Tiskanje

àče, conj. = ako, C., kajk.-Valj. (Vest.).

ȃčəc, -čca, m. dem. ak, Valj. (Rad).

àda, conj. also, nun, (tudi: adà, adȃ), Habd., kajk.-Valj. (Kres VI. 342.).

ahačȗra, f. neka hruška, Kr.-Valj. (Rad).

akȏv, m. der Eimer, ogr.-C., z akovom meriti, ogr.-Valj. (Rad); — iz magy. akó, in to iz slov. okov, Dan.

aldomáš, m. ein Geschenk, besonders an Getränk, den Arbeitern nach vollendeter Arbeit gegeben, Habd., vzhŠt.-C., kajk.-Valj. (Rad); — iz magy. áldomás, Mik. (Et.); prim. likof.

áldov, m. das (unblutige) Opfer, Mur., Cig., Jan., ogr.-Valj. (Rad); — iz magy. áldó, Mik. (Et.).

aldováti, -ȗjem, vb. impf. opfern, Mur., Cig., Jan., ogr.-Valj. (Rad).

áldovnik, m. der Opferer, ogr.-Valj. (Rad).

almȃra, f. = omara, Valj. (Rad).

ànda, conj. = ada, C., Mik., kajk.-Valj. (Kres).

andrẹ̑jščak, m. der Monat November, ogr.-Valj. (Rad).

ȃndrkva, f. = redkev, Valj. (Rad).

ápa, m. = japa, ogr.-Valj. (Rad).

apnár, -rja, m. der Kalkbrenner; der Kalkhändler; tudi: ȃpnar, Valj. (Rad).

árnož, m. der Harnisch, Jan., Trub., Krelj, Dalm.; — der Brustlatz, Mur., Valj. (Rad); — prim. srvn. in tirol. harnasch, it. arnese, C.

ȃržat, m. = aržet, Valj. (Rad).

ȃtək, -tka, = ata, C., Bes., Št.-Valj. (Rad).

bȃbəc, -bca, m. 1) = babež, Valj. (Rad); — 2) die Puppe, Rez.-Baud.

bábina, f. 1) (zaničlj.) altes Weib, Jarn., C., M., Valj. (Rad); = baba 3) Levst. (Zb. sp.); — 2) die Erbschaft, Meg.; (prim. dedina); — 3) pl. bábine, das Wochenbett, Mur., Cig., Jan.; der Entbindungsschmaus, M.; — 4) babina, neka gozdna zel, ki ima liste nekoliko podobne pivkam (mrtvim koprivam); pastirji vzpomladi z nje sokom pišejo leskove palice, Lašče-Erj. (Torb.).

bȃbjak, m. 1) der Weibernarr; ves b. je, Jurč.; — 2) babják, feiger Mensch, kajk.-Valj. (Rad); — 3) bȃbjak, wilder Salvei (salvia silvestris), Spodnja Idrija-Erj. (Torb.).

bablè, -ę́ta, n. altes Weib, Mik., Valj. (Rad), SlN.; tudi: bȃble, Št.

bȃbnik, m. 1) der Weibernarr, Mur., Cig., Mik., Valj. (Rad); — 2) der quirlförmige Salbei (salvia verticillata), Medv. (Rok.).

bȃčəc, -čca, m. dem. bak, Valj. (Rad).

bȃčva, f. 1) das Fass, Meg.-Mik., Valj. (Rad); das Oelfass, Hrušica (Ist.)-Erj. (Torb.); — 2) der Bottich, Cig.; — prim. bečva.

bȃguš, m. der in der Pfeife zurückbleibende, feuchte Tabak, kajk.-Valj. (Rad); — prim. baga.

baháčək, -čka, m. junger Prahlhans, Valj. (Rad).

báhavəc, -vca, m. der Prahlsüchtige, der Maulheld, Mur., Jan.; tudi bahȃvec, Valj. (Rad).

bahorȋja, f. die Zauberei, kajk.-Valj. (Rad).

bájati, -jam i. -jem, vb. impf. 1) schwätzen: b. = praviti basni, Dict.; — sagen: prim. baje, baje da, kar je menda nam. bajo da, Levst. (Sl. Spr.); — 2) prophezeien: dobro vreme b., sv. Vincenc baja, da bo dosti dobrega vina, C.; — 3) beschwören, zaubern, Mur., Mik., kajk.-Valj. (Rad).

bajílọ, n. das Zaubermittel, Mur., ogr.-Valj. (Rad), vzhŠt.; rabiti bajila zoper bese in čarovnice, Navr. (Let.); — das Zauberwerk, die Beschwörung, Danj.-Mik., C.

bàk, báka, m. der Widder, der Leithammel, Danj., ogr.-Valj. (Rad).

bakàn, -ána, m. der Widder, Valj. (Rad); — prim. bak.

balǫ̑nək, -nka, m. dem. balon, Valj. (Rad).

báłtora, f. 1) der Hosenlatz, Dol., Št.; hlače na baltoro ("bavtaro"), Valj. (Rad); — 2) pl. baltore (baltre), das Fallthor (na pr. pri svinjaku); — iz nem. Fallthor.

baníca, f. die Frau des Banus, Z., Valj. (Rad).

bantováti, -ȗjem, vb. impf. = žaliti, ogr.-Valj. (Rad); (bantúvati, C.); — prim. magy. bantani, Mik. (Et.).

baratáti, -tȃm, vb. impf. 1) = barantati, Mur., Levst. (Rok.); — 2) barȃtati, -ȃčem = ravnati, umgehen, verfahren, Mur.; jednako barače se s krščanstvom, ogr.-Valj. (Rad); — iz it. barattare, tauschen.

bȃrda, f. neka sekira, C., ogr.-Valj. (Rad); — prim. srvn. barte, kor.-nem. partn, f. großes Hackmesser.

bártolščica, f. neka hruška, Valj. (Rad).

baržȗn, m., Guts., Mur., C., Valj. (Rad), pogl. baršun.

bȃsənca, f. dem. basen; (bȃsəmca, Valj. [Rad]).

bȃt, m. 1) der Kolben, Mur., Cig., Jan., Sen. (Fiz.); der Kolbenstock, die Keule, C.; Pripravil je že meč 'no bat, Omamil je je z batom vse, Danj.; das Scepter, kraljevi b., Mur.; b. i kraljestvo, kajk.-Valj. (Rad); z batom živeti, auf großem Fuße leben, C.; — 2) der Holzschlägel, der Holzhammer, Dict., Cig., jvzhŠt.; — 3) der Fruchtkolben, koruzni b., C.; bàt, Valj. (Rad); — prim. bet.

bȃtic, m. = batec, Habd.-Mik., kajk.-Valj. (Rad).

batrȋtelj, m. der Aufmunterer, kajk.-Valj. (Rad).

batrivẹ́ti, -ím, vb. impf. = batriviti, ogr.-Valj. (Rad).

bátrivnost, f. 1) die Beherztheit, Valj. (Rad); — 2) die Sicherheit, ogr.-Valj. (Rad).

bavkáč, m. der Wauwau, Valj. (Rad).

bávtara, f., Cig.; hlače na bavtaro, Valj. (Rad); pogl. baltora.

bəčə̀k,* -čkà, m. dem. 1. bəč, das Fässchen, Cig.; sodček od 20 bokalov do dveh kvinčev, Ip.-Erj. (Torb.); (bȇčək, *daß Bierfaß, Valj. [Rad]).

bedáčək, -čka, m. dem. bedak, Valj. (Rad).

bedastǫ̑ča, f. die Thorheit, die Dummheit, C., BlKr., kajk.-Valj. (Rad), nk.

bədə̀n, -dnà, m. = bedenj, Cig., Jan., Valj. (Rad).

bədə̀nj, -dnjà, m. 1) der Bottich, Cig., Jan., DZ., Levst. (Nauk); die Weinkufe, Cig., C.; grozdje vržejo v veliko kad, bedenj, Hip. (Orb.); velika lesena posoda (kad), ki je vendar manjša od plavnika, Erj. (Torb.); — 2) die Butte, Ist.-C.; — 3) hohler Baumstamm, Mur., V.-Cig., Jan., C., Levst. (Nauk); v bednji ima žolna mlade, Ljutomer-Raič (Nkol.); ein zum Bienenstock ausgehöhlter Baumstamm, Habd., Ip.-Mik.; bukovi bednji rabijo namesto panjev, Levst. (Beč.); hohler Baumstamm als Brunneneinfassung, ogr.-C., SlGor.; — das Baumschiff z. B. bei der Schiffmühle, V.-Cig.; tudi bédənj, Valj. (Rad); — iz nem.; prim. stvn. butinna, srvn. büte, büten, Mik. (Et.).

bədnáč, m. dickes Scheit Holz, Valj. (Rad); — prim. beden.

bédra, f. = bedro, Z., Dalm., Št., ogr.-Valj. (Rad).

bẹ́gavəc, -vca, m. 1) = begun, Z., ZgD.; — 2) der Verwirrer, Valj. (Rad).

bekáti, -ȃm, vb. impf. blöken, Mur., C.; ovce bekajo, Kug.-Valj. (Rad); — schwätzen, C.

bekèt, -ę́ta, m. das Geblöke (o drobnici) Jan., M., Valj. (Rad).

bẹlák, m. 1) weißes Schwein, Dalm.-Valj. (Rad); — 2) der Weißstein, Cig. (T.).

bẹ̑łča, f. ime beli kravi, Kr.-Valj. (Rad).

bẹlíca, f. 1) (ime raznim živalim): weißes weibliches Schaf, C.; weiße Ziege, Erj. (Torb.); — kuna b., der Steinmarder, Glas.; — = snežna jerebica, Erj. (Ž.); — die Ringelnatter (coluber natrix), Štrek.; — der Weißfisch (leuciscus), Erj. (Z.); — 2) (ime raznim rastlinam, sadju itd.): neka vrsta pšenice, Valj. (Rad); — der männliche Hanf; — die Weißkirsche; — der Taffetapfel, C., Maribor-Erj. (Torb.); — die Weißbirn, Cig.; Tolm.-Erj. (Torb.); — die weiße Pflaume, C., BlKr.; — bela, obla smokva, C., Goriška ok. in Ip.-Erj. (Torb.); — neka oljika, Ip.-Erj. (Torb.); — neka trta, C., M.; — Črnina se barva, Belica rumeni, Npes.-K.; — 3) das Ei, M., C., ogr.-Valj. (Rad); — 4) der Lutter bei der Erzeugung des Wacholderbrantweins, M., C.; — 5) = svinčena bel, Jan., C., DZ.

