehnika, pri kateri se slika na papir s prosojnimi vodenimi barvami: slikal je v akvarelu
// slika v tej tehniki: na steni visijo akvareli; razstava odličnih akvarelov; v prid. rabi: akvarel barvice vodene, vodne barvice
akvárij -a m (á)
steklena posoda z vodo za gojenje vodnih živali ali rastlin: hraniti ribice v akvariju; šolski akvarij
// prostor, poslopje za tako gojenje: v mestu imajo znamenit akvarij z morskimi živalmi
akvaríst -a m (ȋ)
kdor goji vodne živali ali rastline v akvariju: izkušen akvarist; društvo akvaristov
akvarístika -e ž (í)
gojenje vodnih živali ali rastlin v akvariju: ukvarjati se z akvaristiko; ljubitelj akvaristike
// nauk o tem: nekaj osnovnih poglavij iz akvaristike
akvatínta -e ž (ȋ)
um. grafična tehnika, pri kateri jedkanje kovinske plošče omogoča odtenke od svetlega do temnega: jedkanica je kombinirana z akvatinto; barvna akvatinta
// odtis v tej tehniki: razstavila je v glavnem akvatinte; zbirka akvatint
à la [ala] prisl., knjiž.
po načinu, v slogu: burka à la Nestroy
♦ gastr. špageti à la milanaise pripravljeni na milanski način
alárm -a m (á) 1. zvočni znak, ki opozarja na bližajočo se nevarnost, poplah: dati alarm pri požaru;
gasilski, letalski alarm / sirene tulijo alarm; četni trobentač je zatrobil alarm; lažni alarm // naprava, ki daje tak znak: sprožil se je požarni, protivlomni alarm; izklopiti, vklopiti alarm; vlomilci so najprej onesposobili alarm; avtomobil ima vgrajen avtomobilski alarm // naprava ali njena funkcija, ki s takim znakom opozarja na kaj sploh: zazvonil je alarm; nastaviti alarm; vibracijski alarm; alarm na mobilniku, na uri
♦ strojn. zvočni ali optični znak, ki opozarja, da je stroj v nevarnosti// čas nevarnosti, zlasti ob letalskih napadih: alarm je trajal pol ure; med alarmom so bili v zaklonišču; sirene naznanjajo konec alarma 2. pog., ekspr. nemir, hrup: ves ta alarm je nepotreben;
njihov prihod je vzdignil velik alarm
albánščina -e ž (ȃ)
albanski jezik: uporaba, uvedba albanščine; dnevnik, knjiga v albanščini
albíno -a m (ȋ) biol. albin: delati poskuse na albinih;
v prid. rabi: albino postrv
albižàn in albižán -ána m (ȁ á; ȃ)
pripadnik južnofrancoske srednjeveške verske ločine: gibanje albižanov so v krvi zadušili
álbum -a m (ȃ)
1. knjiga za vlaganje fotografij, znamk: listati po albumu s fotografijami; družinski album; filatelistični album
♦ pravn. album hudodelcev nekdaj s fotografijami večjih hudodelcev
2. spominska knjiga: pesmi in risbe v dekliškem albumu
3. umetniški zbornik: album francoskih impresionistov / Prešernov album
albúmen -a m (ú) med. beljakovina: albumen v seču
albumín -a m (ȋ)
biol., kem. enostavna, v vodi topna beljakovina: mlečni, serumski albumin; trdenje albumina
al dénte -- v prid. rabi (ẹ̑)
ki je kuhan tako, da ohrani čvrstost: al dente rižota in rižota al dente; al dente testenine in testenine al dente; jed kuhamo, dokler riž ni al dente; prisl. kuharski mojster je svetoval, da testenine kuhamo al dente
alegoríja -e ž (ȋ)
lit. prikazovanje abstraktnega v konkretni obliki, prispodoba: avtor ljubi alegorije / izražati se z alegorijami
// umetniško delo s takim prikazovanjem: srednjeveške moralitete in alegorije / alegorija zmage
aleksandrínec -nca m (ȋ)
lit. šesterostopni jambski verz z odmorom po tretji stopici: pesem je napisana v aleksandrincih; francoski aleksandrinec
aleksandrínka -e ž (ȋ)
od druge polovice 19. stoletja do 1945 ženska z Goriškega, zaposlena kot dojilja, varuška, sobarica, kuharica ali guvernanta v Egiptu, zlasti v Aleksandriji: njena mati je bila aleksandrinka; potomci, sorodniki aleksandrink; usoda, življenje aleksandrink; razstava, roman o aleksandrinkah
alergogén -a -o prid. (ẹ̑)
ki povzroča alergijo: alergogeni cvetni prah v zraku; alergogena rastlina; alergogena snov; alergogeno živilo
alfabét -a m (ẹ̑) ustaljeno zaporedje črk v kaki pisavi, zlasti v latinici; abeceda: povedati alfabet;
urediti imena po alfabetu;
grški alfabet
al fresco [alfrésko] prisl. (ẹ̑)
um. na svež omet: slikati al fresco; v prid. rabi: al fresco slikarstvo
álga -e ž (ȃ)
nav. mn. nižje razvita obarvana rastlina, ki živi zlasti v vodi: z algami preprežen kanal; morske alge
♦ bot. rdeče, rjave, zelene alge; bičkaste alge; kremenaste alge s kremenasto lupinico, Diatomeae
algónkij -a m (ọ̄)
geol. mlajše obdobje praveka, v katerem so nastajale usedline z jasnimi sledovi življenja: skladi algonkija
algorítem -tma m (í)
mat. navodilo, ki določa vrsto in zaporedje operacij v računskem postopku: določiti algoritem; algoritem za deljenje večmestnih števil / Evklidov algoritem postopek, po katerem se pride do največjega skupnega delitelja
àli1 člen. (ȁ)
1. izraža veliko mero povedanega: ali smo se smejali! ali sem tekel! ali ti zna lagati! ali si natančen! ali si ti smešen! ali bo mati vesela! ali bi bil neumen, če bi dal! / iron. ali si (mi) pameten!
2. uvaja vprašanje: ali prideš? ali ga ne poznaš? ali si bolna? ali je bilo lepo na izletu? vse lepo, vendar ali ni prepozno? / to je tvoj mož, ali ne? no, ali bo kaj? / Ali taka je ta reč? Nabili da me bodo? (I. Cankar) torej
3. ekspr., v retoričnem vprašanju poudarja nasprotno trditev: stotak, ali je to kak denar! ali se jih kaj bojimo, kaj? prav nič; ali naj čakam do sodnega dne! ali sem te že kdaj nalagal? še nikoli
// ekspr. izraža ukaz: ali te ni sram! presneti otrok, ali (ne) boš jedel!
// izraža nevoljo, presenečenje: ravno sem hotel na sprehod, ali ti ne pride obisk!
àli2 in ali vez. (ȁ) 1. v ločnem priredju za vezanje stavkov ali stavčnih členova) ki se vsebinsko izključujejo: vaščani so se poskrili po kleteh ali pobegnili v gozd;
ranjena zver pobegne v goščavo, da tam ozdravi ali pogine;
jaz ali ti, eden mora odnehati;
recite da ali ne / ali ne more ali noče, uči se ne; bodisi star ali mlad, vsak se boji umreti; včasih okrepljen ali ubogaj ali boš pa tepen v nasprotnem primerub) ki kažejo na možnost izbire: naročiti se na vso zbirko ali na posamezne knjige;
naj pride v šolo ali oče ali mati ali kdo drug;
pisar. nastop službe takoj ali po dogovoru / srbski ali hrvaški jezik; marec ali sušec; v naslovih knjig Veseli dan ali Matiček se ženi // za popravek ali dopolnitev prej povedanega: upanja je zelo malo ali pa nič; vrne se čez dve uri ali še prej; za vasjo je ribnik ali, bolje rečeno, mlaka; poslušaj, ti Janez, ali kako ti je že ime!
● pog. leto dni ali kaj je od tega približno; ekspr. prej ali slej bomo tudi z njim obračunali nekoč gotovo; ekspr. čemu opomini, saj jih tako ali tako ne posluša sploh ne; ekspr. rada ali nerada, vrnila se bo tudi proti svoji volji; ekspr. naj bo tako ali drugače, jaz ostanem kakorkoli2. star., v protivnem priredju za izražanjea) nasprotja s prej povedanim; pa2,
a5,
toda: bil je velik čudak, ali otroci se ga niso bali;
stopil je za njo, ali ker se ni ozrla, se je obrnil;
ekspr. denar ima, ali kaj (mu pomaga), ko pa ne ve, kam z njim / včasih okrepljen odpustil je, ali krivice vendar ni mogel pozabiti b) nepričakovane posledice: konjički so majhni, ali neverjetno žilavi 3. v vprašalnih odvisnih stavkih za uvajanje vprašanja: še enkrat te vprašam, ali boš šel / kaj pravite, ali bi šli ali pa bi še malo posedeli // za izražanje domneve, negotovosti: ne vem, ali je še živ; ali tekma sploh bo, še ni prav nič gotovo 4. ekspr., v prislovni rabi za izražanje zahteve po odločitvi za eno od dveh možnosti: moraš se odločiti: ali – ali
alienácija -e ž (á)
knjiž. proces, v katerem človek izgublja svoje bistvo, odtujevanje: proučevati alienacijo; alienacija posameznika od družbe / alienacija proizvoda človekovega dela
alienírati -am nedov. in dov. (ȋ) knjiž. izgubljati svoje bistvo, odtujevati se: v kapitalističnih delovnih odnosih delavec alienira;
človek se alienira v mehanizaciji življenja alieníran -a -o:
alienirano delo
alifátski -a -o prid. (ȃ)
kem. ki ima ogljikove atome razporejene v odprti verigi: alifatski amin; alifatske spojine
aliíran -a -o prid. (ȋ)
knjiž., v zvezi aliirane države, sile države, sile, s sporazumom združene v zvezo: aliirane in asociirane države
alimentáren -rna -o prid. (ȃ)
med., v zvezi z zastrupitev, obolenje ki ga povzroči hrana:
aliterácija -e ž (á)
lit. ujemanje soglasnikov ali soglasniških skupin v zaporednih besedah, soglasniški stik: v pesmi je uporabljal asonanco in aliteracijo
álka -e ž (ȃ)
tekmovalno jahanje v Sinju, pri katerem mora jezdec s kopjem sneti viseč obroč: zmagal je na alki
// ta obroč: tekmovalec je v največjem diru skušal zadeti alko
alkájski -a -o prid. (ȃ)
