ambiènt -ênta tudi -énta m (ȅ é, ẹ́) prostor z določenimi značilnostmi, ki obdaja osebo ali stvar, okolje: ustvariti primeren delovni ambient;
malomeščanski, vaški ambient;
v romanu sta ambient dogajanja Primorska in Trst / godi se v ambientu predvojne družbe; v zločinstvo je zašel pod vplivom ambienta // razpoloženje, ozračje: na ulicah vlada pravi novoletni ambient
bifé -êja tudi buffet -a [druga oblika bifé -êja tudi bufét] m (ẹ̑ ȇ; ẹ̑)
1. okrepčevalnica s pijačo in prigrizki: v novem naselju bodo odprli bife; domači, klubski, vaški bife; bife na železniški postaji; lastnik majhnega bifeja; natakarica v bližnjem bifeju / avtomatični bife z napravami za samopostrežbo
2. miza z jedmi in pijačami za samopostrežbo na družabni prireditvi, v restavraciji: vzeti sendvič z bifeja; samopostrežni silvestrski bife; bife s predjedmi / hladni bife miza s takimi hladnimi jedmi in pijačami na družabni prireditvi, v restavraciji; jedi in pijače, ki se ponudijo nekuhane ali ohlajene; hladno-topli bife
// omarica s pijačo v sprejemnici: iz bifeja je vzela buteljko ter natočila obiskovalcem
♦ gost. francoski bife miza z mrzlimi jedmi in pijačami, ki se prodajajo
bírt -a m (ȋ) pog. gostilničar, krčmar: vaški birti
blókfírer -ja m (ọ̑-í)
med drugo svetovno vojno vodja najnižje enote nemške raznarodovalne organizacije na okupiranem ozemlju: blokfirer je obveščal ljudi o shodu; vaški blokfirer
bogátec -tca m (ȃ) nar. bogataš: bil je pravi vaški bogatec;
velik bogatec
bogatín -a m (ȋ) star. bogataš: bogatini in reveži;
vaški bogatini
bosopétec -tca m (ẹ̑)
ekspr. bos človek, navadno otrok: vaški bosopetci
črédnik -a m (ẹ̑)
star. pastir, ki pase vaško govejo čredo: črednik že trobi; kmečki gospodarji so že pozimi izbrali črednika in ovčarja; bil je za črednika; vaški črednik; vpije kot črednik na ves glas, zelo
dárek -rka m (ȃ)
knjiž. manjšalnica od dar: Še vaški je mlinar prinesel za ženina darek s seboj (A. Aškerc)
drobíž -a m (í)
1. denar manjše vrednosti, navadno kovanci: pripravite drobiž; plačati z drobižem; drobiž in debeliž; za deset evrov drobiža; pren. majhni narodi so bili često drobiž za barantanje med velikimi
● ekspr. zdaj pa ima iz krajcarja drobiž je še na slabšem kot prej
// ekspr. denar sploh: nikoli ni brez drobiža; to pa stane precej drobiža
2. ekspr. majhni otroci: okrog mlaja se je zbral ves vaški drobiž; imel je polno hišo drobiža / psica je ljubosumno varovala svoj drobiž mladiče
3. ekspr. kar je drobno, majhno: jabolka so slaba, sam drobiž; prodajal je najrazličnejši gospodinjski drobiž drobnarije; literarni drobiž krajši sestavki
fànt fánta m, im. mn. fántje stil. fánti (ȁ á) 1. dorasel mlad moški, ki še ni poročen: fantje pojejo na vasi;
lep, mlad, postaven fant;
vaški fantje;
fantje in možje;
pravice fantov;
vasovanje fantov / ekspr. saj si že cel fant / na fanta ostriženo dekle z moško frizuro; tako čudna je, vede se kot fant // ekspr. neporočen moški sploh: je še fant; vse življenje je ostal fant; star fant // ekspr. pogumen, odločen moški: fant, da mu ni para; pokaži se fanta 2. doraščajoča oseba moškega spola: v razredu je več fantov kot deklet;
golobrad fant;
petnajstleten fant // pog. sin: tudi fante je naučila hišnih del; ima same fante // pog. vajenec: mojster ni prišel sam, ampak je poslal fanta 3. mlad neporočen moški, ki je v ljubezenskem odnosu do druge osebe, navadno dekleta: fant jo je pustil;
tako mlada, pa ima že fanta;
svojega fanta je spoznala v službi;