bẹlȋtnica, f. = belitnjak, kajk.-Valj. (Rad).

bẹlȋtnjak, m. der Wäschzuber, Valj. (Rad).

bẹlǫ̑ča, f. = belota, kajk.-Valj. (Rad).

beráčək, -čka, m. junger, kleiner Bettler, Valj. (Rad).

beráčič, m. dem. berač; der Bettelbube, Cig.; — armer Bettler, Valj. (Rad).

beráčinja, f. 1) die Weinleserin, Valj. (Rad); — 2) die Bettlerin, Guts., M.

beračǫ̑n, m. der Bettler (zaničlj.), Cig., Bes., Valj. (Rad).

bę̑rba, f. die Weinlese, C., Valj. (Rad), DZ.; iti v berbo, LjZv.

béreg,* m. = berek, C., Valj. (Rad).

bérek, m. der Morast, C., ogr.-Valj. (Rad), vzhŠt.; — iz magy. bereg, Dan.

bę̑rša, f. das Raffholz, C., Mik., Kr.-Valj. (Rad); — prim. brati.

besẹdník, m. 1) der Redner, Guts., Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), Boh.; modri besedniki, sloveči besedniki, Dalm.; — der Wortführer, der Sprecher, Cig., Jan.; — 2) der Sachwalter, der Rechtsbeistand, Dict., Hip., Cig., Jan.; juristi ali besedniki v pravdah, Trub. (Post.); pravdni b., Rec.; b. ali pravdni doktor, Jap. (Prid.); — der Fürsprecher, Meg., Cig., Jan., Krelj; naš pravi b. in edini srednik mej Bogom in mej človeki, Dalm.; vseh vernih b., pomočnik, Trub. (N. T.); dal nam je Jezusa za našega besednika, kateri pred obličjem božjim nas zagovarja, Kast. (N. c.); sirota brez besednika, Jsvkr.; tudi: besę̑dnik, Jap.-Valj. (Rad); — 3) = besednjak, Mur., C.

bẹsnẹ́ti, -ím, vb. impf. rasen, wüthen, Cig., Cig. (T.), nk.; na boj b., Zv.; (— praes. besnẹ̑m: ogenj, voda besne, ogr.-Valj. [Rad]).

bẹsnǫ̑ča, f. = besnoba, Cig., Jan., C., ogr.-Valj. (Rad).

bə̀t, -à, m. = bat; danes z betom, jutri s psom, heute Braus, morgen Graus, Kr.; jeseni z betom, po zimi s pesom, Valj. (Rad); bet s cepom odbijati, Gleiches mit Gleichem vergelten, Jurč.

béteg, -ę́ga, m. der Schmerz, Dalm., Boh.; — die Krankheit, Mur., Cig., Jan., ogr. i. kajk.-Valj. (Rad), vzhŠt.; veliki b., die Fallsucht, die Epilepsie, vzhŠt.; — tudi: béteg, gen. bétega, Valj. (Rad), vzhŠt.; — prim. magy. beteg krank, Mik. (Et.).

bétež, -ę́ža, m. der Schmerz: smrtni beteži so me bili obdali, Dalm.; beteži so jo bili prijeli, Geburtsschmerzen, Dalm.; — die Unpässlichkeit, Jan.; die Schwäche, das Leiden, on je naše beteže (infirmitates) na-se vzel in naše bolezni (aegrotationes) je on nosil, Trub. (N. T.); on ozdravi slednjo bolezen in slednji betež, Trub. (N. T.); bolezni med ljudmi in beteže je revežem ozdravljal, Ravn.; — tudi: bȇtež, Valj. (Rad); — prim. beteg.

betežník, m. der Kranke, Mur., Jan., Danj., ogr.-Valj. (Rad).

bȇtvọ, n. 1) der Halm, Mur., Cig., Jan., C., Mik.; bę̑tvo, ogr.-Valj. (Rad); travno b., Cig. siljeno b., der Kornhalm, ogr.-C., Mik.; koruzno b., der Kukuruzhalm: po trije klasi so letos na enem koruznem betvu, Št.; iz betva žrd, aus einer Mücke einen Elefanten, C.; — 2) der Volksstamm, C.; — 3) eine Kleinigkeit, ein bisschen, Cig., Jan., C., Mik.; b. kruha, C.; niso odstopili, ne za betvo, ZgD.; — prim. bitvo.

bézən, -zna, m. 1) die Kluft, die Bergspalte, C., Tolm.-M.; das Loch, C.; teman brlog, GBrda; — tolmun v vodi, Črniče (Goriš.); — 2) die Fuge (z. B. im Bretterboden), Rib.-M.; bezə̀n, -znà, Valj. (Rad); — prim. brezen.

bezjáča, f. 1) die Winzerin, "ker so Štajerci iz Zagorja dobivali viničarice", Zora V. 122.; — 2) die Bartaxt, die Schlichtaxt, das Bartbeil, Mur., Cig., Jan.; ("ime za sekiro po kraju, od kodar je prišla", Zora); — 3) eine Art kroatische Hirtenpfeife, C.; — 4) eine Art Pflaume, C., Št.-Valj. (Rad); — prim. bezjak.

bezljȃj, m. 1) der Renner, der Läufer, Mik.; — 2) = bezljanje, Valj. (Rad).

bezljáti, -ȃm, vb. impf. mit erhobenem Schweif rennen, biesen; krave bezljajo, kadar jih po leti muhe in obadi (brenclji) pikajo; bəzljati, Valj. (Rad); — prim. 2. bezgati, 2. bzikati.

bẹ́ža, f. die Flucht, Mur., Valj. (Rad); — der Auflauf, Mur., C., Mik.

bẹžȃj, m. der Lauf, ogr.-Mik.; bežaj sem dokončal, ogr.-Valj. (Rad).

bȋbra, f. schlechtes Getränk, Cig., Jan.; verpantschter Wein, kajk.-Valj. (Rad); — prim. lat. bibere, piti (?).

bičevȃnje, n. das Geißeln, die Geißelungen, Mur., Cig., Jan., kajk.-Valj. (Rad).

bičeváti, -ȗjem, vb. impf. zu geißeln pflegen, geißeln, Mur., Cig., Jan., kajk.-Valj. (Rad), Bas.

bȋčevje, n. = bičje, Meg., Dict., C., Dalm., Valj. (Rad); jerbasček je iz bičevja spletla, Ravn.; bíčevje, Dol.

bȋčnjak, m. = bičnik, Mur., C., Mik., ogr.-Valj. (Rad).

bȋjəc, -jca, m. der Schläger, der Polterer, C., ('bic') ogr.-Valj. (Rad).

bijénje, n. das Schlagen, Mur., Cig., kajk.-Valj. (Rad).

bíka, f. = 2. bic, 2. bik, Mur., Valj. (Rad).

bíkovnica, f. 1) der Ochsenziemer, C., ogr.-Valj. (Rad); — 2) = bikovina 3), Z.

bíł, f. 1) der Halm, Dict., Mur., Cig., Jan., Valj. (Rad); slamnata b., der Strohhalm, Trub. (Post.); — das Halmgewächs, Jan.; — 2) das Kräutig (von Erdäpfeln, Kürbissen u. dgl.), C.; — 3) črna b., die Braunwurzel (scrophularia nodosa), Cig., Povir-Erj. (Torb.); — tudi: der Beifuß (artemisia vulgaris), Ptuj, SlGor.-C.; — tudi: die Einbeere, (paris quadrifolia), Spodnja Idrija in Volče-Erj. (Torb.); — 4) der Splitter, Mur., b. ali troha (v očesu), Trub. (Post.).

bíla 1., f. 1) der Halm: do bile, bis auf den letzten Halm, C.; — 2) das Kürbisblatt, Danj.-Mik., Kr.-Valj. (Rad); — prim. bil.

bíłce, n. dem. 1. bilo, Valj. (Rad).

bȋłka, f. dem. bil; 1) der Halm; der Grashalm, Valj. (Rad); suh, kakor bilka, Mur.; — 2) das Splitterchen, Mur.

bílọ 1., n. 1) die Schlagader, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), Mik., Valj. (Rad), Erj. (Som.); — 2) das Schlagwerk der Uhr, Cig., Jan.

birȋčka, f. das Weib des Gerichtsdieners, Kr.-Valj. (Rad).

bȋrka, f. = ovca, ogr.-Valj. (Rad), C., Trst. (Let.); — eine graue Geiß, C.; — prim. rus. byrka = ovca.

bíroš, m. der Rinderhirt, ogr.-Valj. (Rad); — iz magy. birus.

bistrǫ̑ča, f. = bistrost, ogr.-Valj. (Rad).

bìt, -tà, m., Cig., Jan., Valj. (Rad), C., pogl. bat, bet.