lit., v zvezi alkajska kitica kitica, ki obsega dva enajsterca, deveterec in deseterec:
alkálijski -a -o prid. (á)
kem., v zvezi alkalijska kovina mehek, zelo lahek element kovinskega sijaja, na zraku in v vodi neobstojen: lastnosti alkalijskih kovin
alkalimetríja -e ž (ȋ)
kem. merjenje alkalij v raztopinah z dodajanjem kislin:
alkíden -dna -o prid. (ȋ)
kem., v zvezi alkidna smola umetna snov, kondenzat večvalentnih alkoholov in večbaznih kislin, za izdelavo lakov, lepil:
alkimíja -e ž (ȋ)
v srednjem veku veda, ki je poskušala spreminjati nežlahtne kovine v zlato in srebro: ukvarjal se je z alkimijo
// knjiž. skrivnostna umetnost, čarovnija: alkimija besed, ustvarjanja
alkohól -a m (ọ̑)
brezbarvna hlapljiva tekočina ostrega duha in pekočega okusa: sok vsebuje tudi nekaj alkohola; konzervirati, raztopiti v alkoholu / ugotavljati odstotek alkohola v krvi
♦ kem. alkohol alifatska spojina z eno ali več hidroksilnimi skupinami, vezanimi na ogljikove atome; etilni alkohol etanol, etilalkohol; metilni alkohol metanol, metilalkohol; primarni alkohol alkohol, ki z oksidacijo lahko preide v aldehid
// alkoholna pijača: zdržati se alkohola; biti vdan alkoholu; ta človek prenese velike količine alkohola
alkohólen -lna -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na alkohol: alkoholni aperitiv; alkoholne pijače / alkoholni sen; alkoholne blodnje
♦ kem. alkoholno vrenje pretvorba sladkorja s kvasovkami v etanol in ogljikovo kislino; med. alkoholni bledež; alkoholna intoksikacija; pravn. alkoholna kriminaliteta
alkoholométer -tra m (ẹ̄)
priprava za merjenje množine alkohola v tekočinah:
alkoskóp tudi alkoskòp -ópa m (ọ̑; ȍ ọ́) priprava za ugotavljanje stopnje vsebnosti alkohola v izdihnjenem zraku; alkotest: alkoskop je nameril dva promila
álkotést -a m (ȃ-ẹ̑)
priprava za ugotavljanje stopnje vsebnosti alkohola v izdihanem zraku: elektronski alkotest; preizkus z alkotestom
// postopek za ugotavljanje te stopnje: odkloniti, opraviti alkotest
álkotéster -ja m (ȃ-ẹ́)
priprava za ugotavljanje stopnje vsebnosti alkohola v izdihanem zraku: alkotester je pokazal 2,02 promila alkohola; digitalni alkotester; policijski alkotester
alkôva -e ž (ȏ)
knjiž. večja vdolbina v steni sobe, navadno z ležiščem: alkovo je ločevala od sobe rdeča zavesa; posteljo ima v alkovi materine spalnice; soba z alkovo
alkôven1 -vna m (ȏ) knjiž. alkova: postelja stoji v alkovnu
allegro [alégro] prisl. (ẹ̑) glasb., označba za hitrost izvajanja hitro: igrati allegro allegro -a m
stavek ali skladba v tem tempu: igriva lahkotnost v allegru
all inclusive -- [ól inklúziu̯] v prid. rabi (ọ̑, ȗ)
ki vključuje v ceno še dodatne storitve, hrano, pijačo: all inclusive ponudba in ponudba all inclusive; all inclusive programi in programi all inclusive
alocírati -am nedov. in dov. (ȋ) fin. razdeljevati, razporejati za določen namen: denar alocirajo v razvojne potenciale;
optimalno, ustrezno alocirati kaj alocíran -a -o:
alocirani dolg; alocirane obveznosti banke; alocirana sredstva državnega proračuna
àlógičnost -i ž (ȁ-ọ́)
značilnost alogičnega: alogičnost misli / to vodi v alogičnost; moderna alogičnost
alogízem -zma m (ī)
kar se ne sklada z logiko: v njegovih delih zasledimo nekaj alogizmov
alojzijevíščnik -a m (ȋ)
v drugi polovici 19. stoletja gojenec srednješolskega internata Alojzijevišče: v svojih spominih pripoveduje, da je bil v višji gimnaziji alojzijeviščnik
alpáka1 -e ž (ȃ)
1. južnoameriška domača žival z dolgo volnato dlako: alpako imajo za tovorno žival; volna alpake
// tanka tkanina iz volne te živali: suknjič iz alpake
2. tekst. cenejša bleščeča tkanina iz bombaža in volne: dva metra alpake; v prid. rabi: alpaka volnena tkanina za plašče
alpáka2 -e ž (ȃ)
zlitina bakra, cinka in niklja, novo srebro: pribor iz alpake; v prid. rabi: alpaka srebro
alpín -a m (ȋ) v Italiji vojak enote, izurjene za operacije v gorah; alpinec: alpine je prisilil k predaji
alpínec -nca m (ȋ)
1. v Italiji vojak enote, izurjene za operacije v gorah: ustavila sta ga alpinca v zelenih uniformah
2. šport. žarg. alpski smučar: smučarska sekcija skrbi za vzgojo smučarjev tekačev, alpincev in skakalcev
alpinétum in alpinét -a m (ẹ̑)
smotrno razporejen nasad alpskih rastlin za študijske namene ali za okras: urediti alpinetum; alpinetum in arboretum / Alpinetum Juliana v Trenti
alpinízem -zma m (ī) veda o Alpah in alpinistiki: nerešena vprašanja alpinizma // alpinistika: v alpinizmu je šele začetnik
álpski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na Alpe: lepota alpskega sveta; alpske dežele; alpsko podnebje; alpsko rastlinstvo / alpski vrt alpinetum
♦ alp. alpska dolina dolina med visokimi vrhovi, navadno ledeniškega izvora; antr. alpska rasa; arhit. alpska hiša hiša z zidanim spodnjim in lesenim zgornjim delom ter strmo streho, krito s skodlami; bot. alpski zvonček visokogorska rastlina z modrimi ali rožnatimi zvončastimi cveti, Soldanella; alpska možina; alpska nebina; lit. alpska poskočnica kitica iz štirih verzov v amfibrahih; šport. alpski smučar športnik, ki se ukvarja z alpskim smučanjem; tekmovanje v alpski kombinaciji tekmovanje v smuku in slalomu ali v smuku, slalomu in veleslalomu; alpsko smučanje
altána -e ž (ȃ) knjiž. zaprt balkon ali zaprta terasa v nadstropju: altana z visokimi okni;
hiše z altanami in balkoni // senčnica1, uta: vrt z altano
álter -- prid. (ȃ) pog. 1. ki je, obstaja kot druga možnost, izbira poleg česa, kar je splošno priznano, običajno, uradno; alternativen: alter glasba in alterglasba, alter kultura in alterkultura // v zvezi alter scena in alterscena področje udejstvovanja in uveljavljanja drugačnega, nasprotnega od ustaljenega, običajnega, uradnega: meni, da se je punk pojavil kot začetek alter scene 2. ki zagovarja drugačna, nasprotna načela, stališča od ustaljenih, običajnih, uradnih: režiser filma je alter // v zvezi alter scena in alterscena skupina ljudi, ki zagovarja drugačna, nasprotna načela, stališča od ustaljenih, običajnih, uradnih: stavbo je zasedla ljubljanska alter scena
álter égo álter éga in -- -- m (ȃ, ẹ̑)
knjiž. duševno soroden, bližnji človek, drugi jaz: lahko mu zaupaš, to je moj alter ego
// oseba v literarnem delu, ki predstavlja avtorja: glavni junak romana je pisateljev alter ego
alternácija -e ž (á)
knjiž. izmenično vrstenje, menjavanje: na festivalu so peli popevke v alternaciji; alternacija težjih vlog; alternacija učiteljev pri pouku
alternatíven -vna -o prid. (ȋ)
1. nanašajoč se na alternativo: sprejeti alternativno možnost, pot, rešitev; mnenja so precej alternativna izključujoča se / alternativni način, predlog; alternativni viri energije ki so drugačni od uveljavljenih in so navadno okolju bolj prijazni; alternativna glasba, kultura; alternativne metode zdravljenja; alternativna goriva ki so drugačna od uveljavljenih in so navadno okolju bolj prijazna; alternativno vprašanje, mnenje; alternativna zdravilka ki se ukvarja z zdravljenjem po metodah alternativne medicine / različne alternativne skupine vnašajo v družbo nove vrednote, stališča, merila; alternativno gibanje
♦ ekon. alternativna uporaba sredstev uporaba za različne namene
2. nanašajoč se na alternacijo: predlagali so alternativne guvernerje; alternativno petje
alternírati -am nedov. in dov. (ȋ) knjiž. izmenoma se vrstiti, menjavati se: v glavni vlogi bosta alternirali znani igralki;
alternirati s soigralcem alternirajóč -a -e:
mat. alternirajoče zaporedje zaporedje, v katerem si izmenoma sledijo pozitivni in negativni členi
altokúmulus -a m, mn. altokúmuli tudi altokúmulusi (ȗ)
meteor. oblak v obliki manjših kopic v višini od 2 do 7 km, ovčice:
altostrátus -a m, mn. altostráti tudi altostrátusi (ȃ)
meteor. polprozoren ali neprozoren slojast oblak v višini od 2 do 7 km:
alú -- v prid. rabi (ȗ) teh. aluminijast: mesne jedi, zavite v alu folije / alu pekač
alumínij -a m (í)
lahka kovina srebrno bele barve, ki dobro prevaja toploto in elektriko: pridobivati aluminij iz boksita; aluminij v palicah; tovarna aluminija; posoda iz aluminija
alumnát -a m (ȃ) zastar. bogoslovje, semenišče: po maturi je šel v alumnat
aluzíja -e ž (ȋ)
prikrito merjenje na kaj, namigovanje: take njegove aluzije so ji pognale kri v lica; naredil je duhovito aluzijo na birokratizem; le nekaj bežnih aluzij kaže na to / roman je preobtežen z aluzijami
aluzíven -vna -o prid.(ȋ) ki prikrito meri, namiguje na kaj: aluzivni naslovi so primerni za literaturo in poljudno novinarstvo aluzívno prisl.:
v pripovedno kitico je aluzivno vnesen melodični obrazec ponarodele pesmi
alvéola in alveóla -e ž (ẹ̑; ọ̑) anat.