to je njegov fant 4. nav. mn., pog., ekspr. osebe moškega spola, ki jih družijo skupni interesi: naši fantje so se na tekmovanju dobro držali / to so pošteni fantje moški sploh / kot nagovor dajmo, fantje, pohitimo 5. igralna karta z moško figuro: pikov fant 6. pog., v medmetni rabi izražaa) navdušenost, priznanje: fant, kako pojejo;
fant, medalja mu ne uide b) nejevoljo, jezo: fant, si sitna;
fant, sem ga polomil
● ekspr. to je fant od fare v vseh pogledih dober človek; postaven, lep moški; ekspr. fant, kakršnih gre dvanajst na ducat nepomemben, povprečen fant
fantalín -a m (ȋ)
ekspr. razposajen, objesten, nedorasel fant: fantalini razgrajajo po mestu; vaški fantalini; za njim se je podila gruča fantalinov; obnašaš se kot kak fantalin / kot psovka fantalin grdi / spomnil se je na čas, ko je bil še fantalin deček
jezíčnik -a m (ȋ)
1. knjiž., ekspr. jezičen moški: vaški jezičniki; kritiziranje jezičnikov / še pregovoril vas bo, jezičnik / zastar. slaven jezičnik govornik
2. jezikosl. zvočnik, tvorjen predvsem z jezikom: jezičniki in nosniki
// soglasnik, tvorjen z jezikom: ustničniki in jezičniki
kacík -a m (ȋ) v latinskoameriškem okolju
1. nav. slabš. vaški bogataš: biti odvisen od kacika
2. v indijanskem okolju, nekdaj (plemenski) poglavar: njegov prednik je bil kacik
kájžarstvo -a s (ȃ)
nav. ekspr. revnejši vaški družbeni sloj: nastanek kajžarstva; problem kajžarstva
kramaríja -e ž (ȋ) 1. nav. slabš. trgovina s cenenim, navadno drobnim blagom: odprl je majhno kramarijo;
cigare je kupil v vaški kramariji // trgovanje s cenenim, navadno drobnim blagom: lotil se je kramarije 2. malo vredni drobni predmeti; krama: vso kramarijo je zložil predenj / kupil je samo kramarijo
kratkohláčnik -a m (ȃ)
ekspr. kdor nosi kratke hlače, navadno otrok: vaški kratkohlačniki; bosopetniki in kratkohlačniki / kratkohlačnik je prijokal domov otrok, deček
krvosès in krvosés -ésa m (ȅ ẹ́; ẹ̑)
slabš. brezobziren, neusmiljen izkoriščevalec: oduren priganjač in krvoses; vaški krvosesi; bil je pravi krvoses delavcev
// nav. ekspr. žival, ki (rada) pije, sesa kri: brenclji so pravi krvosesi
magnát -a m (ȃ)
nav. ekspr. zelo bogat in vpliven človek: poročila se je z nekim magnatom / dolarski, industrijski magnat / ti si mi pravi magnat; pren. vaški magnat
♦ zgod. pripadnik višjega plemstva v stari Ogrski in stari Poljski
miljé -êja m (ẹ̑ ȇ) knjiž. stvarni in duhovni svet z določenimi značilnostmi, ki obdaja človeka; okolje: iztrgali so ga iz njegovega miljeja;
mestni, vaški milje;
vpliv miljeja na delo, učenje / pisatelj predvojni milje dobro pozna; milje drame, povesti / ustvariti domač milje duhovno ozračje
módrec tudi módrc -a [prva oblika modrəc] m (ọ̑)
kdor premišlja, razglablja o splošnih življenjskih vprašanjih: bil je modrec; tako so mislili in govorili največji modreci vseh časov; knjiga znanega modreca / antični modreci filozofi
// kdor prodorno misli in ustrezno ravna: modrec v vedenju in življenju; vaški modrec; nasveti modreca
modriján -a m (ȃ) mislec, modrec: bil je velik modrijan;
tako so mislili in govorili največji modrijani vseh časov;
iron. bomo videli, kaj si boste izmislili, modrijani / grški modrijani filozofi// kdor prodorno misli in ustrezno ravna: njega vprašaj za svet, ki je modrijan; vaški modrijan
● kamen modrijanov po verovanju alkimistov kamen, s katerim se dajo spremeniti nežlahtne kovine v zlato ali srebro; preg. bedak zna več vprašati, kot sedem modrijanov odgovoriti težje je odgovarjati na vprašanja, kot pa spraševati
muzikánt in muzikànt -ánta m, im. mn. tudi muzikántje (ā á; ȁ á)
kdor igra na preprosto glasbilo, zlasti na podeželju: muzikanti so igrali poskočne polke; že praded je bil muzikant / popotni, vaški muzikant
nalikováti -újem nedov. (á ȗ)