bíti, sə̀m, (bǫ́di, bǫ̑m, [bǫ̑dem], bȋł səm), vb. impf. — A) s subjektom: 1) sein = existieren; Bog je bil, je in bo vekomaj; bil je oče, ki je imel tri sinove; ne bom dolgo več, mit mir wird es nicht mehr lange dauern; — bestehen, človek je iz duše in telesa; sich befinden; kje si bil tako dolgo? stammen, herrühren, kommen; odkod si? woher bist du? odtod je vsa moja nesreča; gehören; biti v kako faro, zu einer Pfarre gehören, Cig., Met.; in mi bi pod njega hoteli biti? Ravn.; sein = fehlen: kaj ti je? was fehlt dir? nič mi ni, es fehlt mir nichts; gelegen sein, angehen; kaj je tebi za to? kaj je tebi do tega? was geht dich dies an? nič mi ni zanj, za to; dienen, gereichen, kčemu ti bo to? b. v škodo, v čast, v lepotičje; to ni za nič, dies taugt zu nichts; sein, vor sich gehen, geschehen; danes je mraz, vročina; zvečer bo ples v dvorani; danes to ne more biti; kaj bo s teboj? sich befinden; kako si kaj? sich verhalten: tiho bodi! sei still! — 2) sein (copula): biti komu vrsta, jemandem dem Stande nach gleich sein, Rib.-M.; to je moje in pa božje, das gehört mir und Gott; to mi je prijaznost! das heißt Freundschaft! to je, das heißt; b. gostih besedi, viel zu reden pflegen; b. kake vere, sich zu einer Religion bekennen; — ni dobro človeku b. samemu, es ist für den Menschen nicht gut allein zu sein; Bog vam da moč b. močnim; daj nam biti milim in dobrim; biti učiteljem, Lehrer sein, nk. (po drugih slov. jezikih); — 3) predikat je izpuščen: kaj boš ti? — tega jaz nisem nesti (bin nicht imstande), Podmelci (Tolm.)-Erj. (Torb.); — B) brez subjekta: 1) namesto subjekta stoji partitiven genitiv: bilo je vina in kruha na prebitek; bilo je ljudi, da se je vse trlo; — 2) kar bi moglo biti subjekt, je v akuzativu, v negativnih stavkih v genitivu: po vseh potih jo je, koder bi bil utegnil priti, Ravn.; cel voz je bilo ranjenih; tri dni je, kar ga nisem videla; bilo je silo ljudstva, es gab eine Menge Leute; pomni: gola nedolžnost jo je, sie ist die lautere Unschuld, samočista pijaznost ga je, er ist voll Freundlichkeit, Ravn.; ni bilo ni kraja ni konca, es hatte kein Ende; očeta in matere ni doma, Vater und Mutter sind nicht zuhause; brata še ni iz mesta, der Bruder ist noch nicht aus der Stadt gekommen; ne bo me več k vam, ich komme nicht mehr zu euch; Ljubezen je bila, ljubezen še bo, Ko tebe in mene na svetu ne bo, Npes.; da ni mene bilo, tebi bi se bila slaba godila, wenn ich nicht gewesen wäre, so wäre es dir übel ergangen; — 3) z adjektivom (predikatom): vroče je, es ist heiß; težko mi je bilo, es kam mir schwer an; kako ti je? wie befindest du dich? slabo, hudo mi je, es ist mir unwohl, übel; bolje, huje mi je, es geht mir besser, schlechter; — 4) predikat je izpuščen, pa ga je lahko dopolniti: natepejo ga, pa je! (= pa je dobro!) prosi ga odpuščanja, pa bo (und die Sache hat ein Ende); bi še bilo, ko bi ..., es gienge noch an, wenn ..., bi že bilo, ko bi ..., es wäre schon recht, wenn ...; tako se rabi tudi samo: bi, es wäre schon recht: bi, ko bi vsak dan tako bilo, jvzhŠt.; bi, ko bi bilo o kresu Erj. (Izb. sp.); — 5) z infinitivom: ni slišati zvonova, man hört die Glocke nicht; ni bilo nič slišati, da bi bil prišel, es verlautete nichts von seiner Ankunft; — können, sollen, müssen; biti mi ni več doma, ich kann nicht mehr zuhause bleiben; že jih je bilo srečne in vesele videti, Ravn.; kaj mi je začeti? was soll ich thun? pretrpeti nam je, wir müssen es ertragen; stati nam bo pred božjim stolom; — 6) z nominativom, ki je le na videz subjekt: dolg čas mu je bilo, er hatte lange Weile, Met.; groza je bilo videti boja, es war ein Graus den Kampf zu sehen, Npes.; kadar je bilo red, als es an der Zeit war, Trub.; tega ni treba bilo (prim. Mik. (V. Gr. IV. 367.)); — 7) z nekaterimi samostalnimi imeni z akuzativom osebe; ni ga še volja, er hat noch nicht Lust; ne bo vas groza smrti, ihr werdet vor dem Tode nicht erschrecken; groza vas ga je bilo, ihr erschraket vor ihm, Ravn.; kterega teh dveh zgledov vas je misel posnemati? pravice vas bodi skrb! skrb me je! was geht das mich an! jvzhŠt.; sram jo je bilo; strah nas je; čudo vas bodi božje prijaznosti, bewundert die göttliche Liebe, Ravn. (prim. Mik. (V. Gr. IV. 367.)); — objekt stoji pri nekaterih substantivih v genitivu: Niniv bo konec, Ravn. (prim. Mik. (V. Gr. IV. 368.)); — C) werden; bila je žena v solnato postavo, ward zur Salzsäule, Ravn.-Mik.; kaj hočeš biti? was willst du werden? iz tega nič ne bo, daraus wird nichts; sedem let ni iz hleva bil, sieben Jahre kam er nicht aus dem Stall, Npes.-Mik.; (navadnejše: ni ga bilo); — D) opomnje o posameznih oblikah: 1) "bodi" za relativi = "immer" (cunque); kdor bodi, wer immer; kar bodi, was es auch sei; toda: bodi kaj, etwas nichtsnutziges, Mik. (prim. bodikaj); bodi (si) — bodi (si), sei es — sei es, bodi vino, bodi pivo, rad oboje pijem, C.; — 2) z nikalnico se v indikativu prezentnem vkupaj piše in kakor jedna beseda govori: nísəm ali nẹ́səm, ich bin nicht; (pomni: za "bi" se rabi v Ziljski dolini: besem, besi, be, besva, besta, besmo, beste, beso, Jarn. [Rok.]; Besi bila moja, Besi vino pila, Npes.-Schein.; jèsəm-səm, ogr., kajk.-Valj. [Rad]).

bítje 1., n. 1) das Schlagen, die Schlägerei, Mur.; svajo z bitjem končati, ogr.-Valj. (Rad); — b. žile, der Pulsschlag, Cig. (T.); — 2) das Schlagwerk der Uhr, C.; ura z bitjem, ura se je na bitju pokazila, Polj.; tudi: bitjè.

bítje 2., n. 1) das Sein, die Existenz, Mur., Cig. (T.); boj za bitje in nebitje, Zv.; b. in žitje, Zv.; svoje b. imeti, existieren, Vod. (Izb. sp.); — 2) die wesentliche Beschaffenheit: b. in natura, b. in lastnost, Pohl.-Valj. (Rad); — der Zustand: v dobrem bitju držati kaj, etwas im guten Zustand erhalten, Levst. (Pril.); b. ljubljanskega močvirja, Levst. (Močv.); — 3) das existierende Wesen (ens), Guts., Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; umno b., das Vernunftwesen, Cig.

bívolica, f. die Büffelkuh, Mur., Cig. (vívolica, ogr.-Valj. [Rad]).

blagohlę́pnost, f. die Habsucht, kajk.-Valj. (Rad).

blagoslávljati, -am, vb. impf. ad blagosloviti; segnen, weihen, einweihen, Cig., Jan., ogr. in kajk.-Valj. (Rad), nk.

blagoslovljénje, n. die Weihe, die Einsegnung, Cig., Jan., nk.; blagoslovljenjè, ogr.-Valj. (Rad).

blȃgva, f. der Pfefferschwamm (agaricus piperatus), Mur., Cig., Jan.; der Röhrenpilz (boletus), Št., kajk.-Valj. (Rad).

blánja, f. 1) das Brett, Mur., Cig., Jan., SlGor.-C., ogr.-Valj. (Rad); Blanje režem ino nje Lepo skoblim, Danj. (Posv. p.); — 2) der Holzklotz, C., Ajdovščina-Erj. (Torb.); — 3) der Lagerbaum für Weinfässer, Kras-Erj. (Torb.); (blana, Črniče); — mala gredica, Pliskavica (Kras); — prim. it. piana, das Brett, C.

blázən, -zni, f. der Frevel, Mur.; (tudi: blázən, -zna, m., Valj. [Rad]).

blazína, f. 1) der Bettpfühl, das Kissen, Cig., Jan., C., Rib.-M., ogr.-Valj. (Rad); die Matratze, Mik., das Federbett, Cig., Ptuj; — 2) der Fuß- oder Handballen, V.-Cig., Cig. (T.); — 3) der Lagerbalken: a) des Daches, Tolm.-Erj. (Torb.); na blazine se opira vse ostrešje, Gor.; b) des Dreschbodens, Cig., Naklo (Gor.); c) unter Fässern, Naklo (Gor.); d) die Schwelle (z. B. bei der Eisenbahn): hrastove blazine, LjZv.; (bei einer Brücke), Cig.; e) eine wagerechte Stange am Gerüst, worauf die Bretter des Gerüstes ruhen, die Rüststange, V.-Cig.; f) das Well- oder Zapfenlager, Jan., Cig. (T.), Savinska dol.; g) oni del voza, v katerem tiče ročice, Z.; der Rungstock, Cig.; — der Querbaum des Schlittens, V.-Cig.; h) das Pfluggestellchen, Cig.

blȃznik, m. 1) der Irrsinnige, C., Levst. (Nauk), Let.; — 2) der Gotteslästerer, der Frevler, Jan., C., kajk.-Valj. (Rad).

blázniti, -im, vb. impf. 1) beirren, verwirren, Dict.; v igri koga b., Mik., C.; ne dajte se krivičnim ukom blazniti, Krelj; preproste ljudi v pravi veri b. in motiti, Trub.; to šibko srce silno blazni in moti, Dalm.; (durch Schmeichelei), Meg.; — ärgern, Alas.; druge ljudi blazne ali pohujšujo, Krelj; ako pak tebe tvoja roka blazni, ... Trub.; — b. se, ein Aergernis nehmen, sich ärgern, C.; nad njim so se blaznili, Dalm.; vi se čudite ino blaznite, Krelj; — 2) = blazneti, sich wahnsinnig benehmen, irre reden, delirieren, Habd., Cig., Jan., M., C.; — vraga ima i blazni, ogr.-Valj. (Rad); fluchen, lästern, Habd., Mur., C.; proti Bogu b., ogr.-Mik. (Et.).