1. jamica v čeljusti, v kateri je zob, zobna jamica: alveole v zgornji čeljusti
2. najmanjša votlinica v pljučih, pljučni mehurček: pljučni krili z alveolami
♦ jezikosl. alveole rebrasti, vzbočeni del ust za sekalci
Alzheimerjev -a -o [álchajmerjev-] prid. (ȃ)
v zvezi Alzheimerjeva bolezen in alzheimerjeva bolezen degenerativna bolezen, ki povzroča odmiranje živčnih celic: bolnik z Alzheimerjevo boleznijo
amanuensis -a [amanuénzis] m (ẹ̑)
nekdaj nižji uslužbenec, navadno v knjižnici: bil je amanuensis v dvorni knjižnici / amanuensis slavnega biologa
amaterízem -zma m (ī) 1. ukvarjanje s čim iz veselja; nepoklicna dejavnost, ljubiteljstvo: dramski, glasbeni amaterizem;
profesionalizem in amaterizem 2. slabš. nestrokovno, površno opravljanje kakega dela: iskanje tujih napak vas bo potisnilo še globlje v blato amaterizma
amatêrka -e ž (ȇ) 1. ženska, ki se iz veselja, nepoklicno ukvarja s čim; ljubiteljica: preden je prišla h gledališču, je nastopala kot amaterka 2. slabš. ženska, ki nestrokovno, površno opravlja kako delo: v tej stvari si pač še amaterka
amatêrski -a -o prid. (ȇ)
nanašajoč se na amaterje: tekmovanje amaterskih pevskih zborov; nastop amaterskih igralskih skupin; svojo kariero je začel v amaterskem gledališču / amatersko vozniško dovoljenje / amatersko podajanje teksta
amazónka tudi amacónka -e ž (ọ̑)
1. ekspr. pogumna, bojevita ženska: kar vidim jo, amazonko, kako sijajno je streljala; amazonka v dirkalnem avtomobilu / ženska s postavo amazonke
2. nekdaj ženska jahalna obleka: temno modra amazonka z vlečko
ámba -e ž (ȃ)
dve izžrebani številki v eni vrsti na tombolski srečki: amba in činkvin; zadeti ambo
// najmanjši dobitek pri tomboli: dobiti ambo
ambasáda -e ž (ȃ)
najvišje diplomatsko predstavništvo kake države v tuji državi, veleposlaništvo: ameriška ambasada v Rimu / udeležiti se sprejema na ambasadi
// poslopje tega predstavništva: obnoviti pročelje ambasade
ambasádor -ja m (ȃ)
najvišji diplomatski predstavnik kake države v tuji državi, veleposlanik: jordanski ambasador v Sloveniji; pren. ta pevski zbor je ambasador naše kulture v tujini
ambasádorka -e ž (ȃ)
najvišja diplomatska predstavnica kake države v tuji državi, veleposlanica: veleposlaništvo vodi izkušena ambasadorka; pren.: oktobra letos je postala ambasadorka boja proti podhranjenosti; Unicefova ambasadorka
ambiènt -ênta tudi -énta m (ȅ é, ẹ́) prostor z določenimi značilnostmi, ki obdaja osebo ali stvar, okolje: ustvariti primeren delovni ambient;
malomeščanski, vaški ambient;
v romanu sta ambient dogajanja Primorska in Trst / godi se v ambientu predvojne družbe; v zločinstvo je zašel pod vplivom ambienta // razpoloženje, ozračje: na ulicah vlada pravi novoletni ambient
ambientálen -lna -o prid.(ȃ) ki je del ambienta, ga ustvarja: ambientalna osvetlitev, svetloba / ambientalna glasba nevsiljiva, zlasti elektronska instrumentalna glasba brez poudarjenega ritma, namenjena ustvarjanju prijetnega razpoloženja / ambientalna postavitev umetniška razstava, instalacija, postavljena znotraj ali zunaj galerije, muzeja, ki izkorišča dano okolje / ambientalno gledališče gledališče, ki za uprizoritve izbira okolja zunaj gledaliških stavb in skuša v prostoru zabrisati mejo med igralci in občinstvomambientálno prisl.:
ambientalno pomembna stavba
ámbra -e ž (ȃ)
dišeča snov, ki se izloča v črevesju kita glavača: vonj ambre
ambrózija -e ž (ọ́)
1. v grški mitologiji hrana, ki daje bogovom večno mladost in nesmrtnost: na Olimpu so se bogovi gostili z nektarjem in ambrozijo
// knjiž. zelo dobra jed:
2. bot. pelinu podoben enoletni plevel, katerega cvetni prah je zelo alergogen, Ambrosia: ambrozija raste predvsem ob avtocestah in železnicah; cvetni prah ambrozije; širjenje ambrozije; uničevanje, zatiranje ambrozije / navadna ambrozija; pelinolistna ambrozija
ambulánca -e ž (ȃ) 1. pošta, ki posluje v posebnem vozilu, navadno v vagonu: polna ambulanca pisem in paketov 2. zastar. ambulanta
ambulánta -e ž (ȃ)
1. zdravstvena ustanova za bolnike, ki lahko sami hodijo na preglede ali zdravljenje: ambulanta je odprta dopoldne; obratna, splošna, šolska, zobna ambulanta
// med. žarg. zdravniški pregled v ambulanti: brezplačna ambulanta
2. seljiva vojna bolnišnica: štabna ambulanta
// zastar. rešilni avtomobil: z ambulanto Rdečega križa je prihitel tudi gasilni avtomobil
ámen člen. (ā)
rel. izraža potrditev, željo: reši nas hudega, amen / kaplan je odzdravil: na veke amen; pren., ekspr. ne pustim, pa amen; sam.: šele pri amenu se je zbudil
● pog. z njim je amen izgubljen je, umrl bo; ekspr. izblebetal je vse do amena, do amena vse popolnoma vse; to je gotovo kot amen v očenašu popolnoma, čisto
Amêrika -e ž (ȇ)
celina med Atlantskim in Tihim oceanom: Severna Amerika; odkritje Amerike / Latinska Amerika države Srednje in Južne Amerike
● iron. misli, da bo odkril Ameriko kaj novega; šalj. stric iz Amerike bogat in radodaren človek
// pog. Združene države Amerike: izseliti se v Ameriko
amerikánec -nca m (ȃ) pog.
1. kdor se izseli v Ameriko ali vrne iz nje: amerikanci so na obisku v Evropi
2. kar je po izvoru iz Amerike: vinograd, zasajen z amerikancem / prepeva ob litru amerikanca / poglej, kako imenitno teče tistile amerikanec ameriški kasač
amerikanízem -zma m (ī)
nav. slabš. način življenja in mišljenja, značilen za Ameriko: amerikanizem se širi povsod po svetu; brezdušni, tipični amerikanizem
// jezikosl. element ameriške angleščine v kakem drugem jeziku: amerikanizmi v francoščini
amerikánka -e ž (ȃ) pog. 1. postrv z rdečkasto progo vzdolž telesa; šarenka: ribogojnica skrbi za zarod soške postrvi in amerikanke 2. gozdna žaga s posebno brušenimi zobmi: žagati z amerikanko 3. kar je po izvoru iz Amerike: cepiti žlahtno trto na amerikanko / publ. gledališče je v letošnji sezoni uprizorilo dve amerikanki
amerikánstvo -a s (ȃ)
zastar. izseljevanje v Ameriko: pisatelj je obdelal motiv amerikanstva
amerikánščina -e ž (ȃ) nav. slabš. ameriška angleščina: kot Anglež ni prenesel njegove amerikanščine;
v filmu govorijo čisto amerikanščino / stric Janez je govoril čudno amerikanščino materinščino s primesmi ameriške angleščine// pog. amerikanizem: navdušuje se za kavbojke in vso tisto amerikanščino
amêriški -a -o prid. (ȇ)
nanašajoč se na Američane ali Ameriko: govoriti angleško z ameriškim naglasom; ameriška celina; razstavljalo bo več evropskih, azijskih in ameriških držav / ameriški barvni film Gusarji; ameriški zunanji minister; ameriška vlada / ameriški Slovenci; umrl je naš stric, ameriški povratnik ki se je vrnil iz Amerike
♦ agr. ameriška trta trta, na katero se cepi žlahtna evropska trta; bot. ameriški lešnik nizka tropska rastlina ali njen sad, ki dozori v zemlji; kikiriki; ameriški slamnik zdravilna rastlina s škrlatnordečimi ali belimi cveti v koških, Echinacea purpurea; fin. ameriški žurnal poslovna knjiga, ki v knjigovodstvu združuje dnevnik in glavno knjigo; vet. ameriški kasač; zool. ameriški kapar majhna zajedavska žuželka, ki sesa rastlinske sokove in je posebno škodljiva sadnemu drevju, Aspidiotus perniciosus; ameriška postrv postrv z rdečkasto progo vzdolž telesa; šarenka
amfíbija -e ž (í) 1. zool. žival, ki živi na kopnem in v vodi; dvoživka: našli so ostanke amfibij 2. aer. letalo, ki lahko vzleta, pristaja na kopnem ali na vodi: konstruktor amfibije // teh. (vojaško) motorno vozilo, ki se lahko giblje na kopnem ali po vodi:
amfibráh tudi amfíbrah -a m (ā; ȋ)
lit. trizložna stopica s poudarjenim srednjim zlogom: verz v amfibrahih
amfiteáter -tra m (á)
pri starih Grkih in Rimljanih okrogel ali ovalen prostor za nastopanje s stopničasto se dvigajočimi sedeži: rimski amfiteater v Pulju
// temu podoben prostor: naravni amfiteater pod gričem / divje romantični amfiteater skal
ámfora -e ž (ā)
antična glinasta posoda z ozkim vratom in dvema ročajema: vino so Grki shranjevali v amforah; geometrično okrašena amfora; amfora za olje
ámi1 -ja m (ȃ)
v nemškem okolju Američan, zlasti pripadnik ameriških okupacijskih sil v Nemčiji: rade so hodile z amiji, ker so imeli dosti denarja
amíd -a m (ȋ)
kem. spojina, dobljena z nadomestitvijo vodikovega atoma v amonijaku s kovino ali z ostankom organske kisline: natrijev amid; amidi organskih kislin
amiláza -e ž (ȃ)
biol., kem. encim, ki pospešuje razkroj škroba v sladkor:
amín -a m (ȋ)
kem. spojina, dobljena z nadomestitvijo vodikovega atoma v amonijaku z ostankom ogljikovodika: alifatski amini
ámiš -a m (ȃ)
pripadnik protestantske verske sekte v Združenih državah Amerike, ki je znana po odpovedi sodobnemu načinu življenja: skupnost amišev; amiši in mormoni
ámniocentéza -e ž (ȃ-ẹ̑) med.
