Slovar slovenskega knjižnega jezika

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

mamljív -a -o prid., mamljívejši (ī í) 
  1. 1. ki povzroča prehajanje v stanje čutnega in duševnega ugodja: mamljiva pijača; mamljiv vonj cvetlic / ekspr. mamljive sanje
  2. 2. knjiž. privlačen, vabljiv: mamljiv cilj; misel na to je bila mamljiva
mikáven -vna -o prid., mikávnejši (á ā) privlačen, zanimiv, vabljiv: knjiga je mikavna interpretacija modernega slikarstva; slike so zelo mikavne; njegova dela so tudi za današnjega bralca mikavna / ni mikavnejšega kraja, kot je okolica tega jezera
// nav. ekspr. privlačen, prijeten zaradi lepote, ljubkosti: mikavno dekle; njegova zunanjost je mikavna za ženske oči / tujec je prav mikaven človek simpatičen
ódrski -a -o prid. (ọ́) nanašajoč se na oder:
  1. a) odrski prostor; odrska odprtina / odrska razsvetljava, zavesa / odrski delavci / izreden odrski lik; ekspr. odrska mrzlica odrska trema
  2. b) odrski jezik; odrska izreka; delo je končno doživelo odrsko uprizoritev / odrsko delo / odrska literatura, umetnost gledališka
    // ekspr. odrske deske gledališki oder, gledališče
    ● 
    ekspr. igra je doživela svoj odrski krst bila je prvič uprizorjena
    ♦ 
    gled. odrski dekor; odrski horizont; odrski mojster delavec, ki vodi in usklajuje delo odrskih delavcev pri postavljanju in razstavljanju scene; odrska fronta panoramske kulise, ki stojijo pred horizontom; odrska luč luč za osvetljevanje odra; osvetljenost odra
prezapeljív -a -o prid. (ī í) ekspr. preveč zapeljiv, vabljiv: vonj po mesu je bil prezapeljiv, da bi se mu mogel upirati
priljúden -dna -o prid., priljúdnejši (ú ū) 
  1. 1. ki je rad med ljudmi in se z njimi pogovarja: priljuden človek; ta otrok je zelo priljuden
    // ekspr. prijazen, ljubezniv: zahvaliti se priljudnim ljudem za pogostitev; skušal je biti z vsemi priljuden / človek priljudnega obraza / priljudno vprašanje
  2. 2. redko prijeten, vabljiv: kraj je lep in priljuden; priljudna krčma
sirénski -a -o prid. (ẹ̑) knjiž., ekspr. zapeljiv, vabljiv: zvabili so ga sirenski glasovi / poslušati sirensko petje
váben -bna -o prid. (ā) 
  1. 1. namenjen za vabo: vabne ribice, živali
  2. 2. zastar. vabljiv: senčnica z vabno klopco
vabljív -a -o prid., vabljívejši (ī í) ki vsebuje, izraža željo vplivati na koga, da pride kam: vabljiv glas, smeh
// ki s svojimi lastnostmi vzbuja željo
  1. a) iti, priti k njemu: vabljivi kraji / vabljive izložbe; vabljiva senca dreves / vabljivi vonji iz kuhinje
  2. b) iti kam sploh: vabljiv večer; vabljivo sonce
  3. c) spoznati ga, seznaniti se z njim: vabljiv film / vabljiva vsebina
  4. č) dobiti, imeti ga: vabljivi predmeti na stojnicah / vabljive jedi / vabljive ustnice
  5. d) lotiti se ga, začeti ga: vabljiva naloga; vabljiva gledališka vloga; vabljivo delo / za pisatelja vabljiva snov / vabljivi sprehodi v gozdu
  6. e) izkoristiti ga: vabljive cene; vabljiva priložnost
Število zadetkov: 8