bláznost, 1) der Irrsinn, der Wahnsinn, Cig., nk.; tresoča b., delirium tremens, Let.; — die Narrheit, die Thorheit, M., C.; modrost tega sveta je blaznost pri Bogu, ogr.-Valj. (Rad); — 2) der Frevel, die Gotteslästerung, C.

blážen, -žena, adj. 1) glückselig, selig, Cig., Jan., nk., ogr.-Valj. (Rad); o blažena mati, Gor.; v novejšem času molijo: blažena (nam. žegnana) si med ženami, gebenedeiet; glücklich: Blažen dom na gori, Danj. (Posv. p.); rabi se tudi ironično = nesrečen, neroden, Cv.

bláženstvọ, n. die Glückseligkeit, der Segen, Jan., C., ogr.-Let., kajk.-Valj. (Rad).

blẹ̑dəc 2., -dca, m. ein blasser Mensch, Valj. (Rad).

blẹdǫ̑ča, f. = bledoba, Cig., Valj. (Rad).

blẹdọ̑st, f. die Blässe; (blẹ́dost, kajk.-Valj. [Rad]).

blẹsíkati, -kam, -čem, vb. impf. schimmern, Valj. (Rad).

blískati, -am, vb. impf. 1) blitzen: z očmi bliska, seine Augen sprühen Feuer, Cig.; — bliska = bliska se; Po gorah grmi in bliska, Ljubček pa po polju vriska, Npes.-Valj. (Rad); tako močno bo grmelo in bliskalo, da ljudje bodo oslepeli, Jsvkr.; bliska ino treska, ogr.-Valj. (Rad); — 2) b. se, blinken; zlato se bliska, Cig.; glitzern: Kak lepo se rosa bliska! Preš.; — bliskalo se je rib in ribic vse polno po vodi, Ravn.; — bliska sè, es blitzt; vso noč se je bliskalo; — blíšče se, Valj. (Rad).

bliščȃva, f. = bleščava, M., C., ogr.-Valj. (Rad); brez bliščave (prunklos) koga vzrediti, Slom.

blȋtva, f. der Mangold (beta), Pohl., kajk.-Valj. (Rad); — prim. it. bieta (iz: bleta), Mik. (Et.).

blizína, f. die Nähe, Mur., kajk.-Valj. (Rad).

blíža, f. die Nähe, Cig., Mur., Jan., Valj. (Rad).

blȋžati, -am, vb. impf. nähern; b. se, sich nähern, nahen; sovražnik, nevihta, zima se bliža; b. se komu, h komu; Z duhovnim bliža slapu se Savice, Preš.; konj frče, če se k njemu osel bliža, ogr.-Valj. (Rad); b. se koncu ali h koncu, nk.

blǫ́da, f. 1) der Irrthum, C., kajk.-Valj. (Rad); — 2) = obloda, Cig.

blǫ́dnost, f. der Irrthum, C.; v b. napeljati, plačo blodnosti vzeti (= prejeti), ogr.-Valj. (Rad).

bobȋčək, -čka, m. = bobič, Valj. (Rad).

bobovína, f. das Bohnenstroh, Cig., C.; tudi: bobǫ̑vina, Valj. (Rad).

bobovníca, f. das Bohnenstroh, Mur., Valj. (Rad).

bǫ̑breg, m. 1) nav. pl. bobregi (bobreki) die Niere, C.; — 2) der Fichten- oder Tannenzapfen, Valj. (Rad); — pogl. bubreg.

bodečíca, f. das Seitenstechen (pleuritis), Valj. (Rad).

bodílọ, n. der Stachel, C., M.; bodilo na trnji, Škrinj.-Valj. (Rad); — die Bohrahle, der Pfriem, Cig., Jan.; v uganki: šilo, bodilo, po hosti hodilo, ni pilo ne jelo, pa vendar živelo, (ali: pa vendar debelo), = kostanjeva ježica, jvzhŠt.; — die Stechwaffe, Cig., Jan.

bȏdkati, -am, vb. impf. kleine Stiche machen, Valj. (Rad).

bogatȃj 1., m., Pohl.-Valj. (Rad), LjZv., pogl. bogatej.

bogȃtuš, m. = bogatuh, kajk.-Valj. (Rad).

bogčarȋja, f. coll. die Armen, kajk.-Valj. (Rad); — prim. 2. bogec.

bọ̑gəc 1., -gca, m. dem. bog; 1) der liebe Herrgott; — das Crucifix; — 2) der Götze, Habd.-Mik., C., ogr.-Valj. (Rad); — 3) die Gottesanbeterin (mantis religiosa), Goriš.-Erj. (Torb.).

bọ̑gək, -gəka, m., C., Valj. (Rad); pogl. 1. bogec.

bogíca 1., f., nam. božica, = boginja, Guts., C., ogr.-Valj. (Rad).

bogíca 2., f. die Bettlerin, kajk.-Valj. (Rad); — prim. 2. bogec.

bogínja, 1) die Göttin; on je boginjo vprašal in ne vprašal Gospoda, Dalm.; bọ̑ginja, Preš.; — 2) die Wahrsagerin, Mik.; — 3) neka gosenica, Ravn.-Cig.; (prim. bohinja, neka gosenica zelena z rožičem, Kr.-Valj. [Rad]).

bogorodíca, f. die Gottesgebärerin, Jan., Vrt., kajk.-Valj. (Rad).

bȏgstvọ,* n. = boštvo (Gottheit), Jan., Bas., Pohl., ogr.-Valj. (Rad), Preš.

boháti, -ȃm, vb. impf. 1) entzweiquetschen, entzweiplatzen machen: b. češplje, C., Valj. (Rad), Gor.; b. se, aufspringen, platzen: češplje se bohajo, Z.; — 2) mästen: trebuh, prašiče b., C.; — prim. boh.

bojȃzən, -zni, f. die Furcht, die Befürchtung, Cig., Jan., Cig. (T.), ogr.-Valj. (Rad); — der Schrecken, Guts.

boję́čost, f. = boječnost, Jan.; brez boječosti, Škrb.-Valj. (Rad).

bojevalíšče, n. der Kampfplatz, Cig., Pohl.-Valj. (Rad).

bojevȃvəc, -vca, m. der Kämpfer, Cig., Jan., Škrinj.-Valj. (Rad), nk.

bǫ̑jna, f. der Kampf, der Krieg, ogr.-Valj. (Rad).

bojníca, f. die Kämpferin, die Kriegerin, Valj. (Rad); zdaj pak, ti bojnica, pripravljaj se! Dalm.

bojtár, -rja, m. der Unterschafhirt, ogr.-C., Valj. (Rad); — iz magy.

bȏł, -i, f. der Schmerz, Cig., Jan., Levst. (Sl. Spr.); srčna b., das Herzeleid, Jan.; Duh plemeniti sam bo nosil boli, Greg. (prim. bȏl, gen. bȏli, kajk.-Valj. [Rad]); — suha bol, die Schwindsucht, Notr.

bolẹ̑znost, f. die Krankheit, C., ogr.-Let.; — der Schmerz, ogr.-Valj. (Rad), Danj.-M.

bołháč, m. 1) kdor ima veliko bolh, Z., Valj. (Rad); — 2) der große Erdfloh (haltica oleracea), Erj. (Z.).

bołšíca, f. dem. bolha, Jan., Valj. (Rad).

bołšnják, der vordere Hemdschlitz, Kr.-Valj. (Rad).

bȏlta, f. das Gewölbe, Mur., BlKr., kajk.-Valj. (Rad); — prim. it. volta.

bolvȃn, m. 1) der Götze, ogr.-Valj. (Rad), Zora; — 2) der Block: alabaster v bolvanih, DZ.; — prim. balvan.

bolvȃnstvọ, n. der Götzendienst, ogr.-Valj. (Rad).

bọ̑mbək, -bka, m. 1) kravji zvonček, Valj. (Rad); — 2) die Fruchttraube vom Holunder und Aehnliches, C.; hangende Knospe, C.; das Kartoffelsamenkügelchen, BlKr.; — prim. bombati.

bọ́riti, -im, vb. impf. rennen: krave rajše domov borijo, nego na kvar, kajk.-Valj., Vest.; — boriti se, = skakati, goniti se, Cig.; — prim. buriti (?).

borȋvəc, -vca, m. der Kämpfer, Cig., Jan.; der Fechter, Cig., Jan.; der Ringer, Jan., Valj. (Rad).

borjénje, n. das Kämpfen, der Wettkampf, Cig., Jan., C., nk.; na skradnje b. svojo dušico okrepiti, kajk.-Valj. (Rad); tudi: borjenjè, ogr.-Valj. (Rad).

borovíca, f. = brina, Št.-Cig., Valj. (Rad); z borovico po hišah kade, Pjk. (Črt.); tudi: bǫ́rovica, Mur., okoli Maribora-Zora.

borǫ̑vje, n. coll. der Föhrenwald, der Kieferwald; borovjè, ogr.-Valj. (Rad).

bòt, bóta, m. = bat, C., ogr.-Valj. (Rad).

botrínja, f. 1) = botra, Dict.-Mik.; — 2) = botrina 1), Dict., Cig., Jan.; — 3) der Pathenschmaus, Kr.-Valj. (Rad); tudi pl. botrinje, Kras.

božȃnstvọ, n. die Gottheit, Habd., Mur., ogr.-Valj. (Rad), nk.

božȃstvọ, n. = božanstvo, Rog., Valj. (Rad).

bǫ́žati (dodatek k slovarju), dodaj v 1. v.: tudi: bǫ̑žam, Valj. (Rad).

božíca, f. die Göttin, Jan., Mik., kajk.-Valj. (Rad).

božȋčnjak, m. 1) = božičnik 1), Mur., Cig.; — 2) veliki b., = december, mali b., = januar, kajk.-Valj. (Rad).

bračíca, f. = beračica 1), Valj. (Rad).

bradȃtəc, -tca, m. der Großbart, Valj. (Rad).