postopek, pri katerem se s punkcijo skozi trebušno steno izsesa del plodovnice s celicami zarodka za analizo kromosomov ali genov: v večini držav je starejšim nosečnicam na razpolago amniocenteza; izvesti amniocentezo
ámok -a m (ȃ)
zlasti pri Malajcih stanje duševne razdraženosti, ki se stopnjuje v besnost in ubijalsko manijo: biti prevzet od amoka; v prid. rabi: amok situacija pri kateri se posameznika polasti ubijalska manija na mestu, kjer je veliko ljudi, zato ga je treba čim prej ustaviti
amonál -a m (ȃ)
kem. varnostno razstrelivo, zlasti za rudnike in kamnolome: amonal v prahu
amonifikácija -e ž (á)
biol. razkroj organskih dušičnih snovi v amonijak: proces amonifikacije
àmorála -e ž (ȁ-ȃ)
odsotnost, pomanjkanje moralnih načel: glavna oseba v drami je poosebljena amorala; takšna hotenja gotovo niso izraz amorale ali mladoletne pokvarjenosti
àmorálnost -i ž (ȁ-ȃ)
lastnost amoralnega človeka: njegova popolna amoralnost; amoralnost meščanske družbe / sla po zemlji ga peha v amoralnost
amortizácija -e ž (á)
1. delanje, povzročanje, da je kaj manj občutno, zlasti s pomočjo (vgrajene) priprave za blažitev sunkov in dušenje nihanja: amortizacija udarcev
2. ekon. postopno zmanjševanje vrednosti osnovnih sredstev v produkcijskem procesu: amortizacija inventarja, strojev, zgradb
// postopni odpis vrednosti osnovnih sredstev: knjigovodska, letna amortizacija
3. ekon. postopno odplačevanje dolgoročnega posojila: amortizacija posojila; amortizacija z žrebanjem
4. pravn. pravna razveljavitev vrednostne listine: amortizacija hranilne knjižice
amortizêr -ja m (ȇ) teh. priprava za blažitev sunkov in dušenje nihanja; blažilnik: v avtu se je zlomil levi amortizer;
hidravlični, teleskopski amortizerji / gumijasti amortizerji za napenjanje šotorskih vrvi
amortizírati -am nedov. in dov. (ȋ) 1. delati manj občutno, zlasti s pomočjo (vgrajene) priprave za blažitev sunkov in dušenje nihanja: amortizirati pritiske, tresljaje;
amortizirati sunke, trke, udarce / pren. amortizirati napetosti, politične želje 2. ekon. postopno odpisovati vrednost osnovnih sredstev: amortizirati proizvajalna sredstva 3. ekon. postopno odplačevati dolgoročno posojilo: amortizirati obveznice;
dolg se amortizira 4. pravn. pravno razveljaviti vrednostno listino: amortizirati hranilno knjižico amortizírati se
imeti tolikšen donos, da se iz njega krije zmanjševanje vrednosti osnovnih sredstev: hiša se bo amortizirala v desetih letih; stroj se hitro amortizira
amortizíran -a -o:
amortizirana obveznica; nekaj stavb je že amortiziranih
àmpak2 in ampak vez. (ȁ) v protivnem priredju
1. za uvajanje nove trditve namesto prej zanikane: ne piše za mladino, ampak za odrasle; ni si upal naprej, ampak se je ustavil pred vrati; prosil ga nisem jaz, ampak narobe, on mene
2. nav. ekspr., v zvezi ne samo, ne le – ampak tudi za širjenje, stopnjevanje prej povedanega: ni le svetoval, ampak tudi pomagal; dobil je ne le večerjo, ampak tudi prenočišče; v njem ni imel samo predstojnika, ampak tudi prijatelja / obraz ni bil več samo bled, ampak bel kakor kreda; nič nima, ampak prav nič
3. ekspr. za izražanje nasprotja s prej povedanim: lista po knjigi, ampak uči se ne; takrat sem že vedel, kaj je denar, ampak prepozno; lep je, ampak drag
4. pog., ekspr., na začetku (od)stavka za opozoritev na prehod k drugi misli: Ampak pogovarjajmo se rajši o čem drugem! ampak to pa že moram reči, da je bila pametna ženska; ampak čast komur čast, govoriti pa znaš
ampakovánje -a s (ȃ)
nav. iron. raba veznika ampak v stavkih, ki niso protivni: Cankar v svojih prvih knjigah ni poznal ampakovanja
ampêr -a m (ȇ)
fiz. enota za merjenje jakosti električnega toka: meriti v amperih; varovalka za deset amperov [A]
amplitúda -e ž (ȗ)
1. fiz. največja vrednost nihajoče fizikalne količine: amplituda električne napetosti; amplituda nihanja; amplituda odmika nihala
2. razpon, razlika med najvišjo in najnižjo vrednostjo, mero česa: temperaturna amplituda; amplituda bibavice; pren. čustvena amplituda; široka amplituda umetnikovih interesov
♦ biol. ekološka amplituda obseg, v katerem se živo bitje zmore prilagajati različnemu okolju
ampulíran -a -o prid. (ȋ)
ki je neprodušno zaprt v stekleničko, navadno za vbrizganje: ampulirana zdravila
àmúzičnost -i ž (ȁ-ú)
lastnost amuzičnega človeka: kritikova amuzičnost; amuzičnost v pojmovanju filmske umetnosti
anabaptízem -zma m (ī)
zlasti v 16. stoletju verska ločina, ki zahteva ponovni krst odraslih, prekrščevalstvo: pripadniki anabaptizma
anabólik -a m (ọ́) kem.
snov, ki pospešuje izgradnjo organskih snovi v celici, zlasti prirast mišične mase: jemanje, uživanje prepovedanih anabolikov; anabolik testosteron; stranski učinki anabolikov
anahronístičen -čna -o prid. (í)
ki ni v skladu z določenim časom ali razmerami, nesodoben: anahronistična politika; anahronistično gledanje na dobo; to delo je danes že anahronistično
anahronízem -zma m (ī)
pojav ali dejstvo, ki ni v skladu s časom ali razmerami, v katerih nastopa: njegovo opisovanje kmečkega življenja je živ anahronizem; družbeni anahronizem / kronist je zagrešil nekaj neznatnih anahronizmov pomot v zvezi s časovno opredelitvijo
anakolút -a m (ȗ)
jezikosl., lit. nepovezanost, neskladnost v stavčni zvezi, včasih namerna: tak stavek je primer anakoluta
anakrúza -e ž (ȗ)
lit. nepoudarjeni zlog pred prvo stopico v verzu: troheji z anakruzo
analfabét -a m (ẹ̑)
kdor ne zna pisati in brati, nepismen človek: njegov ded je analfabet; število analfabetov pada
// slabš. kdor se na kako stroko slabo spozna, nevednež: v politiki je popoln analfabet; tehnični analfabet
analfabetízem -zma m (ī) neznanje branja in pisanja; nepismenost: odpraviti analfabetizem;
boj proti analfabetizmu // slabš. nevednost v kaki stroki: politični analfabetizem
análi -ov m mn. (ȃ)
zapisi pomembnejših dogodkov po letih, letopis: društveni anali; anali slovenske kulture / to je zapisano v starih analih; pren. ta koncert bo prišel v anale našega glasbenega življenja
analíza -e ž (ȋ) ugotavljanje sestavnih delov česa, razčlenjevanje: analiza kaže, potrjuje;
delati, izvesti, podati analizo;
ne bomo se spuščali v analizo problema;
izčrpna, kritična, podrobna analiza;
analiza cen, krvi;
prehod od analize k sintezi / ekonomska, psihološka analiza; znanstvena analiza
♦ fiz. spektralna analiza določevanje snovi s pomočjo spektrov; jezikosl. besedna analiza opredeljevanje, opredelitev besede glede na besedno vrsto in obliko; stavčna analiza; kem. (kemična) analiza ugotavljanje elementov ali atomskih skupin v spojinah ali zmeseh; kvalitativna, kvantitativna analiza; mat. funkcionalna analiza matematika, ki se ukvarja s funkcijami// temeljit, izčrpen pregled; presoja, ocena: v delu podaja pisatelj analizo meščanske družbe; analiza dobe in okolja; analiza tržišča je dala zadovoljive rezultate
analízen -zna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na analizo: analizni podatki o vinu; analizni postopki; analizne metode, tehnike / analizni izvidi; analizni laboratorij
♦ kem. analizna kemija kemija, ki se ukvarja z ugotavljanjem elementov ali atomskih skupin v spojinah ali zmeseh; teh. analizna tehtnica analitična
analizírati -am nedov. in dov. (ȋ)
delati analizo, razčlenjevati: analizirati gospodarske razmere; kreditne zahteve podjetij bodo banke vsestransko analizirale / pravilno analizirati položaj presojati, ocenjevati
♦ jezikosl. analizirati stavek; kem. analizirati ugotavljati elemente ali atomske skupine v spojinah ali zmeseh; šah. analizirati potezo, pozicijo
analógen2 -gna -o prid. (ọ̑)
1. ki posreduje podatke, informacije zvezno, nepretrgano: analogni oddajnik; program pretvarja analogni signal v digitalnega; pretvoriti digitalne podatke v analogno obliko / analogni zapis podatkov
// ki deluje na osnovi tako podanih podatkov in informacij: analogni modem, priključek, vhod; analogni fotoaparat, telefon; analogne naprave; analogna televizija / analogna fotografija; analogna telefonija
2. ki kaže določeno vrednost s kazalci na številčnici namesto z na zaslonu izpisanimi števili: na armaturni plošči je analogni merilnik hitrosti; analogna ura
analogíja -e ž (ȋ)
pojav, ki postane zaradi sorodnih, vzporednih vzrokov (skoraj) enak drugemu pojavu: problemi v znanosti imajo analogije tudi v umetnosti; iskati, najti analogije / medsebojna, očitna analogija; nastati, razlagati si, sklepati po analogiji
♦ jezikosl. uravnava jezikovne prvine po podobnem vzorcu, nalika
anamnéza -e ž (ẹ̑)
med. podatki o bolnikovem zdravstvenem stanju pred boleznijo: anamneza mu je pomagala do pravilne diagnoze; bolnikova, družinska anamneza
♦ filoz. anamneza po Platonu spominjanje duše na življenje, kakršno je imela pred vstopom v človekovo telo; pravn. kriminalna, socialna anamneza podatki o obtoženčevi kriminalni, socialni preteklosti
ánanas -a m (ȃ)
tropska rastlina z dolgimi listi ali njen veliki, sočni, aromatični sad: veliki nasadi ananasa; nikoli prej ni jedla ananasa; v prid. rabi: ananas liker
♦ agr. ananas hruška hruška z okusom po ananasu
anapést -a m (ẹ̑)
lit. trizložna stopica z dvema nepoudarjenima in tretjim poudarjenim zlogom: napisal je odo v anapestih
anarhíja -e ž (ȋ)
stanje brez reda, brez organiziranosti, neurejenost: v državi je vladala popolna anarhija; v poeziji je prišlo do anarhije; tako poslovanje vodi v anarhijo / ekspr. kakšna anarhija je v tej hiši nered, zmeda
// nenačrtno delo ali poslovanje: anarhija v proizvodnji
♦ polit. stanje v državi brez prave oblasti; brezvladje, brezpravnost
anarhíst -a m (ȋ) pristaš anarhizma: v boj so posegli anarhisti // ekspr. upornež, neposlušnež: včasih je rad ubogal, zdaj je postal pa pravi anarhist
anárhosindikalízem -zma m (ȃ-ī)
polit. anarhistična smer v delavskem gibanju, ki priznava sindikate kot edino organizacijo delavskega razreda: zavzemal se je za anarhosindikalizem
anastomozírati -am nedov. in dov. (ȋ)
biol. prehajati drug v drugega: krvne žilice anastomozirajo
anatemizírati -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. obsoditi, prekleti, izobčiti: vsega novega v umetnosti ni mogoče kratko malo anatemizirati
andánte prisl. (ȃ) glasb., označba za hitrost izvajanja zmerno hitro, korakajoče: igrati andante andánte -a m
stavek ali skladba v tem tempu: andante v G-duru
andantíno prisl. (ȋ) glasb., označba za hitrost izvajanja hitreje kot andante: igrati andantino andantíno -a m
stavek ali skladba v tem tempu: andantino v Es-duru
andiníst -a m (ȋ)
kdor se udeleži odprave v Ande: argentinski, slovenski andinist; pisatelj in andinist
andinízem -zma m (ī)
alp. vzpenjanje na najvišje vrhove Andov: polstoletna zgodovina andinizma slovenskih izseljencev v Argentini; predavanje o andinizmu
ándropávza -e ž (ȃ-ȃ)
skupek bioloških in psiholoških sprememb, ki se zaradi upadanja testosterona pri nekaterih moških pojavijo navadno po 50. letu in se kažejo zlasti v zmanjšani spolni sli: veliko moških se v času andropavze pritožuje nad slabšo erekcijo; simptomi andropavze
anekdóta -e ž (ọ̑)
kratka, duhovita zgodbica o znamenitem človeku: o njem so krožile različne anekdote; pripovedovati anekdote; v razlago vpletati anekdote; dvoumne, kosmate anekdote; anekdote iz Balzacovega življenja
anekdótski -a -o prid. (ọ̑) anekdotičen: bežne, anekdotske skice / pisal je v anekdotskem stilu
anekuména -e ž (ẹ̑)
geogr. neobljudeno, za naselitev neugodno območje: šibkejša plemena so bila potisnjena v anekumene
anémičen -čna -o prid. (ẹ́) med. ki ima anemijo, slabokrven: anemičen bolnik;
postati anemičen // knjiž. neizrazit, medel: literatura je postajala vedno bolj anemična; osebe v povesti so nekam anemične
anemóna -e ž (ọ̑)
vrtn., navadno v zvezi žlahtna anemona okrasna rastlina z raznobarvnimi cveti, Anemone coronaria: šopek anemon
anergíja -e ž (ȋ)
fiz. del energije, ki se v tehnični napravi ne da izkoristiti za opravljanje dela: energijo delimo v eksergijo in anergijo
anesteziológinja -e ž (ọ̑)
med. zdravnica specialistka za anesteziologijo, reanimatologijo, intenzivno medicino in lajšanje bolečine po operaciji: specialistka anesteziologinja; pogovor z anesteziologinjo; dela kot anesteziologinja na Onkološkem inštitutu v Ljubljani
anestezístka -e ž (ȋ) ženska, ki daje anestezijo, med. anesteziologinja: po končanem študiju medicine se je zaposlila kot anestezistka na Onkološkem inštitutu v Ljubljani
anevrízma -e ž (ȋ) med.