star., z dajalnikom biti podoben, soroden: prostor je nalikoval dvorani; v tej obleki je nalikovala vaški učiteljici; njegov eh je nalikoval vzdihu
naródništvo tudi národništvo -a s (ọ̑; á)
v carski Rusiji, v drugi polovici 19. stoletja politično in literarno gibanje, ki vidi nosilca družbenega razvoja v ruski vaški skupnosti: pristaš narodništva / navdušiti se za narodništvo
nôrček -čka m (ó)
ekspr. manjšalnica od norec: vaški norček / norček je mislil, da bo vse dobro / kot nagovor darilo je zate, moj norček
očák -a m (á)
1. rel. vsak pomembnejši prednik judovskega naroda v stari zavezi od Abrahama dalje: očak Jakob; očaki in preroki / svetopisemski očaki; očaki stare zaveze
// nav. mn., star. prednik sploh: hotel je poravnati krivico svojih očakov
2. knjiž., navadno s prilastkom kdor je najstarejši in navadno najvplivnejši med delavci na določenem področju: Vodnik je očak slovenskega pesništva
3. ekspr. star, častitljiv mož: pred cerkvijo so se zbrali vaški očaki / ta drevesa so res pravi očaki
4. ekspr., s prilastkom zelo visoka, mogočna gora: zadaj so kipeli beli očaki; očak Triglav / gorski očaki
● zastar. oglejski očak patriarh
očánec -nca m (á)
ekspr. star, častitljiv moški, zlasti kmečki: s tem očancem se je rad pogovarjal / kmečki, vaški očanec
otročáj -a m (ȃ) ekspr. otrok: na cesti so kričali otročaji;
vaški otročaji
pášinec -nca m (ȃ) nar. belokranjsko pašnik: pašinci so že ozeleneli;
gnati živino na pašinec / vaški pašinci
pášnik -a m (ȃ)
s travo porasel svet, namenjen za pašo: za vasjo je pašnik; ograditi pašnik z žico; na teh pašnikih se lahko preredi veliko živine; prostrani pašniki; plačilo za uporabo pašnika / dolinski, planinski pašnik; skupni, vaški pašnik; pašnik za govedo, ovce
♦ agr. čredinski pašnik z ograjenimi deli
pijánček -čka m (ȃ)
ekspr. manjšalnica od pijanec: tam se zbirajo vsi mogoči priskledniki in pijančki; vaški pijanček; gugal se je kot pijanček / naš poštar je malo pijančka uživa malo preveč alkoholnih pijač
preizkúšati -am tudi preskúšati -am nedov. (ú) 1. z uporabo ugotavljati ustreznost, učinkovitost česa: preizkušati motorje;
novo zdravilo še preizkušajo / preizkušati učinkovitost strupa // delati kaj, da se ugotovi stopnjaa) določene duševne, telesne lastnosti: preizkušati svojo moč, reflekse, vzdržljivost;
vaški fantje so se večkrat preizkušali v moči / ne preizkušaj njegove zvestobe b) določene lastnosti česa: preizkušati trdoto kamnov / preizkušati vzorce mleka glede na okus, vonj c) česa sploh: preizkušati hitrost pisanja na pisalni stroj / znanje učencev sproti preizkuša preverja// delati kaj, da se ugotovi resničnost, pravilnost česa: preizkušati rezultate 2. delati, povzročati, da postane kdo utrjen, izkušen v čem: kandidate temeljito preizkušajo / ekspr. življenje jih trdo preizkuša // nav. ekspr. prizadevati si ugotoviti mnenje, ravnanje koga: preizkušali so ga na vse načine, vendar je ostal trden / ne preizkušaj me ne izzivaj me, ne draži
● ekspr. ostra burja je preizkušala njihove suknje zelo je pihala; ekspr. začel je preizkušati strune igratipreizkušajóč tudi preskušajóč -a -e:
igral se je s škarjami, preizkušajoč njihovo ostrino
preizkúšan tudi preskúšan -a -o:
preizkušan človek; z uspehi vsakega dneva preizkušana pot
pretepáč -a m (á)
ekspr. kdor se (rad) tepe, pretepa: bil je pijanec in pretepač; vaški pretepači / miriti pretepače
// kdor (rad) tepe, pretepa: bil je neusmiljen pretepač živine
proletariát -a m (ȃ)
1. delavski razred: izkoriščati, organizirati proletariat; razredni boj med proletariatom in buržoazijo / industrijski, kmečki, obrtniški proletariat; mestni, vaški proletariat