brádəlj, -dlja, m. 1) das Kinn, V.-Cig., C.; — 2) das Bartläppchen der Hühner, Cig., Jan., Valj. (Rad); — 3) der Zapfen am Halse der Schweine, C.; — 4) der Bart der Zimmermannsaxt: bradelj je bradljina brada, Mik.; žatlaka ima toporišče, uho, prednji in zadnji bradelj, Vod. (Rok.); — 5) der Schlüsselbart, C.

bradȋnje, n. coll. der Baumbart, C., ogr.-Valj. (Rad).

brámor, -rja, m. 1) die Werre (gryllotalpa vulgaris), Mur., Cig., Jan., Erj. (Ž.), Valj. (Rad), Št.; prim. podjed; — 2) der Spath, der Knoten am Knie, (eine Krankheit bei Pferden und Ochsen), V.-Cig.; junec ima bramorja, (bramora) Polj.; — 3) pl. bramorji, Scropheln, Notr.-Cig., Jan., Nov.; imel je bramorje ali bezgavke, Cv.; — der Beinfraß, Cig., C.; — tudi: brámor, -óra, Polj.; — prim. mramor.

brȃn, m. 1) = bran, f. 1), Valj. (Rad); — 2) = jez: Srdita črez branove stopi, Greg.; b. postaviti žugajoči reki, Jurč.

branȋtelj, m. der Vertheidiger, der Schirmer, Cig., Jan., ogr.-Valj. (Rad); — der Schutzherr, Krelj.

brániti, -im, vb. impf. 1) vertheidigen, beschützen; z mečem koga b., levinja svoje mladiče pogumno brani; b. trdnjavo; b. svoje poštenje; redko z gen.; kaštigaj hude, brumnih brani, Krelj; b. koga komu (čemu), jemanden gegen jemanden (etwas) vertheidigen, schützen: tuj mož nas je pastirjem branil, Ravn.; b. koga muham, Cig.; isto oglje brani hišo streli, a žito črvom, Navr. (Let.); tudi: čredo b. volkov, domovino b. nesreč, zoper sovražnike, proti sovražnikom; psi branijo živino od tatov i divjačine, ogr.-Valj. (Rad); b. se, sich vertheidigen, sich wehren: hrabro so se vojaki branili; nima se s čim b., er hat nichts, womit er sich wehren könnte; b. se s čim, sich auf etwas berufen (Cig.), etwas vorschützen, Jan.; — 2) wehren, verwehren; nihče ti ne brani tukaj stati; b. komu, da ne more črez most, jemandem den Uebergang über die Brücke wehren; živini b. v škodo, das Vieh vom Schadenmachen abhalten; to brani kačam k hlevu, k hramu, Pjk. (Črt.); zverinam na njive b., das Wild vom Felde fernhalten; Meni k Minkici branijo, Npes.-Schein.; komu kaj b., jemandem etwas verwehren; tega ti nihče ne brani, das ist dir unverwehrt, das verbietet dir niemand; — b. se česa, sich gegen etwas wehren: branili smo se teh davkov, pa se jih nismo mogli ubraniti; b. se darila, das Geschenk nicht annehmen wollen; kruha se ni braniti, Brot darf man nicht verschmähen; b. se komu, čemu, Cig.; Kdor klobas po zimi hrani, Se po leti muham brani, Vod. (Pes.); — sich weigern: kaj se braniš vzeti denar? brani se toliko plačati; — 3) = branati, Jan.

bratȋčna, f. des Bruders Tochter, die Nichte, Habd., Hip. (Orb.), Jan., C., kajk.-Valj. (Rad).

brȃtja, f. coll. die Brüder, ogr.-Let., kajk.-Valj. (Rad), BlKr.

brátrančič, m. dem. bratranec, C., Valj. (Rad).

brȃtva, f. die Sammlung, die Lese, Mur.; die Weinlese, Mik., Cig., Jan., Dalm., ogr.-Valj. (Rad).

brȃv, m. 1) das Schafvieh (ohne Rücksicht auf Alter und Geschlecht), Cig., Met., ogr.-Valj. (Rad); — der Schöps, Berkini-Erj. (Torb.); — 2) das Schwein, C., Mariborska ok.; — 3) = živinče: drobni bravi, C.; — = žival, C.

bravę̑tina, f. das Schöpsenfleisch, Valj. (Rad).

brázdati 1., -am, vb. impf. = brazditi, Jan., Valj. (Rad).

brázdenica, f. die Hohlkehle, Guts., Valj. (Rad); brazdeníca, Mur.

brȃzdež, m. 1) der Schmierer, der Sudler, M.; — 2) der Schmutzfleck, Cig., Valj. (Rad).

brbljìv, -íva, adj. plapperhaft, Valj. (Rad).

brbljȋvəc, -vca, m. der Plapperer, Valj. (Rad).

brbotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. 1) brodeln, sprudeln, BlKr.; — 2) schnell, undeutlich reden, Cig., C., Glas.; — stammeln, Valj. (Rad); schwätzen, plaudern, C., Vrt., Trst. (Let.).

brbotljȋvəc, -vca, m. der Stammler, Valj. (Rad).

brbȗnək, -nka, m. die aufsteigende Wasserblase, Cig., C., Valj. (Rad).

bŕdọ, n. 1) der Hügel, die Anhöhe; veseli ga pisano brdo, Jurč.; pl. brda, die Hügelgegend, Cig., Jes.; — das Vorgebirge, Mur., Cig., Jan., Valj. (Rad); — 2) der Weberkamm, Mur., Cig., Jan., C., Hip. (Orb.), Kr.; oba sta na eno brdo tkana, beide sind von gleichem Charakter, Z.; brez mendranja ne zleze tkalcu platno na brdo, Jan. (Slovn.); — 3) pl. brda, stroj, s katerim se vrvi pletejo, SlGor.

bȓdokva, f. der Salat (lactuca), Valj. (Rad).

brẹgáča, f. das Hügelchen, unbedeutender Berg, M., C.; krt napravi na dan tristo bregač, Št.-Valj. (Rad).

brẹgúlja, f. = bregovnica, Mur., Cig., Kr.-Valj. (Rad), Erj. (Rok.).

bremę̑nce,* n. dem. breme, kleine Last, M.; (bremę́nce, Valj. [Rad]).

brenkáč, m. 1) der Klimperer, Cig.; — 2) der die aufgeackerten Erdklumpen zerschlägt, Kr.-Valj. (Rad).

brẹ̑st 2., m. die Balzzeit, Cig., Valj. (Rad); — nam. mrest.

brẹ̀z, -ẹ́za, m. = breza, Valj. (Rad).

brezdȗšnik, m. der Herzlose, der Gefühllose, Mur., Cig., Valj. (Rad); — der Bösewicht, Meg., Dict., Krelj.

brẹ̑zəc, -zca, m. ein gestreifter Ochs, Lašče-Levst. (M.), Valj. (Rad); ein gestreiftes scheckiges Pferd, Cig.

brẹzováča, f. der Birkenstab, Cig., Valj. (Rad).

brẹ́zovəc, -vca, m. 1) der Birkenstamm, C., Danj., Mik.; — der Birkenstock, Valj. (Rad); — 2) die Rothwurz (tormentilla), C.

brezrokȃvəc, -vca, m. eine Art Weste, Valj. (Rad).

brẹžȃnjək, -njka, m. kleiner Hügel, C., Mik., Valj. (Rad), Št.

brẹ̑žčək, -čka, m. dem. brežec, Valj. (Rad).

brẹžína, f. 1) das Ufer: nekaj brežine se je utrgalo, Nov.; pod brežino so raki, C.; der Dammaufwurf, C.; — die Ufergegend, M., C.; — 2) der Abhang, der Seitenabfall eines Berges, Cig. (T.), C., Jes.; po dolinah in brežinah, C.; brežine kopati, die Berge roden, Z.; das Steigende (im Bergbau), Cig. (T.); — die Anhöhe, der Berg, Cig., C., M.; — (solnce) zlate trake vrže na drevje in brežine, ogr.-Valj. (Rad); — 3) das Bergheu, Cig.

bridkǫ̑ča, f. = bridkost, ogr.-Valj. (Rad).

brijačíca, f. des Barbierers Weib, Valj. (Rad).

brisȃčnjak, m. mesto, kjer brisača visi, kajk.-Valj. (Rad).

brisáłce, n. dem. brisalo, Valj. (Rad).

brisálọ, n. das Handtuch, Cig., Jan., C.; der Abwischfetzen, Valj. (Rad).

brisȃvka, f. das Abwischtuch, das Handtuch, Mur., Cig., Jan.; der Wischlappen, Kr.-Valj. (Rad).

brȋslja, f. 1) das Abwischtuch, das Handtuch, Cig., Jan., Mik., Kras, Polj.; — der Wischfetzen, Valj. (Rad); — 2) ein aufgeputztes, stolzes Mädchen, C., Z.

bríti, brȋjem, vb. impf. 1) rasieren; b. se, sich den Bart rasieren; ovce b., scheren, ogr.-Valj. (Rad); sukno b., das Tuch scheren, Cig.; — 2) b. se, sich haaren: konj se brije, verliert das Winterhaar, Z.; sich mausen (von Vögeln), Federn lassen, Cig., C.; das Laub verlieren: drevje se brije, Cig.; — 3) brez britve b. koga, jemanden fein betrügen, Cig., M.; norce b., Possen reißen, scherzen, Flausen treiben; — 4) scharf wehen; veter, burja brije; Zlo brije zunaj mraz nocoj, Preš.; veter me brije, bläst mich scharf an, Cig.

bȓk 1., m. 1) ein Barthaar, Valj. (Rad); — 2) pl. brki (brkovi), der Schnurrbart, Cig., Jan.; — 3) der Bartfaden (z. B. eines Fisches), Cig.; — 4) die Weinrebenranke, C.; — 5) die Dille des Schnabels (zool.), h. t.-Cig. (T.).

bŕka 1., f. 1) ime ovci (Z.), ali kobili, kajk.-Valj. (Rad); — 2) pl. brke, = brki, der Schnurrbart.

bŕklič, m. = brkle, C., Valj. (Rad).