omejeno bolezensko izbočenje stene arterije, vene, srca: anevrizma trebušne aorte; anevrizma v možganih; razpok anevrizme
angažíranje -a s (ȋ)
glagolnik od angažirati: angažiranje igralcev; angažiranje tuje delovne sile / naloga zahteva precej truda in angažiranja vseh zaposlenih / v boju proti tuberkulozi je nujno večje angažiranje vse zdravstvene službe
angažíranost -i ž (ȋ)
zelo aktiven, dejaven odnos do česa, zavzetost: v drami je avtor pokazal svojo angažiranost v teh vprašanjih; aktivna, družbena, osebna angažiranost; angažiranost za politične probleme / ta film zahteva veliko emocionalne gledalčeve angažiranosti vključitve, vživetosti
angažírati -am dov. in nedov. (ȋ) 1. nastaviti, zaposliti, zlasti na umetniškem področju: angažirati umetnika v gledališču 2. pritegniti, uporabiti za določen namen: angažirali so vse sile, da bi ublažili položaj
♦ ekon. angažirati kredit // publ. povzročiti popolno zaposlenost s kako stvarjo: brigado je angažiral nemški napad angažírati se
1. vključiti se v delo: angažirati se pri delu, v vojaški akciji, v organizaciji, v življenju
2. zavzeti se, zavzemati se: zelo se angažirati za zadružništvo
3. zastar. obvezati se za kaj, zagotoviti si: angažirati se za prvi valček
angažíran -a -o:
angažiran v operi; družbeno angažirana literatura
angažmá -ja m (ȃ) 1. nastavitev, zaposlitev, zlasti na umetniškem področju: dobiti, sprejeti angažma v operi;
ponudili so mu stalni angažma / drama je sklenila z njo angažma dogovor, pogodbo o zaposlitvi2. angažiranost: osebni, politični angažma;
angažma množic / odklanja aktivni angažma vključitev, sodelovanje
ángelček -čka m (á)
manjšalnica od angel: angelček božji; bila je ljubka kot angelček / baročni angelček s harfo v roki
angina pectoris angine pectoris [angína péktoris] ž (ȋ, ẹ̑)
med. srčna bolezen z napadi hudih bolečin in tesnobe v prsih: umrl je za angino pectoris; lahka angina pectoris
angiologíja -e ž (ȋ)
veda o žilah in žilnih boleznih: ves čas sledi novostim v angiologiji / oddelek za kardiologijo in angiologijo
angléški -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na Angleže ali Anglijo: angleški jezik;
angleška literatura / angleški film; angleški utežni sistem; pokrajino je zasedla angleško-ameriška armada / angleški valček počasen ples v tričetrtinskem taktu; v nekaterih podjetjih so uvedli angleško soboto dela prosto soboto; angleška trava nizka, gosto rastoča trava za gojene trate; angleško stranišče stranišče na izplakovanje s tekočo vodo
♦ adm. angleška oblika poslovnih pisem oblika, pri kateri je vsaka vrstica enako oddaljena od levega roba; fiz. angleški palec ali angleška cola dolžinska mera, 2,54 cm; gastr. angleški zajtrk zajtrk z mesno ali jajčno jedjo in toplo pijačo; glasb. angleški rog altovska oboa; les. angleški predal predal z nižjo sprednjo stranico; med. angleška bolezen rahitis; vet. angleški konj križanec angleškega polnokrvnega konja z lahkim konjem katerekoli pasme; vrtn. angleški park park, urejen tako, da ohranja naravni videz pokrajineangléško prisl.:
govoriti (po) angleško; angleško rdeča barva rjavo rdeča
angléžiti -im nedov. (ẹ̄ ẹ̑)
vpletati v svoj jezik besede ali značilnosti angleškega jezika: mlajši rod je samo še angležil; vsesplošno angležiti
anglicízem -zma m (ī)
jezikosl. element angleščine v kakem drugem jeziku: anglicizmi v francoščini
anglizírati -am nedov. in dov. (ȋ) prilagajati angleškemu načinu življenja in mišljenja: anglizirati prebivalstvo anglizíran -a -o:
priimek v anglizirani obliki
anglomán -a m (ȃ)
kdor se pretirano navdušuje za vse, kar je angleško: v Rusijo se je vrnil kot popoln angloman
ángloslovénščina -e ž (ȃ-ẹ́) ekspr.
slovenščina z elementi angleščine: besedila piše v angloslovenščini
angóra -- v prid. rabi (ọ̑)
nanašajoč se na koze, kunce, mačke z dolgo dlako: angora koza / angora volna
angórski -a -o prid. (ọ̑)
v zvezi s koza, kunec, mačka ki ima dolgo, mehko dlako: čistokrvna angorska mačka / jopica iz angorske volne
animácija -e ž (á)
1. film., gled. navidezno oživljanje lutk, predmetov ali risanih figur s premikanjem, gibanjem le-teh: od konstrukcije lutke je odvisna dobra animacija; tehnika animacije / avtor risanke je dobil nagrado za režijo in animacijo; pren. to je značilno tako za izbor kot za animacijo snovi
2. organizirane športne in prostočasne dejavnosti za dopustnike, turiste, letoviščarje, zlasti v turističnih objektih: večerna animacija za otroke; na ladji je poskrbljeno za družabne animacije od jutra do večera
animácijski in animacíjski -a -o prid. (á; ȋ)
nanašajoč se na animacijo: animacijska tehnika / animacijski program; animacijska služba v zdravilišču vsak dan prireja izlete
animálen -lna -o prid. (ȃ) živalski: animalni organizem / animalne beljakovine v mleku, mesu, jajcih / ekspr. v očeh mu je bral animalen strah / animalni instinkti
animálnost -i ž (ȃ)
lastnost animalnega, živalskost: animalnost v človeku
animátor -ja m (ȃ)
kdor animira: bil je veseljak in animator vsake družbe; animator, mentor in organizator / izkušen športni animator; animatorji v hotelih, zdraviliščih; čarovnik in animator za otroke / odličen kulturni animator; animator hitrejšega razvoja knjižničarstva
// kdor animira otroke na oratoriju, zlasti mlajša oseba: ekipa, skupina animatorjev; delavnice, druženje, igre z animatorji / mladi animatorji; dekanijski animatorji za mladino
♦ film. risar pomembnejših pozicij figur v risanem filmu; gled. oseba, ki lutko samo premika, a ne govori zanjo, vodič
animátorka -e ž (ȃ)
ženska, ki animira: športna, turistična animatorka; animatorka v hotelu, zdravilišču; pevka in izkušena plesna animatorka / kulturna animatorka / animatorka na oratoriju
♦ film. risarka pomembnejših pozicij figur v risanem filmu; gled. ženska, ki lutko samo premika, a ne govori zanjo
animé -êja m (ẹ̑ ȇ)
japonski celovečerni risani film, za katerega so značilne temne obrobe oseb, predmetov in osebe z zelo velikimi očmi: na Japonskem imajo kinodvorano, v kateri vrtijo samo animeje
animírka -e ž (ȋ)
uslužbenka v nočnem lokalu, ki zabava goste: prisedla je mlada animirka
animízem -zma m (ī)
verovanje nekaterih ljudstev, da je v vseh stvareh duh, duša: animizem in totemizem
anión -a m (ọ̑)
fiz. negativno naelektren ion: soli v vodni raztopini razpadejo na anione in katione; hidroksilni anioni
anizotropíja -e ž (ȋ)
fiz. pojav, da ima snov v različnih smereh različne fizikalne lastnosti: optična anizotropija kristala
anketíranec -nca m (ȋ)
kdor je anketiran: anketiranec je izpolnil anketni list; v anketi je petdeset odstotkov anketirancev predlagalo spremembo
anksióznost -i ž (ọ̑)
1. psiht. duševna motnja, ki se kaže v neprijetnem stanju vznemirjenosti, napetosti zaradi občutka ogroženosti, strahu brez stvarnega zunanjega razloga: zdravljenje anksioznosti
2. neprijetno stanje vznemirjenosti, napetosti zaradi občutka ogroženosti, strahu brez stvarnega zunanjega razloga: obšla ga je anksioznost
anomalíja -e ž (ȋ) odstopanje, odstop od pravil; nepravilnost, izjemnost: ta pojav je očitna anomalija;
odpraviti anomalije;
tako je prišlo do težkih anomalij;
anomalija v šolstvu / več otrok se je rodilo z raznimi anomalijami; duševna anomalija
♦ fiz. anomalija vode lastnost vode, da ima pri štirih stopinjah največjo gostoto
anonímen -mna -o prid.(ȋ) 1. ki ni naveden z imenom, brezimen: anonimni pošiljatelj pisma / anonimni ljudski pesnik; ostal je anonimen // pri katerem avtor ni naveden: anonimni članek; anonimna ovadba; dobiti anonimno pismo / anketa je bila anonimna / anonimna ljudska arhitektura 2. ki nima (slavnega) imena: iz anonimnega igralca amaterja se je razvil v zrelega umetnika anonímno prisl.:
anonimno priobčiti članek
anonímka -e ž (ȋ)
sporočilo, ki nima navedenega avtorjevega imena: napisati anonimko; vse, kar sem napisal v anonimki, je resnica; avtor, pisec anonimke
anónsa -e ž (ọ̑)
star. (mali) oglas, inserat: dati anonso v časopis; objaviti anonso
anonsírati -am dov. in nedov. (ȋ) star. objaviti anonso, oglas; oglaševati, inserirati: anonsiral je v vseh dnevnih časopisih
anoreksíja -e ž (ȋ)
duševna motnja, ki se kaže v pretiranem zavračanju hrane: imeti anoreksijo; pojav anoreksije; razvoj anoreksije; ljudje z anoreksijo
ansámbel -bla m (á)
1. skupina ljudi, ki izvaja umetniška dela: nastopili bodo baletni ansambli in solisti; instrumentalni, operni, zabavnoglasbeni ansambel; amaterski ansambli; ansambel ljubljanske Drame; zaradi bolezni v ansamblu predstava odpade
2. knjiž. predmeti ali stavbe v prostoru, ki sestavljajo smiselno celoto: v nekaterih ansamblih je arhitekturna kompozicija blizu glasbeni kompoziciji
ánšlus -a m (ȃ)
polit. žarg. nasilna priključitev Avstrije Nemčiji leta 1938: stanje v Avstriji po anšlusu
antagoníst -a m (ȋ) 1. kdor komu nasprotuje zaradi različnih idej, koristi; nasprotnik, tekmec: v jezikovnem pogledu je bil njegov antagonist;
kot antagonista si v romanu stojita nasproti oče in sin
♦ gled. nosilec nasprotne igre v drami, protiigralec2. farm. spojina, ki s svojo vezavo na receptor ovira ali prepreči delovanje kakšne druge v organizmu aktivne spojine: kalcijevi antagonisti proti angini in zvišanemu krvnemu tlaku;
zdravljenje z dopaminskimi, s hormonskimi antagonisti;
snov deluje kot antagonist bakra / antagonist receptorja
antagonístičen -čna -o prid. (í)
nanašajoč se na antagonizem: antagonistični elementi v mednarodnih odnosih; dva antagonistična estetska nazora; antagonistični razredi v družbi; antagonistična sila
♦ anat. antagonistične mišice mišice, ki na istem organu opravljajo nasprotno funkcijo
antagonízem -zma m (ī)
nasprotje, nasprotovanje zaradi različnih idej, koristi: generacijski, nacionalni, razredni antagonizem; antagonizmi v medsebojnih odnosih; antagonizem med socializmom in kapitalizmom
antánta -e ž (ȃ)
zgod., navadno v zvezi velika antanta zveza Anglije, Francije in Rusije pred prvo svetovno vojno: sile antante; boriti se na strani antante / mala antanta zveza med Čehoslovaško, Jugoslavijo in Romunijo po prvi svetovni vojni