♦ polit. diktatura proletariata v socializmu politična oblast delavskega razreda
2. ekspr. ljudje, ki nimajo večjega premoženja: niso je sprejeli v svojo družbo, ker je izhajala iz proletariata
ránar -ja m (ȃ) ranocelnik: ranar mu je prevezal rano, puščal kri / vaški ranar
révček -čka m (ẹ̑)
1. ekspr. manjšalnica od revež: revčki so, še za kruh nimajo; vaški revčki / ta revček je že dolgo bolan / kot nagovor revček, kje te boli
2. slabš. neodločen, bojazljiv človek: od tega revčka res ne moreš pričakovati, da bi se komu uprl / kot psovka kaj boš ti, revček
révež -a m (ẹ̑)
1. reven človek: bili so taki reveži, da še za kruh niso imeli; revežem je razdelil nekaj obleke; vaški reveži / občinski revež nekdaj človek brez dohodkov, za katerega skrbi občina; pren. kulturni reveži
2. ekspr. sočutja, pomilovanja vreden človek: revež je bolan že tretje leto; reveže so spet pretepli / kot nagovor ti revež ti, kaj si moral prestati
● ekspr. duševni revež človek majhnih umskih, miselnih sposobnosti; preg. če bi bil človek vedež, ne bi bil revež
ríhtar -ja m (í) 1. star. sodnik: pripeljati koga pred rihtarja 2. zgod., ob koncu 18. in v začetku 19. stoletja vaški poglavar, župan: tako je odločil rihtar / vaški rihtar
♦ etn. rihtarja biti družabna igra, pri kateri eden od igralcev ugiba, kdo ga je udaril po zadnjici
rogovílež -a m (ȋ)
ekspr. kdor povzroča hrup, nemir zlasti z vedenjem: odpeljati pijane rogovileže; vaški rogovileži / krotiti rogovileže v razredu
● ekspr. pred trgovino sta stala dva rogovileža dva zelo velika in okorna človeka
sêlski -a -o prid. (é) zastar. vaški1:
selski otroci;
selska hiša / selsko življenje
sovjét -a m (ẹ̑)
v Sovjetski zvezi, od 1917 do 1991 najvišji organ državne oblasti: voliti v sovjete; član sovjeta; odlok sovjeta / mestni, republiški, vaški sovjeti / Vrhovni sovjet Zveze sovjetskih socialističnih republik; Sovjet ljudskih komisarjev do 1946 najvišji izvršni in upravni organ državne oblasti
● publ. dežela, republika sovjetov Sovjetska zveza
// poslopje tega organa: trg pred mestnim sovjetom
♦ zgod. sovjet revolucionarni kolektivni organ v Rusiji leta 1905 in 1917; sovjet v nekaterih evropskih deželah revolucionarni organ po prvi svetovni vojni
spášnik -a m (ȃ) nar. pašnik: gnati živino na spašnik / planinski, vaški spašnik
starešína -e tudi -a m (í)
1. kdor vodi družbene skupnosti: izbrati, odstaviti starešino; stal je pred mrkim, sivolasim starešino / plemenski, rodovni, vaški starešina
// kdor vodi kake skupnosti sploh: fantje so izbrali svojega starešino / starešina taborniškega odreda polnoleten tabornik, ki predstavlja in vodi taborniški odred
2. voj. vojaška ali civilna oseba, ki v oboroženih silah opravlja poveljniško ali kako drugo vodilno funkcijo: starešina enote; odnosi med vojaki in starešinami / aktivni, vojaški starešine; nižji, višji starešina / Zveza rezervnih vojaških starešin
3. starejši moški, ki vodi potek svatbe: starešina je nazdravil nevesti / prosil ga je za starešino
// nar. vzhodno (poročna) priča: biti za starešino nevesti
špàn špána m (ȁ á)
zgod. nadzornik na posestvu, ki ga zemljiški gospod izbere med tlačani: postati špan / grajski špan
● viničarji so za delo dobivali špane nekdaj ploščice kot potrdilo o opravljenem delu; star. srenjski špan načelnik srenje, (vaški) župan
tàmle prisl. (ȁ) tam: glej ga, tamle gre;
tamle imamo vse pripravljeno;
poberi tamle tisto lopato;
tamle nekaj vidim / kje je oče? Tamle na vrtu; tamle v senci počiva; tamle čez, tamle zgoraj so vaški gozdovi / pog. ti tamle, pridi sem
têrc -a m (ē)