brljȗzgati, -am, vb. impf. 1) patschen, patscheln: po blatu b., Cig., Jan., M., C.; otrok po jedi po skledi brljuzga, Polj.; — 2) b. koga, ohrfeigen, Jan., Valj. (Rad), Ravn.

brljúzniti, brljȗznem, vb. pf. = brljuzgniti, Cig., M., Levst. (Zb. sp.), Valj. (Rad).

brlǫ̑žič, m. dem. brlog, Valj. (Rad).

brodaríca, f. des Fährmanns Weib, Valj. (Rad).

brọ̑dək, -dka, m. dem. brod, Valj. (Rad).

bróditi, brǫ́dim, vb. impf. 1) waten; po vodi b., Cig.; skozi blatno mesto b., Trub.; — wühlen, Guts.; s prstom b. po čem, Gor.; stochern: Ne brodi drugim po zobeh, Čb.; — pantschen, C.; — sudeln (z. B. beim Essen), Mur., C.; otrok brodi, SlGor.; — 2) abgeschmacktes Zeug reden, C.; — = bloditi (irre reden), Cig., Jan.; — 3) trans. durchwaten, pren. durchschweifen: gošče i dole brodi s čudom moj pogled, ogr.-Valj. (Rad); — aufwühlen: b. vodo, das Wasser trüben, Mik.; — b. star prepir, einen alten Streit aufrühren, Cig.; — mengen: b. vmes lahovščino, Ravn.; — 4) überfahren: C.; broditi človeka na ono stran (reke), Vrt.; — b. se, zu Schiffe fahren, Habd.; tudi: brodíti.

brodnár, -rja, m. = brodnik, Dict., Mur., Cig., Danj.-Valj. (Rad); Brodnarja je zaklicala, Holaj, holaj, brodnarič mlad! Npes.-Vraz.

brójiti (dodatek k slovarju), dodaj: brojíti, -ím, kajk.-Valj. (Rad).

brȏskva, f. die Kohlrübe (brassica oleracea), Meg., Tolm.-Erj. (Torb.), Brežani (Ist.)-SlN.; tudi: brǫ̑skva, Valj. (Rad); — prim. it. brasca, die Kohlpflanze.

brózda, f., V.-Cig., ogr.-Valj. (Rad); pogl. brzda.

bŕsati 1., bȓsam, -šem, vb. impf. = brcati, Mur., M., C.; konj brše ali grize, ogr.-Valj. (Rad); srce jim brše krepkeje, SlN.

bŕsniti, bȓsnem, vb. pf. = brcniti, Cig., Met.; Nalašč jezik njemu zdrsnil, Da Slovana spet je brsnil, Levst. (Zb. sp.); konj je detetu oko in zobe vun brsnil, ogr.-Valj. (Rad).

br̀st, bŕsta, brstà, m. 1) die Baumknospe; cvetni, listni b., die Blüten-, die Blattknospe, Tuš. (B.); — 2) der Trieb; b. pognati, Dalm.; coll. die Triebe: obrezani mladi pritlikavci veliko novega brsta poženejo, Pirc; deblom veje odžagati, brst oklestiti in ga v butarice podelati, Ravn. (Abc.)-Valj. (Rad); brsta je zagrabil in ga na ogenj nese, Ravn.

brȗnda 1., f. 1) die Maultrommel, BlKr., Valj. (Rad); — 2) = volk (Schnurre), Cig., C.

brȗndati, -am, vb. impf. na orodje gosti, ki brni, SlGor.; die Maultrommel schlagen, Cig., M., BlKr., Valj. (Rad).

brúsiti 1., -im, vb. impf. 1) schleifen; nož, meč b.; abwetzen: črevlje b. (beim Gehen); pete b. za koga, für jemanden herumlaufen; piti zna in b. pete (= plesati), LjZv.; zobe si b. na kaj, sich auf etwas Rechnung machen, Cig., Št., ogr.-Valj. (Rad); = b. se: uže več dni se je brusil na pijačo, ki ga v svatovski dan čaka, Jurč.; jezik b., die Zunge wetzen; — 2) — schwätzen: voznikom in mesarjem brusim po vozniško in mesarsko, LjZv.; kaj zopet to brusiš? SlN.; — divji petelin brusi, balzt, SlN.; — b. kroglo, = kegljati, Svet. (Rok.).

brȗšnja, f. das Schleifen, Valj. (Rad).

bȓvnọ, n. = bruno, der Balken, Mur., Mik., ogr. in kajk.-Valj. (Rad), SlGor., BlKr.; (pomni: "bruvan" nosači, Balkenträger, Krelj).

brzína, f. die Schnelligkeit, die Geschwindigkeit, Valj. (Rad); b. obteka, vrtnje, pada, meta, širjenja, die Umlaufs-, Umdrehungs-, Fall-, Wurf-, Fortpflanzungsgeschwindigkeit, b. raste, pojemlje (pada), nimmt zu, nimmt ab, Cig. (T.); — hs.

brzǫ̑ča, f. = brzost, kajk.-Valj. (Rad).

búča,* m. 1) der Kürbis (cucurbita pepo); buče saditi; buče svinjam dajati*; — 2) der Flaschenkürbis; — ein daraus verfertigtes Gefäß: die Kürbisflasche, Z.; der Weinheber, Št., Cig.; ein Schöpfgefäß, Notr., C.; — 3) ein bauchiges Gefäß: ein bauchiger Krug, C., Št.; — die Destillierflasche, Cig.; Heronova b., der Heronsball, Cig. (T.), Sen. (Fiz.); — = pol bokala, polič, Ip.-Erj. (Torb.); — 4) der Schädel = glava (zaničlj.); dobiti po buči; prazna buča, leeres Gehirn; — 5) die Beule, die Anschwellung, ogr.-Valj. (Rad).

bȗčnica, f. 1) der Kürbiskern, der Kürbissame, C., Kres; — 2) bučnice, Kürbsen (cucurbitaceae), Tuš. (R.); — 3) der Kürbiskuchen, Valj. (Rad); — 4) die Kürbisflasche, Cig.; — 5) die Flaschenbirne, Cig., C.; — 6) der Günsel (ajuga), Cig., Medv. (Rok.).

bȗd 1., m. die Aufmunterung: bud predramlja, ogr.-Valj. (Rad).

búdəlj, -dlja, n. = budla, die Fülle des Bratens, Valj. (Rad); — prim. budla, budlati.

bȗka, f. der Tumult, Cig., C., kajk.-Valj. (Rad).

bȗkvež, m. ungeschickter Mensch, Valj. (Rad).

búncəlj, -clja, m. die Nocke (eine Mehlspeise), V.-Cig., Ravn. (Abc.)-Valj. (Rad); — prim. kor.-nem. wutzel = Wülstchen, Röllchen. (?)

bȗnda, f. schwerer Ueberrock oder Mantel, M., Lašče-Levst. (Rok.), BlKr.; der Pelzmantel, ogr.-Valj. (Rad); — iz madž.

bȗndaš, m. ovčarski pes, ogr.-Valj. (Rad).

búnjavəc, -vca, m. der Bausback, Cig., Valj. (Rad).

bȗnka, f. 1) der Schlag, der Stoß, der Puff, Cig., Levst. (Rok.); — 2) die Geschwulst, die Beule infolge einer Contusion; debela b. mu je stekla na čelu, LjZv.; — irgend eine knotenartige Verdickung, z. B. der Knorren am Holze, Cig., Valj. (Rad); — 3) neka hruška, Krško, Sv. Jakob ob Savi-Erj. (Torb.); die Faustbirn, Cig.; — 4) pl. bunke, die Bassgeige, Zilj.-Jarn. (Rok.).

búrkanje, n. 1) das Brodeln, Mur.; — 2) stürmische Erregung: das Aufwallen des Meeres, Cig.; b. morskega šuma, kajk.-Valj. (Rad).

búrkati 1., bȗrkam, vb. impf. 1) mit Blasen aufwallen, brodeln, sprudeln, Mur., Št.; — 2) aufwallen machen, erregen: vodo b., Cig.; — beunruhigen: naj te ne burkajo tuje misli, kajk.-Valj. (Rad); — b. se, aufgeregt, unruhig sein (o morju), Cig., Jan.; (o človeku), C.; naj se ne burka srce vaše, kajk.-Valj. (Rad); — prim. buriti.

bȗrklež, m. ungeschickter Mensch, M., Valj. (Rad), Kr.

bȗška, f. die Geschwulst infolge einer Contusion, Z., Bes.; tako me je udaril, da mi je buška stekla, Valj. (Rad); lasna buška, die Haarpapille, Erj. (Som.); — prim. 2. buhniti.

bzíkanica, f. die Spritzbüchse, die Spritze, Mur., ogr.-Valj. (Rad).

bzíkati 2., -kam, -čem, vb. impf. biesen (o goveji živini): živina bziče, Mik., Valj. (Rad); — prim. bezgati, bezljati.

cáca, f. der Kleister, die Pappe, Guts., Št.-Valj. (Rad).

cȃjnarica, f. kladivo, s katerim se železo cajna, Gor.-Valj. (Rad); — prim. cajnati.

cȃndra, f. der Fetzen, der Lappen, Cig., Jan., kajk.-Valj. (Rad); — prim. kor.-nem. zalder, zader f. etwas Faserichtes. (?)

cȃnjək, -njka, m. der Fetzen, C., SlN., kajk.-Valj. (Rad); — prim. 2. canja.

cápa 2., f. die Pfote, kajk.-Valj. (Rad); — prim. it. zampa, die Pfote.

cȃrga, f. der Wortwechsel, kajk.-Valj. (Rad).

cȃrgati se, -am se, vb. impf. streiten, kajk.-Valj. (Rad).

cę́cati 1., cę̑cam, vb. impf. saugen: dete, tele ceca, Mur., vzhŠt., ogr.-Valj. (Rad).

cę̑cək, -cka, m. 1) die Warze an der weiblichen Brust, Mur., Mik.; die Zitze: kravji cecki, kajk.-Valj. (Vest.); — cecki = seski, vzhŠt.; — 2) der Schnabel eines Geschirres, C.; — 3) kozji cecek = kozji cec (cecek), die Geisdutte, Št.-Erj. (Torb.), Hal.-Trumm.; beli cecek, weiße Geisdutte, Trumm.