antánten -tna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na antanto: antantne čete, sile; Romunija je na antantni strani stopila v vojno
ántejevski -a -o prid. (ȃ)
ekspr. tak kot pri grškem bajeslovnem junaku Anteju: pesnikova antejevska zakoreninjenost v domači zemlji
anténa -e ž (ẹ̑)
naprava za sprejemanje ali oddajanje elektromagnetnih valov: montirati anteno; oddajna, sprejemna antena; radarska, radijska, televizijska antena; sobna, zunanja antena; pren. antene človeških čutov; umetnost se dotika vseh anten človekove zavesti
♦ biol. antena v čutni organ spremenjena sprednja končina pri členonožcih; tipalnica; rad. okvirna antena ki se rabi zlasti za določanje smeri oddajnika
anti... ali ánti... predpona v sestavljenkah (ȃ)
1. za izražanje
a) nasprotovanja, odpora: antiabsolutističen, antialkoholen, antifašist
b) nasprotnega delovanja, učinkovanja: antifebrin, antitoksin
c) nasprotnega položaja, gibanja v nasprotno smer: anticiklon, antipod, antipasat
č) kontrasta, nasprotja: antihistoričen, antilogaritem, antitalent
2. za označevanje predhodnosti v času ali prostoru: antidatirati
ántidetonátor -ja m (ȃ-ȃ)
kem. bencinu dodana snov, ki preprečuje prehitro zgorevanje v motorju: antidetonatorji delujejo že v majhnih količinah
ántidialéktika -e ž (ȃ-ẹ́)
nazor, ki je proti dialektiki: antidialektika v njegovih razpravah
ántidráma -e ž (ȃ-á)
lit. drama, ki je v nasprotju z ustaljenimi dramaturškimi in vsebinskimi zakoni: uprizoritev antidrame
ántifevdálen -lna -o prid. (ȃ-ȃ)
ki je proti fevdalcem ali fevdalizmu: revolucionarna in izrazito antifevdalna miselnost; antifevdalna gibanja v 16. stoletju
ántifitóftoren -rna -o prid. (ȃ-ọ̑)
v zvezi antifitoftorna služba organizirana skupina ljudi, ki proučuje pojavljanje in razširjanje krompirjeve plesni: krompir so škropili po navodilih antifitoftorne službe
antifríz -a m (ȋ)
sredstvo proti zmrzovanju hladilne vode, zlasti pri avtomobilskih motorjih: naliti antifriz v avtomobilski hladilnik
ántigén -a m (ȃ-ẹ̑)
biol. snov, ki povzroča v organizmu nastajanje protiteles: živalski strupi so antigeni za človeka
ántijunák -a m (ȃ-á)
1. negativna ali nedejavna glavna literarna oseba v nasprotju z aktivno delujočim junakom: antijunak si domišlja, da je popolnoma svoboden; dramski, romaneskni antijunak
2. oseba kot nosilec junaku nasprotne, negativne lastnosti: antijunak je izzival in drzno zagovarjal svoja stališča; športni antijunak
ántikatóda -e ž (ȃ-ọ̑)
elektr. elektroda v rentgenski cevi, ki seva rentgenske žarke:
ántikorozíjski -a -o prid. (ȃ-ȋ)
metal. ki preprečuje korozijo: izdelovati antikorozijska sredstva v tekočem stanju / antikorozijska zlitina zlitina, odporna proti koroziji
antikríst -a m (ȋ) ekspr. 1. kdor se bori proti Kristusu, veri: braniti vero pred antikristom 2. brezverec, brezbožnik: šel je v svet in postal antikrist / kot psovka kaj vendar delate, antikristi!
antikvariát -a m (ȃ)
trgovina s predmeti starinske vrednosti, starinarna: dragoceno staro uro je odnesla v antikvariat
// trgovina z rabljenimi knjigami: knjigo je dobil šele v antikvariatu
ántiliteráren -rna -o prid. (ȃ-ȃ)
publ. ki opozarja na samostojnost ali večji pomen gledališke ustvarjalnosti v odnosu do napisanega dramskega teksta: gledališka dejavnost niha med ustaljenim in avantgardističnim antiliterarnim gledališčem
antilópa -e ž (ọ̑)
hitra savanska žival z velikimi rogovi, ki živi zlasti v Afriki: čreda antilop
♦ zool. indijska antilopa antilopa, pri kateri ima rogove samo samec, Antilope cervicapra; antilopa oriks antilopa z zelo dolgimi, močno koničastimi rogovi, Oryx algazel
ántimatêrija -e ž (ȃ-é)
fiz. iz antidelcev sestavljena materija: ugibanja o obstoju antimaterije v vesolju; ob združitvi materije in antimaterije bi nastala močna eksplozija
ántinacístičen -čna -o prid. (ȃ-í)
ki je proti nacizmu: vzgajan je bil v strogem antinacističnem duhu; antinacistična organizacija
antinomíja -e ž (ȋ)
knjiž. nasprotnost, protivnost med dvema dejstvoma, pojmoma, trditvama, protislovje: avtor si predstavlja svet v izrazitih kontrastih in antinomijah; človeške, razredne antinomije; nerazrešljive antinomije; antinomije v družbi
♦ filoz. protislovje logičnega zakona s samim seboj
antiohíjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na Antiohijo: antiohijski patriarh
♦ rel. antiohijska teološka šola teološka šola v 4. in 5. stoletju, ki pri razlagi verskih resnic poudarja razum
ántioksidánt -a m (ȃ-ā ȃ-á) kem.
1. snov, navadno kot živilski dodatek, ki z zaviranjem oksidacije preprečuje kvarjenje živil: askorbinska kislina se živilom dodaja kot antioksidant
2. snov, navadno vitamina C in E, ki v telesu reagira s potencialno škodljivimi prostimi radikali in varuje pred nastankom nekaterih bolezni: kava vsebuje antioksidante; močen antioksidant; vir antioksidantov / uživati antioksidante hrano, ki jih vsebuje
ántipártijski -a -o prid. (ȃ-á)
v socializmu ki je proti partiji: antipartijska skupina
ántipasát -a m (ȃ-ȃ)
geogr. veter v ekvatorialnem območju, ki piha v nasprotni smeri kot pasat in višje od njega:
ántipoezíja -e ž (ȃ-ȋ)
poezija, ki je v nasprotju z ustaljenim oblikovnim in vsebinskim ustrojem poezije: antologijski zgled antipoezije
ántipolítičen -čna -o prid.(ȃ-í) ki je proti politiki: antipolitično razpoloženje v romanu ántipolítično prisl.:
biti antipolitično usmerjen
ántipropagánda -e ž (ȃ-ȃ)
1. določenemu cilju, hotenju nasprotna propaganda: zgrešena antipropaganda
2. ekspr., v povedni rabi, v zvezi z za kar kaže, dokazuje slabe lastnosti koga, česa in s tem navadno odvrača kupce, uporabnike, obiskovalce: zaradi slabe igre je bila tekma le antipropaganda za slovenski nogomet
ántirekláma -e ž (ȃ-ȃ)
1. javno opozarjanje na kaj z navajanjem slabih lastnosti, navadno z namenom odvrniti kupce, uporabnike, obiskovalce: na pomembnejših festivalih pogosto zmagujejo oglasi, ki šokirajo, in celo antireklame
2. ekspr., v povedni rabi, v zvezi z za kar kaže, dokazuje slabe lastnosti koga, česa in s tem navadno odvrača kupce, uporabnike, obiskovalce: moštvi sta na zadnji tekmi prikazali antireklamo za prvoligaški nogomet
ántiromán -a m (ȃ-ȃ)
lit. roman, ki je v nasprotju z ustaljenim oblikovnim in vsebinskim ustrojem romana: predstavnik francoskega antiromana
ántiteló -ésa s (ȃ-ọ̑ ȃ-ẹ̑) med. beljakovina v krvi, ki nastane zaradi delovanja antigena; protitelo: nastajanje antiteles
antitétičen -čna -o prid. (ẹ́)
nanašajoč se na antitezo: antitetična dvodelnost soneta; doseči napetost v pripovedovanju z antitetičnim postavljanjem misli
antitéza -e ž (ẹ̑) knjiž. nasprotje, kontrast: Brechtovo gledališče je po svoji teoriji radikalna antiteza aristotelovskemu gledališču;
idejna, zgodovinska antiteza;
antiteza telesa in duha // diametralno nasprotna trditev: na ženino tezo je postavil svojo antitezo
♦ filoz. Heglova teza, antiteza in sinteza; lit. antiteza besedna figura, ki veže nasprotujoča si pojma v miselno celoto; slovanska antiteza antiteza, ki vsebuje vprašanje ter negativen in pozitiven odgovor
antitoksín -a m (ȋ)
biol. snov v organizmu, ki deluje proti toksinom, protistrup: napadeni organizem se brani z antitoksini
antokián tudi antocián -a m (ȃ)
biol. rdeče ali modro barvilo v celičnem soku rastlin:
antolóški -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na antologijo: v antološki izbor je bilo sprejetih več še neobjavljenih pesmi / antološka knjižnica / pesem je bila antološke vrednosti
antoním -a m (ȋ)
jezikosl. beseda z nasprotnim pomenom v odnosu do druge besede: antonim od bel je črn
antropocéntričen tudi antropocêntričen -čna -o prid. (ẹ́; é)
filoz. ki ima človeka za edini subjekt vsega, kar je: antropocentrični nazor; antropocentrična smer v znanosti; antropocentrično gledanje
antropometríja -e ž (ȋ)
metoda za določanje razmerij človeškega telesa: tudi v zdravstvu uporabljajo antropometrijo / razvoj antropometrije
anuitéta -e ž (ẹ̑)
fin. letni ali polletni obrok za odplačevanje dolga in obresti: anuiteta dospe v plačilo 1. februarja vsakega leta; plačevati anuitete; posojilo z letno anuiteto tisoč evrov; anuitete za kredite; odplačilo anuitet
apanáža -e ž (ȃ)
v monarhističnih državah redni letni prejemki članov vladarske rodbine: določiti, zvišati apanažo; pren., ekspr. apanaža, ki mu jo je dodelil striček, ni krila vseh njegovih potreb
aparát -a m (ȃ)
1. priprava za opravljanje določenega dela: aparat dela brez napake; vključiti aparat; električni aparat; optični aparati / rabi se samostojno ali s prilastkom: brivski, projekcijski, radijski, rentgenski, telefonski aparat; aparat za gašenje; ekspresni aparat za kavo / zastar. na letališču so pristajali lovski aparati letala
// pog. fotografski aparat: ali imaš aparat s seboj? vstaviti film v aparat
2. anat. skupina organov z določeno funkcijo: motnje v prebavnem aparatu; zdravnik je preiskal ves bolnikov slušni aparat
♦ šport. gibalni aparat kosti, sklepi, mišice
3. skupina ljudi, organizacij, zavodov z določeno nalogo, zlasti v javni upravi: občina je zmanjšala svoj aparat; administrativni, gospodarski, upravni, vojaški aparat; povečevati, vzdrževati državni aparat; policijski aparat je takoj stopil v akcijo; mobilizirali so ves propagandni aparat
4. dokumentacija, pripombe k literarnemu ali znanstvenemu delu: knjiga je opremljena z obširnim aparatom; kritični, znanstveni aparat
aparátčik -a m (ȃ)
slabš., zlasti v sovjetskem okolju, od 1917 do 1991 aktivist, funkcionar partijskega aparata, ki nekritično, brez premisleka izpolnjuje navodila nadrejenih: sekretar komiteja je bil aparatčik
apárten -tna -o prid. (ȃ) star. ki vzbuja pozornost, občudovanje: kako aparten klobuk imaš! uprizorili so zelo apartno veseloigro;
apartna ženska // poseben, nenavaden: osebe v njegovih novelah so močno apartne in čudaške apártno prisl.:
apartno urejena čakalnica
apartheid -a [apárthajd-] m (ȃ)
zapostavljanje črncev na vseh področjih javnega življenja v Južni Afriki: boj proti apartheidu / obsoditi politiko apartheida
apartmá -ja m (ȃ)