nar. koroško neumen, nespameten človek: nisem tak terc, za kakršnega me imate; vaški terc / kot psovka terc pijani, pojdi domov
trgôvec -vca m (ō)
1. kdor se ukvarja s trgovanjem: domači trgovci in proizvajalci / potujoči trgovec; živinski trgovec; trgovec na debelo; trgovec z lesom, žitom
2. kdor poklicno dela v trgovini: vsi trije sinovi so trgovci; izučiti se za trgovca
3. kdor trguje in je lastnik trgovine: bil je posestnik in trgovec; mali, vaški trgovci
4. kdor je zaposlen v trgovskem podjetju: trgovci se pritožujejo, da ni dovolj premoga; sestanek bančnikov in trgovcev
● ekspr. v njem je bolj malo trgovca nima trgovskih lastnosti, ne zna pri delu zaslužiti
ubóžnik -a m (ọ̑) star. revež, siromak: pomagati ubožnikom;
vaški ubožniki
vaščánski -a -o prid. (ȃ) zastar. vaški1:
vaščanska hiša / vaščanske razmere
váški1 -a -o prid. (ā)
nanašajoč se na vas: vaške hiše / vaška krčma, šola; vaško pokopališče / vaški pašnik; vaška mlaka / vaški reveži; vaški trgovec, učitelj; nekdaj vaški župan; slabš. vaška klepetulja / vaški odbor; vaška skupnost / star. vaška srenja prebivalci vasi
♦ zgod. vaška straža med narodnoosvobodilnim bojem organizirana oborožena skupina belogardistov za varovanje vasi pred partizani
váški2 -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na naselje Vače: vaške arheološke izkopanine / vaška situla
véščec -a [veščəc] m (ẹ̄) 1. star. čarovnik: veščeci delajo točo 2. zastar. padar, mazač: vaški veščec mu je naredil zdravilo
♦ zool. veščec zelo strupena riba Indijskega in Tihega oceana, ki se zakopava do polovice telesa v morsko dno, Synanceia verrucosa; veščeci nočni metulji z močnim telesom in ozkimi, dolgimi prednjimi krili; somračniki; borov veščec somračnik, katerega gosenice živijo na iglavcih, Hyloicus pinastri
vodnják -a m (á)
1. zaprt prostor ali posoda, navadno v zemlji, za zbiranje, shranjevanje večjih količin pitne vode: kopati, vrtati, zidati vodnjak; zajemati vodo iz vodnjaka; globok vodnjak; vaški vodnjak; vodnjak s talno vodo / kraški vodnjak s kamnitim obodom; vodnjak na vedro in vreteno; vodnjak na vzvod; vodnjak z ročno črpalko
2. arhitektonsko zasnovan in plastično okrašen zbiralnik za vodo, navadno z vodometom: sredi trga stoji vodnjak; bronast, kamnit vodnjak / Robbov vodnjak
♦ geogr. arteški vodnjak; teh. zabiti vodnjak z v zemljo zabito koničasto cevjo z režami
vohljáč -a m (á)
ekspr. kdor si s prikritim poizvedovanjem, iskanjem prizadeva priti do podatkov o delovanju, življenju koga: vohljač ji neprestano sledi; vedeli so, da je vohljač; vaški vohljač / policija ima svoje vohljače agente, vohune
vrínjenec -nca m (ȋ)
kdor je kam vrinjen: odstraniti vrinjenca iz vrste / hišni, vaški vrinjenec / odkriti v organizaciji vrinjence / vrinjenec je razdrl njun zakon
vŕt -a m, mn. vrtôvi (ȓ ŕ)
1. manjše zemljišče, navadno blizu hiše, na katerem raste trava, drevje, se goji vrtnina, okrasne rastline: okrog hiše je vrt; urediti vrt; iti na vrt; delati na vrtu; lep, velik vrt; vaški vrtovi; uta na vrtu; kupiti hišo z vrtom / biološki vrt na katerem se prideluje brez uporabe kemičnih gnojil in kemičnih pripravkov za zatiranje bolezni, škodljivcev in plevela; cvetlični, okrasni, zelenjavni vrt; sadni vrt sadovnjak
// ekspr. drevje, cvetje, ki raste na takem zemljišču: vrt je že ozelenel; cvetoč vrt
2. negovano zemljišče z okrasnim rastlinjem, navadno za sprehode, oddih: gostje se sprehajajo po vrtu; grajski, samostanski vrt / bivalni vrt urejen za sprostitev, druženje; vatikanski vrtovi / vznes. božji vrt pokopališče; knjiž. edenski vrt raj, paradiž; star. javni vrt park; vznes. vrt miru pokopališče
// ekspr. območje posebnih naravnih lepot: Slovenija naj bi bila vrt Evrope / cvetje iz vrtov književnosti