cę́dər, -dra, m. die Ceder, Cig., Jan., Dalm., Ravn., Jap.; libanski c. (cedrus Libani), Tuš. (R.); — tudi: cédər, Valj. (Rad).

cẹdȋłnjak, m. = cedilnik, Fr.-C., Valj. (Rad).

cę́drovje, n. der Cedernwald, Jan.; cédrovje, Valj. (Rad).

cę́hmoštər, -tra, m. = cehmešter 2), Valj. (Rad).

cẹ́panica, f. 1) das Scheit, Mur., C.; tudi hs.; — 2) cẹpaníca, neka vrsta črešenj, kajk.-Valj. (Rad).

cẹ̑pəc, -pca, m. dem. cep; 1) kleines Pfropfreis, Valj. (Rad); — 2) cẹ́pəc, der Dreschflegel; — der Prügel, der Knüttel, Cig., C., M.; — das Anschlagholz in der Mühle, den Beutelkasten zu erschüttern, Cig.; — ein grober, plumper Mensch, ein Flegel.

cepə̀t, -ptà, m. das Gestampfe, das Getrampel, Valj. (Rad); (cepèt, -ę́ta, Mur., Cig., Jan.); das Zappeln, C.

cẹpíka, f. 1) das Pfropfreis, Meg., C., Z., Nov.; — 2) ein durch Pfropfen veredelter Fruchtbaum, C., Biljana (Goriš.)-Erj. (Torb.); cepike se morajo na zimo s capami obsukati, ogr.-Valj. (Rad).

ceptə̀c, -əcà, m. das Knabenkraut (orchis), C., Tuš. (B.), Valj. (Rad); — tudi: der Frauenschuh (cypripedium calceolus), Tuš. (R.).

cẹ̑starica, f. das Weib des Straßeneinräumers, Valj. (Rad).

cẹstnína, f. das Straßengeld, die Straßenmautgebür, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), DZ., Valj. (Rad).

cę̑vta, f. = cefta, cehta, der Wassereimer, Cig., C., Valj. (Rad).

cíca 1., f. die Katze, ogr.-Valj. (Rad).

cȋfra, f. 1) die Ziffer, (iz nem.); — 2) der Schmuck, die Zier, C.; der Putz, kajk.-Valj. (Rad); — pl. cifre, der Flitter, ogr.-C.; die Fransen, Šol.; prim. madž. cifra.

cȋkla, f. = pesa, C., Valj. (Rad); — iz cvikla; hs. cvekla, novogrško σεῦκλον, Mik. (Et.).

cilīndər, -dra, m. der Cylinder; — prim. valj.

cȋmbale, f. pl. 1) die Cymbel, Jan.; Trobente in gosli in cimbale, Preš.; cimbole, ogr. in kajk.-Valj. (Rad); — 2) das Cymbal, das Hackbrett, Mur., Cig., Jan.

címbora, f. = cimbor, Kr.-Erj. (Torb.), Valj. (Rad); — prim. cibora.

cípov, m. der Kuchen, ogr.-Valj. (Rad); — iz madž. tzipó.

cípovəc, -vca, m. = cipov, ogr.-Valj. (Rad).

ciprès, -ésa, m. = cipresa, Valj. (Rad).

ciprę̑šina, f. = cipresa, Schönl.-Valj. (Rad).

citráš, m. der Zitherspieler, kajk.-Valj. (Rad).

cíza 1., f. 1) die Zitze, Kr.-Valj. (Rad); — 2) das Stutenfüllen, Jan., M., Valj. (Rad).

cmočə̀k, -čkà, m. = cmočec, Valj. (Rad).

cǫ̑kla, f. 1) der Holzschuh: v coklah hoditi; — 2) die Sandale, Kr.-Valj. (Rad); prim. cokol; — 3) der Radschuh, der Hemmschuh beim Wagen; s coklo zavreti; — 4) deščica pri kolovratu, na katero predica z nogo pritiska, Dol.; — 5) schwerfälliger Fußgänger, M.; — prim. it. zoccolo, der Holzschuh, srvn. zockel, Mik. (Et.).

cókol, m. die Sandale, Habd., Valj. (Rad); — prim. cokla.

cọmpər, -pra, m., C., Valj. (Rad); pogl. coper.

cọ́na, f. iz nem. Zuname, C., ogr.-Valj. (Rad); pogl. priimek.

cọ́novati, -ujem, vb. impf. = priimke davati, C., ogr.-Valj. (Rad); — prim. cona.

cọ́pər, -pra, m. der Zauber, Mur., Valj. (Rad); — iz nem.

cọ̑pravəc, -vca, m. = coprnik 1), Škrinj.-Valj. (Rad).

cóvək, -vka, m. der Klumpen, Jan.; der Klotz, Valj. (Rad).

crẹ̑t, m. eine Art Bergstrauch, Valj. (Rad); die Bergkiefer (pinus pumilio), C.

crẹ̑tje, n. coll. das Krummholz, das Knieholz, Kamnik-M., Valj. (Rad); — prim. cret.

cȓk, m. das Verrecken, M.; — die Viehseuche, Valj. (Rad).

cȗcək, -cka, m. = pes, Habd., Št., BlKr., ogr.-Valj. (Rad).

cúlce (dodatek k slovarju), n. dem. culọ, Dalm., Valj. (Rad).

cȗndra, f. 1) der Fetzen, Z.; — 2) neka vinska trta, Ip.-Erj. (Torb.); — 3) ein zerlumptes Weib, Štrek., GBrda, kajk.-Valj. (Rad); die Schlampe, C.; — prim. candra, cendra.

cȗndrək, (-drəka) -drka, m. razcapan človek, kajk.-Valj. (Rad).

cúra, f. die Harnröhre (v otročjem govoru), Kr.-Valj. (Rad).

curẹ́ti, -ím, vb. impf. schwach rinnen: Kri mu curi iz nosa; v globočini zemlje so žile, po katerih voda v studenec curi, ogr.-Valj. (Rad); — iz soda curi, tudi: sod curi, das Fass rinnt, Št., BlKr.

cúsravəc, -vca, m. zerlumpter Mensch, Valj. (Rad).

cúza, f. 1) die Zitze, die Mutterbrust, C., Kr.-Valj. (Rad); — 2) das Stutenfüllen, Mur., Št.-Valj. (Rad).

cuzík, m. = cuzek 1), Valj. (Rad).

cȗzika, f. das Stutenfüllen, M., Valj. (Rad).

cvékəc, -kca, m. dem. cvek, Valj. (Rad); prav. cvečec.

cvènk, cvę́nka, m. 1) der Metallklang (bes. des Geldes), Cig.; — 2) klingende Münze, C.; Geld, Valj. (Rad); zadnji cvenk bo po grlu splaval, Vrt.; — 3) ein Spiel mit klingenden Münzen, Šol.

cvẹ́tjiče, n. dem. cvetje; die Blütchen, die Blümchen, Mur., Cig., Jan., Danj., ogr.-Valj. (Rad); — c. sv. Frančiška, Cv.

cvȋč, m. 1) das Gewinsel, das Gequieke, Dict., Jarn., Mur., Jan.; das Gezwitscher, Mur.; — 2) saurer Wein, C., Valj. (Rad); — 3) der Sauerdorn (berberis vulgaris), SlGor.-Erj. (Torb.).

cvȋk, m. die Bastpfeife, Cig., Valj. (Rad); — prim. cvičati.

cvȋka, f. das Gewinsel, C.; das Geschrei, ogr.-Valj. (Rad).

čáča 1., -e, m. hyp. = ata, atej, BlKr., kajk.-Valj. (Rad); — prim. hrv. ćaća.

čȃčka 1., m. dem. 1. čača; kajk.-Valj. (Rad).

čȃdək, -dka, m. = čade, Dol., Valj. (Rad).

čádora, f. kurze Tabakspfeife, Kr.-Valj. (Rad).

čȃkəc, -kca, m. = čakelj: visec visi, čakec čaka, Valj. (Rad).

čalȃrbina, f. der Trug, ogr.-Valj. (Rad).

čalarȋja, f. der Trug, ogr.-Valj. (Rad); die Eitelkeit, Mur.

čámər 1., -mra, m. der Stier, Jan., Kr.-Valj. (Rad), Saleška dol.-C., Poh.-Vest. I. 185.; čamer je vladar med govejo živino, C.

čamúr, m. = čemer 2), ogr.-Valj. (Rad).

čȃsək, -ska, m. das Weilchen, Mur., Cig., ogr.-Valj. (Rad); — der Augenblick, tako je vsak časek vedel prav obrniti, Ravn.; ure so tekle, kakor časki, Zora.

častník, m. 1) der Verehrer, Dict.; — 2) der Würdenträger, Jan., ogr., kajk.-Valj. (Rad); cerkveni častniki, Cv.; nav. čȃstnik, der Officier, nk.

čȃta, f. der Hinterhalt: na čatah umoriti, ogr.-Valj. (Rad); na čatah posedavati, C.; — prim. madž. csata, der Kampf, in slov. četa.

čečèt, -ę́ta, m. das Meerzeischen, Mik., Valj. (Rad).

čę́dnost, f. 1) die Sauberkeit, die Reinlichkeit; — die Hübschheit, die Zierlichkeit; — 2) die Sittsamkeit, die Wohlanständigkeit; drži č. v vseh svojih udih, v hoji, v pogledu, Kast. (N. c.); die Höflichkeit, Meg.; — die Tugend; č. ali krepost, Ravn.; tri božje čednosti, die drei göttlichen Tugenden; — die Klugheit, Habd., Mur., vzhŠt.; — tudi: čednọ̑st, ogr.-Valj. (Rad), vzhŠt.

čekèt, -ę́ta, m. das Gezwitscher (z. B. der Spatzen), Mik., Danj.-Valj. (Rad).