1. večsobno stanovanje, zlasti v hotelu: ima eleganten apartma; najela je apartma v najboljšem hotelu
2. iron. majhno, skromno stanovanje: izvolite v moj apartma
apáš -a m (ȃ)
knjiž., zlasti v francoskem okolju velikomestni potepuh, slepar, razbojnik: apaši pariškega podzemlja
apátičen -čna -o prid.(á) ki je duševno otopel, brez volje; brezčuten, top4:
apatičen bolnik;
mož je popolnoma apatičen;
biti, postati apatičen za vse / z apatičnim izrazom je gledala v strop; apatičen obraz apátično prisl.:
apatično strmeti predse
apatíja -e ž (ȋ) stanje apatičnega človeka; brezčutnost, topost: pasti v apatijo;
prebudil se je iz globoke, popolne apatije;
apatija do življenja / politična apatija
apél -a m (ẹ̑)
1. javen poziv, klic: nasloviti apel na mladino; apel Združenih narodov k miru
// sklicevanje na kaj: apel na čast, na človečnost
2. zbor pri vojakih, v taboriščih: zatrobiti k apelu; večerni apel
♦ lov. pes ima dober apel je poslušen
apéndiks -a m (ẹ̑) 1. knjiž. dodatek, dopolnilo h knjigi: v apendiksu je zadevo pojasnil 2. anat. črvasti podaljšek slepega črevesa; slepič
àperiódičen -čna -o prid. (ȁ-ọ́)
ki se ne ponavlja redno: aperiodičen pojav; aperiodične spremembe
♦ elektr. aperiodični tokokrog tokokrog, v katerem se ne morejo vzbuditi prosta nihanja; glasb. aperiodična gradnja skladbe gradnja, ki ne temelji na gradnji s periodami
aperitív -a m (ȋ)
pijača, ki se pije pred jedjo za boljši tek, navadno alkoholna: pelinkovec je odličen aperitiv; mimogrede je stopil v bife na aperitiv / popil je kar dva aperitiva; v prid. rabi:, gost. hotel ima aperitiv bar in lastno kopališče
apezêjevec -vca m (ȇ)
pog., do 1941 član Akademskega pevskega zbora: zadnji koncert apezejevcev v decembru 1941
// po drugi svetovni vojni član Akademskega pevskega zbora Tone Tomšič: apezejevci so peli partizanske in narodne pesmi
aplicírati -am dov. in nedov. (ȋ) 1. prenesti na kaj, prilagoditi kaj čemu: avtor aplicira svoje teorije na politiko;
marsikako predavateljevo misel lahko aplicirate nase;
aplicirati pravilo na konkreten primer;
tuje izkušnje so aplicirali na domače razmere 2. uporabiti, uveljaviti: rešitev hočejo aplicirati kot splošno načelo;
aplicirati znanje v praksi 3. obl. našiti, nalepiti okrasek, zlasti na tkanino ali na usnje: aplicirati čipke na obleko aplicíran -a -o:
pouk je apliciran na krajevne potrebe; aplicirane vede aplikativne
aplikácija -e ž (á) 1. knjiž. prenašanje na kaj, prilagoditev čemu: v dramskem ustvarjanju se je uveljavila aplikacija antičnih motivov na sodobne probleme;
izpeljati je treba aplikacijo načel na konkretne primere;
to je slaba aplikacija splošnega zakona na to omejeno področje 2. knjiž. uporaba, uveljavitev: poverili so mu praktično aplikacijo izdanih ukrepov;
aplikacija znanstvenih izsledkov, sodobnih agrotehničnih metod v poljedelstvu 3. računalniški program: razvijati poslovne, spletne aplikacije;
uporaba brezplačnih aplikacij / programska aplikacija; računalniške igre in aplikacije 4. našit, nalepljen okrasek, zlasti na tkanini ali na usnju: našiti aplikacije;
obleka z aplikacijami;
aplikacija iz usnja
♦ šol. začasno nalepljen, pritrjen znak, navadno na zemljevidu ali na flanelografu
aplikatívnost -i ž (ȋ)
uporabnost, uporabljivost rezultatov znanstvene raziskave v praksi, vsakdanjem življenju: aplikativnost visoko razvite tehnologije
aplómb -a m (ọ̑)
knjiž. gotovost v vedenju, samozavest: govoriti z aplombom
♦ kor. obvladanje ravnotežja pri plesu
ápnarstvo in apnárstvo -a s (ȃ; ȃ)
žganje ali prodajanje apna: zaposlen je v apnarstvu
apnén -a -o prid. (ẹ̄) nanašajoč se na apno: apneni belež;
apnena malta;
apnene snovi / apnena zemlja zemlja, ki vsebuje apnenec / apnena jama
♦ agr. apneni dušik umetno gnojilo, ki vsebuje dušik in apno; grad. apneno mleko (gostejši) apneni belež; petr. apneni maček lehnjakapnéno prisl.:
zrl je v njen apneno beli obraz
apnénica -e ž (ẹ̑)
1. peč za žganje apna: postaviti apnenico
// vsebina apnenice: skuhati dve apnenici
2. obrat za žganje apna: oče dela v apnenici
apnéniški -a -o prid. (ẹ̄) ki je iz apnenca; apnenčast: apneniški skladi v kamnini drugačne vrste
♦ geogr. Južne apneniške Alpe
ápno -a s (á) bela snov, ki nastane iz apnenca, če se ta žge: prodajati apno;
gnojiti z apnom / gasiti apno živo apno polivati z vodo; kuhati, žgati apno pridobivati apno z žganjem apnenca; gašeno apno spojina žganega apna z vodo; klorovo apno spojina klora z gašenim apnom za beljenje tkanin ali razkuževanje; žgano, živo apno negašeno
♦ agr. klajno apno dodatek k živinski krmi, vsebujoč zlasti kalcij in fosfor; grad. hidrirano apno apno, ki je industrijsko gašeno z malo vode, da ostane suho// pog. z vodo mešano gašeno apno; belež: beliti z apnom / vložiti jajca v apno
apodíktičen -čna -o prid. (í) ki izraža popolno gotovost in ne trpi ugovora: apodiktične izjave, trditve / apodiktični ton pouka; v kritiki ne bi hotel biti tako apodiktičen, kot je on
♦ filoz. apodiktična sodba sodba, ki izraža logično nujnost ali neposredno gotovostapodíktično prisl.:
apodiktično kaj trditi; sodbe so bile izrečene zelo apodiktično
apodíktičnost -i ž (í)
lastnost, značilnost apodiktičnega: apodiktičnost trditve / v njegovih izjavah moti apodiktičnost
apoén -a m (ẹ̑)
fin. zaokroženi znesek, na katerega se glasi bankovec, vrednostni papir: izdati obveznice v apoenih po pet tisoč
apogêj -a m (ȇ)
astron. točka eliptičnega tira nebesnega telesa, ki je najbolj oddaljena od Zemlje: Luna je v apogeju; umetni satelit je bil v apogeju oddaljen od Zemlje tisoče kilometrov, v perigeju pa le nekaj sto
apókopa -e ž (ọ̑)
jezikosl. opuščanje končnega glasu ali zloga v besedi:
apokrífen -fna -o prid. (ȋ) navadno v zvezi s spis, knjiga nepristen, ponarejen: apokrifen evangelij;
stari apokrifni spisi;
apokrifne knjige;
apokrifno folklorno blago
apologét -a m (ẹ̑) knjiž. kdor brani kako idejo; branilec, zagovornik: biti apologet abstraktne umetnosti;
spadal je med apologete kapitalizma;
apologet krščanstva
♦ rel. cerkveni pisatelj v 2., 3. stoletju, ki je branil krščanstvo
apólon -a m (ọ̑)
zool. dnevni metulj, ki živi v goratem svetu, Parnassius apollo:
apostazíja -e ž (ȋ)
rel. odpad od vere, odpadništvo: verska brezbrižnost je pri njem prešla v apostazijo; pren. njegova apostazija je očitna: iz rodoljuba je postal zatiralec narodnih pravic
apostôlski -a -o prid. (ȏ)
1. nanašajoč se na apostole: apostolski časi / delovati z apostolsko gorečnostjo / apostolska vera molitev, ki obsega dvanajst temeljnih členov katoliške veroizpovedi; Apostolska dela knjiga Svetega pisma, ki opisuje zgodovino prve Cerkve
2. rel. nanašajoč se na papeža, apostolski sedež: apostolski blagoslov / apostolski administrator upravitelj apostolske administrature; apostolski delegat papežev odposlanec za nadziranje cerkvenega življenja v državah, ki nimajo diplomatskih zvez z apostolskim sedežem; apostolski sedež papež, rimske kongregacije, sodišča in uradi skupaj; apostolska nunciatura stalno papeško poslaništvo za nadziranje cerkvenega življenja v državah, ki imajo diplomatske zveze z apostolskim sedežem
apostôlstvo -a s (ȏ) rel. 1. apostolat: udeležba laikov pri hierarhičnem apostolstvu // cerkveno društvo z nabožnimi nalogami: vpisati se v apostolstvo / apostolstvo sv. Cirila in Metoda 2. dejstvo, da kaj izvira od apostolov in da je skladno z njihovim naukom: apostolstvo Cerkve
apostróf -a m (ọ̑)
jezikosl. grafično znamenje v obliki vejice za označevanje izpuščene črke, opuščaj:
apostrofírati -am dov. in nedov. (ȋ)
ogovoriti, nagovoriti neprisotno osebo ali stvar: pisatelj apostrofira domovino, prijatelja / razrednik je v zaključnem govoru posebej apostrofiral odličnjake / v uvodu je avtor apostrofiral probleme gledališča posebej omenil, poudaril
apotéka -e ž (ẹ̑) lekarna: šel je v apoteko po zdravila / domača apoteka; s seboj je vzel tudi priročno apoteko
apoteóza -e ž (ọ̑)
poveličevanje, proslavljanje osebe ali stvari: drama se zaključi z apoteozo ljubezni; pretresljiva apoteoza človeka, trpljenja; Duma je pesniška apoteoza domače zemlje
// pri starih Grkih in Rimljanih povzdignjenje posebno zaslužnega človeka v božanstvo: apoteoza cesarja
apozícija -e ž (í)
jezikosl. samostalniški prilastek, zlasti sestavljeni, v istem sklonu kot odnosnica, pristavek:
après-ski -ja [aprè-skí] m (ȅ-ȋ)
obl. kar se nosi po smučanju: obleči, obuti après-ski; v prid. rabi: après-ski obutev posmučarska obutev
apríl -a m (ȋ)
četrti mesec v letu: tekmovanje bo od petega do desetega aprila; v aprilu mu poteče rok; bilo je meseca aprila
// v zvezi s prvi dan, ko so v navadi šale in potegavščine: danes je prvi april, pazi, da te ne bo kdo potegnil / kot vzklik ali smo te, haha, prvi april! / poslati koga po aprila za šalo ga poslati kam z nalogo, naročilom, ki ga ne bo mogel opraviti
apriorízem -zma m (ī)
aprioristično stališče: v tej stvari je vsak apriorizem odveč; apriorizem v presojanju ga je zavedel / sklepal je na podlagi apriorizmov; nevarnost apriorizmov v kritiki
♦ filoz. nazor, da obstajajo spoznanja, ki niso odvisna od izkustva
apropriácija -e ž (á)
pravn. prevzem česa v last, prilastitev:
aprovizácija -e ž (á)
1. zlasti v vojnem času organizirano preskrbovanje z življenjskimi potrebščinami: aprovizacija z moko, mastjo in kurivom
// pog. urad za tako preskrbovanje: mestna aprovizacija je slabo skrbela za prehrano
2. življenjske potrebščine, nabavljene za daljše obdobje: dobiti, dostaviti aprovizacijo
arabéska -e ž (ẹ̑)
um. ornament iz geometrijskih in stiliziranih rastlinskih motivov: po stenah se prepletajo arabeske; z arabeskami okrašena dvorana; pročelje hiše s kamnitimi arabeskami
// knjiž. besedna ali miselna igrivost: pesem je brez oblikovnih arabesk / ljubezen mladega para je ljubka arabeska v fabuli
♦ glasb. krajša skladba, navadno klavirska; kor. plesna drža, uravnotežena na eni nogi
arabizácija -e ž (á)
uvajanje arabske uprave, jezika: začela se je arabizacija tujih ustanov v državi; predvidevajo pospešeno arabizacijo šolskega pouka / prvotno prebivalstvo je postalo plen močne arabizacije
arabízem -zma m (ī) jezikosl.