3. posebej urejeno zemljišče kot del gostinskega lokala: restavracija ima vrt; na vrtu ne strežemo / gostilniški vrt
4. s prilastkom zemljišče, na katerem se gojijo rastline, živali, zlasti za študijske in splošnoizobraževalne namene: botanični, pomološki vrt; šolski vrt; živalski vrt
● viseči vrtovi nekdaj terasasti vrtovi v kraljevem gradu v Babilonu
♦ vrtn. okenski vrt okno, prirejeno za gojitev rastlin; zimski vrt prostor v javnih, stanovanjskih zgradbah z večinoma velikimi rastlinami za okras in, zlasti v zimskem času, za gojenje
vsevédec -dca m (ẹ̑)
knjiž. vseveden človek: gledališki vsevedec / vaški posebnež in vsevedec
zbòr zbôra m (ȍ ó)
1. večja skupina ljudi, zbrana na kakem mestu, navadno z določenim namenom: zbor so pozdravili predstavniki vseh strank; nastopil je pred velikim zborom poslušalcev; sodil mu je zbor petih sodnikov / zbral se je ves mestni, vaški zbor vsi meščani, vaščani; ekspr. s tem vprašanjem so se ukvarjali že mnogi učenjaški zbori
2. navadno s prilastkom skupnost ljudi v določeni ustanovi, instituciji, povezanih z istim poklicem, položajem: zbor delavcev je sprejel predlagane izboljšave; konferenca profesorskega, učiteljskega zbora / diplomatski zbor vsi tuji pooblaščeni diplomati v kaki državi
// voljeni organ družbenopolitične skupnosti: državni zbor splošno ljudsko predstavništvo v slovenskem parlamentu, ki sprejema zakone / republiški, zvezni zbor v socializmu voljeni organ republiške, zvezne skupščine, ki v okviru svoje pristojnosti usmerja in vodi družbeno, gospodarsko politiko; zbor republik in pokrajin
3. skupina pevcev, ki nastopajo, pojejo skupaj: zbor je zapel dve pesmi; voditi velik zbor; vabiti k zboru nove pevce; solisti in zbor / cerkveni, šolski zbor; mladinski, otroški zbor / peti pri zboru, v zboru / pog. hoditi, iti k zboru na vaje (pevskega) zbora; biti član (pevskega) zbora / pevski zbor
4. s prilastkom skupina istovrstnih umetniških ustvarjalcev, ki nastopa skupaj: baletni zbor vadi; harmonikarski, tamburaški zbor; zbor deklamatorjev, recitatorjev
// ekspr. skupina česa istovrstnega, ki nastopa, se pojavlja skupaj sploh: v krošnjah dreves je zapel ves ptičji zbor; zvezdni zbor na nebu
5. sestanek večjega števila ljudi, navadno članov kake organizacije, združenja, zaradi razpravljanja o čem, dogovarjanja glede česa: zbor bo v veliki dvorani, na prostem; zbor je trajal tri ure; zbor se začne ob enajsti uri; udeležiti se zbora; odpreti, voditi zbor; iti, vabiti na zbor; govoriti na zboru / letni, ustanovni zbor; tako so sklenili na zboru delavcev, krajanov, stanovalcev / Zbor odposlancev slovenskega naroda zbor izvoljenih slovenskih odposlancev od 1. do 3. oktobra 1943 v Kočevju, na katerem so bili izvoljeni začasni organi ljudske oblasti
// v zvezi občni zbor sestanek članov kake organizacije, društva zaradi odločanja o stvareh, ki jih določa statut: udeležiti se občnega zbora; sklicati občni zbor / redni letni občni zbor; občni zbor društva
6. prihod več ljudi, udeležencev česa ob določenem času na določeno mesto, ki je izhodišče za začetek česa: zbor izletnikov, tekmovalcev; določiti čas in kraj zbora / začetek proslave je ob osmi uri. Zbor nastopajočih je pol ure prej
// šport., voj. postavitev vseh oseb kake enote v urejeno vrsto, razvrstitev: vsako jutro ob šesti uri je bil zbor na dvorišču; znak za zbor / taborniki, vojaki so se postavili v zbor; stati v zboru / kot povelje zbor, je ukazal dežurni
7. v prislovni rabi, v zvezi z v vsi naenkrat: učenci so brali, odgovarjali, recitirali v zboru / zdravo, je v zboru pozdravil ves razred / ekspr. iz bližnjega ribnika so se v zboru oglašale žabe