element arabščine v kakem drugem jeziku: prevod je odpravil nepotrebne arabizme
árak -a m (ȃ)
v orientalskem okolju žgana pijača, navadno iz riža: piti arak
aranžêr -ja m (ȇ)
1. kdor poklicno kaj ureja v skladno, estetsko celoto: izložbeni aranžer; aranžer prostora, stanovanja
2. kdor pripravlja, organizira kako prireditev: turistični aranžerji so pripravili veslaško regato; aranžer plesa, slavnosti
♦ glasb. prireditelj skladbe za drugačno instrumentalno ali vokalno zasedbo
aranžêrka -e ž (ȇ)
1. ženska, ki poklicno kaj ureja v skladno, estetsko celoto: po poklicu je aranžerka; aranžerka cvetja, izložb; cvetličarka in aranžerka
2. ženska, ki pripravlja, organizira kako prireditev: aranžerka porok
♦ glasb. prirediteljica skladbe za drugačno instrumentalno ali vokalno zasedbo
aranžíren -rna -o prid. (ȋ) gled., v zvezi aranžirna vaja aranžirka
aranžírka -e ž (ȋ)
gled. vaja, pri kateri režiser razporedi igralce v prostoru in jim določi gibanje: prva aranžirka
aranžmá -ja m (ȃ)
1. estetska, skladna ureditev, okrasitev: arhitekt je z okusnim aranžmajem pričaral toplo razpoloženje; izložbeni aranžma / cvetlični, cvetni aranžma; klasični žalni aranžmaji; aranžma iz suhega cvetja; izdelovanje, priprava novoletnih, velikonočnih namiznih aranžmajev; razstava prazničnih aranžmajev
2. turistična storitev, ki je vnaprej pripravljena, organizirana: najti, ponujati ugoden aranžma; zajtrk in večerja sta vključena v ceno aranžmaja; počitniški, potovalni aranžma v tujini; povračilo vplačanega aranžmaja; stroški odpovedi aranžmaja / turistični aranžma
3. dogovor, sporazum, zlasti v gospodarskem poslovanju ali turizmu: podpisati, skleniti aranžma; finančni, kreditni aranžma; aranžma s sosednjo državo o večmilijonskem kreditu
4. glasb. priredba skladbe za drugačno instrumentalno ali vokalno zasedbo: napisati aranžma za skladbo; godalni aranžma; aranžma za pihalni orkester; pesem v aranžmaju našega znanega skladatelja / glasbeni aranžma
♦ gled. razporeditev igralcev v prostoru in določitev gibanja
arašíd -a m (ȋ) nav. mn. nizka tropska rastlina ali njen sad, ki dozori v zemlji; kikiriki2:
gojiti arašide;
jesti, luščiti arašide
árbiter -tra m (ȃ)
1. pravn. razsodnik v nesodnih sporih, ki ga izbereta stranki: zahtevati arbitra; občasni, stalni arbiter
2. knjiž. oseba, katere mišljenje o kulturnih, umetnostnih vprašanjih je odločujoče: bil je umetnostni arbiter in estetski teoretik; nastopa kot kulturni arbiter
arbitráža -e ž (ȃ)
1. razsodišče v nesodnih sporih: ustanoviti arbitražo; predložiti spor državni, mednarodni arbitraži; odločba arbitraže
// razsojanje, razsodba tega razsodišča: nepristranska arbitraža
2. ekon. posli, s katerimi se izkoriščajo različne cene, tečaji na tržiščih: blagovna, devizna arbitraža
arborístika -e ž (í)
veda, ki se ukvarja s proučevanjem, gojenjem in ohranjanjem dreves v urbanem okolju: načela sodobne arboristike / študij arboristike
ardít -a m (ȋ)
v Italiji, med obema vojnama vojak napadalnih oddelkov, navadno fašist: spopadli so se z arditi
aréna -e ž (ẹ̑)
1. okrogel prostor za nastopanje, obdan s stopničasto se dvigajočimi sedeži: toreador je stopil v areno; cirkuška arena; klovn v areni / prostorna arena se je napolnila z gledalci
2. publ., navadno s prilastkom področje udejstvovanja in uveljavljanja: v literarno areno prihajajo mladi pesniki; nekateri narodi so se pozno pojavili v zgodovinski areni; razmere v mednarodni, politični areni; umakniti se iz športne, tekmovalne arene / stati sredi arene življenja
♦ film. velika zlata arena priznanje za najboljši film puljskega festivala
arendátor -ja m (ȃ)
star. kdor vzame kaj v zakup, zakupnik:
areopág -a m (ȃ)
zgod. najvišje sodišče v starih Atenah:
arèst -êsta m (ȅ é) pog. zapor: aresti so bili polni;
biti, sedeti v arestu / dobil je dve leti aresta
argonávt -a m (ȃ)
nav. mn., v grški mitologiji mornar z ladje Argo, ki je plula na Kolhido po zlato runo: odprava, potovanje argonavtov; mit, legenda, zgodba o argonavtih
arháičnost -i ž (á)
lastnost, značilnost arhaičnega: arhaičnost v besedi in obliki
arháik -a m (á)
geol. starejše obdobje praveka, v katerem so se pojavili prvi nejasni sledovi življenja:
arháika -e ž (á)
1. lastnosti, značilnosti arhaičnega: preprosta kmečka arhaika
2. um. doba prvih razvojnih stopenj v predklasični umetnosti: grška arhaika
arhaízem -zma m (ī)
starinska značilnost: arhaizem stavbe
// jezikosl. jezikovni element starejše dobe v novejšem, sodobnem jeziku: dialektični, slovanski arhaizmi
arhájski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na arhaiko: sledovi življenja v arhajski dobi / arhajski slog; arhajska plastika
arhidiakonát -a m (ȃ)
upravna enota Katoliške cerkve, ki obsega več dekanij: škofija je razdeljena v več arhidiakonatov
arhiepískop -a m (ȋ)
v vzhodni cerkvi predstojnik cerkvene pokrajine, ki obsega več škofij:
arhierêj -a m (ȇ)
v vzhodni cerkvi naslov višjega duhovnika: prišel je v spremstvu gubernatorja in arhiereja
arhimandrít -a m (ȋ)
v vzhodni cerkvi predstojnik večjega samostana ali več samostanov: postal je arhimandrit
Arhimédov -a -o prid. (ẹ̑)
v zvezah: knjiž. Arhimedova točka izhodišče, opora
♦ teh. Arhimedov vijak vijačno zavita ploskev, ki pri vrtenju potiska snov naprej; fiz. Arhimedov zakon po katerem je hidrostatični vzgon enak teži izpodrinjene tekočine
arhitektónika -e ž (ọ́)
umetniška in tehnična izvedba, gradnja umetniškega dela: občudovali so arhitektoniko gotske katedrale; čudovita arhitektonika spomenika; arhitektonika drame, pesmi, skladbe
// veda o zakonitostih gradnje v arhitekturi: predavanja iz arhitektonike
arhitektúra -e ž (ȗ)
1. umetnost oblikovanja prostora, stavbarstvo: arhitektura, kiparstvo in slikarstvo so tesno povezane likovne discipline
// veda o tem: predava arhitekturo / pog. vpisal se je na arhitekturo ljubljanske univerze oddelek za to vedo
// v zvezi krajinska arhitektura veda o oblikovanju krajine in okolja, o varstvu okolja in narave ter o prostorskem načrtovanju: študij krajinske arhitekture / področje arhitekture, krajinske arhitekture in urbanizma
2. kompleks arhitekturnih stavb, objektov z značilnostmi določene dobe: ljubljanska baročna arhitektura; antična, egipčanska arhitektura / funkcionalna arhitektura; notranja, vaška, vrtna arhitektura / arhitektura v kamnu stavba, objekt
3. umetniška in tehnična izvedba, gradnja umetniškega dela: lepa arhitektura stavbe; arhitektura dramskega dela, skladbe
arhív -a m (ȋ)
zbirka listin in dokumentov, ki imajo vrednost kot zgodovinsko gradivo: ob bombardiranju je bil ves arhiv uničen; hraniti v arhivu; pregledati in urediti arhiv; državni, pokrajinski arhiv; nadškofijski, šolski, zasebni arhiv / elektronski arhiv; filmski arhiv zvitki filmskih trakov / obširni vatikanski arhivi
// prostor ali stavba, kjer so shranjene te listine in dokumenti: odpraviti se v arhiv; direktor arhiva / Zgodovinski arhiv
// zbirka (digitalnih) dokumentov, podatkov o preteklih dogodkih (na računalniku) sploh: fotografija je iz osebnega arhiva; dodajanje, uvrščanje datotek v arhiv
arhiválije -lij ž mn. (á ȃ)
knjiž. listine in dokumenti, ki se hranijo v arhivu: sistematično iskati tiske, rokopise in arhivalije; pri pisanju razprave je uporabljal arhivalije; še ne dovolj raziskane arhivalije
Prikazanih je prvih 500 zadetkov od skupno 31705 zadetkov.