♦ glasb. mešani, moški, ženski zbor; lit. zbor skupina igralcev, recitatorjev, zlasti v antični tragediji, ki spremlja, razlaga, vrednoti dramsko dogajanje, včasih tudi poseže vanj; pravn. sodni zbor; zbor narodov od 1953 do 1974 zbor (zvezne skupščine) za varstvo enakopravnosti narodov Jugoslavije; zbor proizvajalcev do 1963 dom ljudske skupščine, ki ga sestavljajo poslanci, izvoljeni v proizvodnji, prevozništvu, trgovini; zbor volivcev sestanek volilnih upravičencev, ki postavlja kandidate za predstavniška telesa in razpravlja o problemih, ki naj bi jih predstavniki pomagali reševati; rel. cerkveni zbor zborovanje škofov in teologov, na katerem rešujejo vprašanja doktrinarnih in disciplinskih zadev Cerkve; kardinalski zbor zbor vseh kardinalov, zbranih zaradi kake naloge; zgod. deželni zbor v stari Avstriji zakonodajna skupščina v deželah od 1860 do 1918; veliki zbor pri starih Judih najvišji organ verske oblasti in najvišje sodišče; prisl.:, glasb. zbor označba za petje celotnega zbora vsi (skupaj)
zdráhar -ja m (ȃ)
ekspr. kdor dela, povzroča zdrahe: bil je zdrahar in spletkar / vaški zdraharji
žégen -gna m (ẹ́) 1. pog. blagoslov: dati, dobiti žegen / nesti k žegnu nesti k blagoslovu velikonočnih jedil / dekle je pravi žegen za našo hišo / dobiti žegen za uvoz surovin soglasje
● pog. poročila sta se brez žegna civilno2. v krščanskem okolju blagoslovljena velikonočna jedila: jesti žegen / velikonočni žegen 3. nar., v krščanskem okolju snop šibja in zelenja za cvetno nedeljo; butara: nesti žegen v cerkev 4. nar. koroško žegnanje, proščenje: žegni v fari so se začeli prvo nedeljo v juliju 5. nar. zahodno pokopališče: vaški žegen s kamnitim obzidjem 6. pog., ekspr., v zvezi blažev žegen kar je neučinkovito: cepljenje je bilo blažev žegen 7. v zvezi kolomonov žegen, po ljudskem verovanju knjiga, s katero se da čarati, vedeževati: prebiral je kolomonov žegen
življênjski -a -o prid. (ē) 1. nanašajoč se na življenje:a) stopnje življenjske organiziranosti od molekul do tkiva / zakonitosti življenjskih pojavov; virusi in druge nižje življenjske oblike; organizmi, potrebni za ohranitev življenjskega ravnotežja / prenehanje življenjskih procesov; ponesrečenec ni kazal življenjskih znakov; bitja z veliko življenjsko močjo; življenjska nevarnost smrtna nevarnost / izboljšanje življenjskih razmer; življenjsko okolje b) življenjski cilj, smisel;
življenjska filozofija;
življenjska modrost, resnica;
življenjske vrednote;
življenjsko spoznanje;
življenjsko vprašanje / življenjski nazor nazor o vprašanjih konkretnega vsakdanjega življenja, ravnanja / življenjsko geslo, vodilo / ekspr. njena življenjska zgodba c) življenjski optimizem;
življenjski stil stalne značilnosti človekovega ravnanja, vedenja;
doživeti življenjski uspeh;
življenjska izkušnja, stiska / vaški življenjski ritem; kompozicija zgodbe poudarja življenjsko verjetnost č) njegovi življenjski načrti;
izbirati si življenjski poklic / življenjski tovariš / povprečna življenjska doba prebivalstva; nagrada za življenjsko delo d) veliki življenjski stroški;
zadovoljevanje življenjskih potreb;
življenjske potrebščine / življenjska raven 2. navadno v povedni rabi ki izhaja iz resničnosti, iz življenja: ta človek je zelo življenjski / pouk naj bo življenjski; obravnavanje tega vprašanja ni bilo življenjsko
● ekspr. to je za človeštvo življenjskega pomena odločilnega, bistvenega; publ. življenjska doba izdelka doba trajanja; življenjska pot ekspr. njegova življenjska pot je bila dolga življenje; ekspr. njegova življenjska pot ni bila posuta s cvetlicami njegovo življenje ni bilo lahko, prijetno; vznes. dokončal je svojo življenjsko pot umrl je; ekspr. včeraj sta nastopila skupno življenjsko pot sta se poročila
♦ biol. življenjski prostor prostor, v katerem živijo živali in rastline v enakih življenjskih razmerah; filoz. življenjski elan ali življenjska sila ustvarjalna sila, ki je osnova razvoja živih bitij; pravn. življenjsko zavarovanje zavarovanje za izplačilo določene vsote ob poteku dogovorjene dobe ali ob smrti zavarovanca, če zavarovanje še traja; soc. življenjski minimum za življenje nujno potrebna sredstvaživljênjsko
1. prislov od življenjski: take primere je treba reševati življenjsko; življenjsko nevaren padec smrtno nevaren; biti življenjsko zavarovan
2. ekspr. izraža visoko stopnjo: denar življenjsko potrebujemo; stvar ga je življenjsko zanimala; življenjsko pomembno vprašanje
župàn1 -ána m (ȁ á)
1. predstojnik občine: sestanek je vodil župan; izvoliti župana; imenovati koga za župana; dolžnosti in pravice župana / celjski, ljubljanski, mariborski, nabrežinski, tolminski župan; celovški, newyorški, pekinški, rimski, tržaški župan / trg je imel dekana in župana; mestni, vaški župan
2. v zvezi veliki župan od 1924 do 1929 predstojnik državne uprave v določeni oblasti: veliki župan mariborske oblasti
♦ zgod. predstojnik župe ali organ zemljiškega gospostva
drobíž -a m z -em skup. (í) plačati z ~em; poud.: stati precej ~a |denarja|; Ta jabolka so sam ~ |so drobna|; člov., poud. vaški ~ |otroci|
módrec -a [rə] m z -em člov. (ọ̑) vaški ~i; knjiga znanega ~a; redk. antični ~i filozofi
módrečev -a -o [rə] (ọ̑)
nôrček -čka m, člov. (ó) manjš.; ljubk. vaški ~ |nekoliko omejen moški|
očák -a m, člov. (á) ver. ~i v Svetem pismu; poud. vaški ~i |stari možje|; ~i slovenskega pesništva |začetniki, zaslužni pesniki|; star. grobovi naših ~ov prednikov; živ., poud. beli triglavski ~i |gore|
pôlizobráženec -nca [ou̯] m s -em člov. (ȏȃ) fizični delavci in ~i; poud. vaški ~i
pôlizobráženka -e [ou̯] ž, člov. (ȏȃ)
pôlizobráženčev -a -o [ou̯] (ȏȃ)
révček -čka m, člov. (ẹ̑) manjš.; poud. vaški ~i |reveži|; slabš. |neodločen, bojazljiv človek|
ríhtar -ja m z -em člov. (í) zgod. vaški ~ vaški poglavar, župan; nardp. |igra|; star. sodnik
ríhtarjev -a -o (í)
..ski -a -o prip. obr.
1. 'povezanost s tem, kar imenuje samostalniška podstava' cêljski, evrópski, gôrski, hlévski, življênjski, asíški, nebéški, váški
2. 'podobnost' božánski, butálski, cankarjánski, fakínski, hegeljánski, sálomonski
3. 'splošna last, pripadnost' brátovski, fántovski, materínski, slovénski; prim. ..ki
starešína -e tudi starešína -a m, člov. (í) izbrati ~o; plemenski ~; vaški ~
starešínka -e ž, člov. (ȋ)
starešínov -a -o (í), ●starešínin -a -o (í)
..(š)ki -a -o varianta prip. obr. ..ski, če se podstava končuje na nezvočnike k g h, č ž š dž, c z s lóški, váški, hóški; prim. ..ki, ..ski
Váče Váč ž mn., zem. i. (á ȃ) na ~ah
váški -a -o (ȃ)
Váčan -a m, preb. i. (ȃ)
Váčanka -e ž, preb. i. (ȃ)
Vás -í ž -i -- -i -jó zem. i. (ȃ ȋ) |pri Kočevju|: v ~i
váški -a -o (á; ȃ)
Vaščàn -ána in Vaščán -a in Vašàn -ána in Vašán -a m, preb. i. (ȁ á; ȃ; ȁ á; ȃ)
Vaščánka -e ž, preb. i. (ȃ)
váški -a -o (á; ȃ) ~a skupnost
váškost -i ž, pojm. (á; ȃ)
vélmóž -á tudi vêlmóž -á m -u -á -u -em; -á -- -éma -á -éh -éma; -je -- -ém -é -éh -mí (ẹ̑ọ̑ ẹ̑ȃ; éọ̑ éȃ) vaški ~je; neobč. veljak
vélmóžev -a -o tudi vêlmóžev -a -o (ẹ̑ọ̑; éọ̑)
zdráhar -ja m z -em člov. (ȃ) poud. |kdor povzroča zdrahe|: vaški ~i
zdráharica -e ž, člov. (ȃ) poud.
zdráharka -e ž, člov. (ȃ) poud.
zdráharjev -a -o (ȃ) poud.
zdráharičin -a -o (ȃ) poud.