čelę̑šnjak, m. 1) die Ecksäule des Ofengeländers, Kr.-Valj. (Rad); č. stoji ob oglu peči, spodnji del mu tiči v podu, gornji del pa ne sega do stropa, Gor.; — das Ofengeländer selbst, Guts., Cig., Jan., M., Gor.; po čelešnjaku perilo obešajo, Gor.; — die Ecke des Ofengesimses, Dict., Polj.; — 2) ein am Ofengeländer angebrachter Sitz, C., Železniki (Gor.); — 3) der Holzspanleuchter, Notr., Dol., BlKr.; — 4) psovka: ti čelešnjak ti! = tepec, Ljubljanska ok.; — (govori in piše se največ: čelešnik); prim. stsl. čelesьnъ, praecipuus, od čelo, gen. nekdaj: čelese, Mik. (Et.); rus. čelesnikъ = čelo peči.

čemę́r, m. 1) das Gift, Habd., Dict., ogr.-Mik.; — der Eiter in der Wunde, C.; etwas sehr Bitteres, Valj. (Rad); die Galle: dali so mu piti s čemerom zmešan jesih, ogr.-Valj. (Rad); — v vzklikih: oj čemer! oj grdi čemer! BlKr.; — 2) heftiger Unwille, der Zorn, Danj.-Mik., ogr.-C.; der Verdruss, Cig., Jan.; tudi pl. čemeri, C.; od čemerov zobe vkup stisniti, ogr.-Valj. (Rad); šla si je čemerov odganjat, Pjk. (Črt.); — 3) die Gänsehaut, Habd.; čemer mi leti, n. pr., če kdo zamaške (iz plute) reže, jvzhŠt.

čemeríti, -ím, vb. impf. 1) č. se, eitern (o ranah), C.; — 2) čemeriti = jeziti, Cig.; deca čemeri puro, ogr.-Valj. (Rad); čmeriti, Gor.; — č. se = jeziti se, Cig., M.; zakaj se čemerite na mene? ogr.-Valj. (Rad); ein griesgrämiges Gesicht machen, (čmę́riti se) BlKr.; vreme se čemerí ("čmeri"), es ist trübes Wetter, Kr.

čemę̑rnica, f. die rothe Ameise, Kr., Št.-Valj. (Rad).

čẹ̑pnica, f. kleine Kohlenpfanne, M., Valj. (Rad).

čę̑rga, f. der Tintenklecks, Kr.-Valj. (Rad).

čerǫ̑vje, n. coll. Steinspitzen, C.; — = skalovje, Valj. (Rad).

čès, čésa, m. das Spanscheit, Mur., Danj.-Mik., Valj. (Rad).

česmíka,** f. = česmina, Valj. (Rad).

česmínovəc, -vca, m. 1) česminov grm, Mur.; — 2) der Berberitzensaft, Mur., Valj. (Rad).

čésnəc, -sənca, (-nəca), m. dem. česen, Valj. (Rad).

čę́stọ, adv. oft, häufig, Meg., Dict., Jarn., Cig., Jan., Boh., ogr.-Valj. (Rad), nk.; često preberite, Trub.; č. v dnevi, Schönl.; compar. češče, Meg., Guts., Boh., Trub.; (Dict. naglaša: čestọ̑, prim. ogr. "čestou").

češnják, m. 1) der Zahn (zaničlj.), M., C.; — 2) = česnik, česen, C., kajk.-Valj. (Rad).

četŕtək, -tka, m. der Donnerstag; debeli, tolsti č., der feiste Donnerstag (nach Sexagesima); veliki č., der Gründonnerstag; četrtə̀k, Valj. (Rad).

čèvk, čę́vka, m. das Belfern, Valj. (Rad).

číča, f. = sedež (v otročjem govoru), Valj. (Rad).

číga 2., f. 1) die Winde (um Lasten in die Höhe zu ziehen), Habd., C., Valj. (Rad); studenec na čigo, der Ziehbrunnen, vzhŠt.; — = škripec, die Ziehrolle, C.; — 2) der Kreisel, Habd., Trst. (Let.); — 3) die Schnecke, C.; — iz madž. csiga, C.

čígər, -gra, m. der Tresterwein, C., Valj. (Rad); — prim. madž. csiger.

čilák, m. ime konju, Valj. (Rad).

čìmž, čímža, m. = čremsa, Gor.-Cig., Valj. (Rad).

číniti, čȋnim, vb. impf. 1) im Radsiebe (Reiter) reinigen, reitern: žito č., Meg., Cig., Dol., Št.; da bi vas mogel činiti, kakor pšenico, Trub.; žito č. = obravnavati, Dalm.; — 2) thun, bewirken: činíti, -ím, ogr.-kajk., Valj. (Rad); číniti, Mur., Cig., Jan., nk.; — č. komu = dražiti koga, vzhŠt.-Let.

čínjenje, n. 1) das Reitern (des Getreides), C., Št.-Dol.; — 2) das Thun, die Handlung, Habd., C.; delo božje in činjenje spoznavati, ogr.-Valj. (Rad).

čȋrfa, f. = čerfa, BlKr.; globoka skleda za maslo, Kr.-Valj. (Rad).

čiripetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. zwitschern: vrablji čiripečejo, ogr.-Valj. (Rad).

čísəłce, n. dem. čislo, Valj. (Rad); — der Rosenkranz, Habd.

čislomǫ́lja, f. das Rosenkranzbeten, kajk.-Valj. (Rad).

čȋstəc 1.,* -tca, m. 1) na čistec priti, ins Klare kommen, C., Valj. (Rad); na čistec dognati, ins Reine bringen, SlN.; — 2) (stsl.) = kositer (Zinn), C., DZ.

čistína, f. 1) die Reinheit, kajk.-Valj. (Rad); — 2) der Feingehalt eines Metalls, Cig. (T.); č. zlatnine, DZ.; č. novcev, Cel. (Ar.); — 3) feinstes Garn, C.; feinste Leinwand, C.; — 4) ein leerer Platz, eine Lichtung im Walde, C.; — na čistini, auf einem Platze mit freier Aussicht, vzhŠt.

čistǫ̑ča, f. die Reinheit, Jan., C., Mik., ogr.-Valj. (Rad).

člẹ̑nčəc, -čəca, m. dem. členek, Valj. (Rad).

člẹ̑nčək, -čka, m. dem. členek, Valj. (Rad).

človẹ̑č, adj. = človečji: pred sin(m)i človečimi, ogr.-Valj. (Rad).

človẹčȃnstvọ, n. die Menschlichkeit, die menschliche Natur, Habd., Mur., kajk.-Valj. (Rad), nk.

človę̑čəc, -čca, m. dem. človek; das Menschlein, Habd., kajk.-Valj. (Rad).

človẹ̑čjak, m. der Menschenkoth, Cig., Jan., Vrtov., Valj. (Rad).

čmę̑łəc, m. (nam. čebelec), der Bienenschwarm, Valj. (Rad).

čǫ́ba, f. 1) die Lippe, die Lefze (o človeku zaničlj.) Mur., Jan., vzhŠt., BlKr., ogr.-C.; pl. čobe, das Maul, Mur., čobe je na stran potegnil in obregnil se, ogr.-Valj. (Rad); — čoba, das Maul: čobo obesiti, das Maul hangen lassen, M.; čobo napeti, protzen, C.; — 2) der Baumstrunk, Sv. Peter pri Gorici-Erj. (Torb.); — 3) der vorstehende Rand am Schuh, die Fummel, (čuba) Cig.; — prim. čuba, šoba.

čoháš, m. = čohar, kajk.-Valj. (Rad).

čòp, čǫ́pa, m. 1) der Schopf, das Büschel (Haare, Federn), der Federbusch, Cig., Jan., Rož.-Kres; die Quaste, Mur., Cig., DZ.; — der Pinsel, Cig.; — der Kamm der Vögel, Z., Valj. (Rad); — der Schopf des Daches: celo noč sem moral čop mašiti s pezdirjem in slamo, da mi ni sneg zanašalo na podstrešje, Bes.; — 2) die kleine Horneule, Jarn.; Čop sedi na veji, Npes.-Schein.; — prim. nem. Schopf.

čopə̀k, -pkà, m. dem. čop; das Schöpfchen; der Kamm der Vögel, Valj. (Rad); der Zipfel, V.-Cig.; — tudi: čǫ̑pək.

čǫ̑rga, f. debelo, redko platno, hodnik, Valj. (Rad).

črẹdár, -rja, m. der Dorfhirt, ogr.-Valj. (Rad).

črẹ́dnica, f. črednikova žena, Valj. (Rad).

črèns, -énsa, m. = črensa, Valj. (Rad).

črẹpánja,** f. = črepina, Mur., Danj.-Mik.; (črpanja) ogr.-Valj. (Rad).

črẹpnjȋčka, f. das Scherbchen, ogr.-Valj. (Rad).

črẹ́šnjevəc, -vca, m. 1) der Ort, wo sich Kirschbäume befinden, C.; — 2) ein Kirschenholzstamm, Mik.; — 3) der Kirschbrantwein, Cig., M.; — der Kirschwein, Mur.; — 4) der Buchfink (fringilla caelebs), Kras-Erj. (Torb.), Štrek.; — 5) črešnjam podoben fižol, Kr.-M., Valj. (Rad), LjZv.

črẹ̑vce, n. 1) dem. črevo, Cig.; tudi: črẹvcè, Valj. (Rad); — 2) kurja črevca, die Sternmiere (stellaria media), C.

črìč, -íča, m., Valj. (Rad), pogl. čirič.

črljèn, -éna, adj. roth, Habd., Guts., Mik., (-len), kajk.-Valj. (Rad).

črlję̑nəc, -nca, m. 1) die Schamröthe: črljenec me oblije, C.; — 2) die Zwiebel, Habd., Cig.; črlę́nəc, Valj. (Rad).

črnè, -ę́ta, m. schwarzer Ochs, Valj. (Rad).

črníca 1., f. 1) ime raznim živalim: črna koza, Erj. (Torb.); — kuna č., der Edelmarder, Svet. (Rok.); — čopasta, mala č., die Haubenente (anas fuligula), Cig.; — velika č., die See-Ente (anas fusca), Cig., Svet. (Rok.); — die Aesculapschlange (coluber Aesculapii), Štrek.; die Schwarznatter (coluber carbonarius), Erj. (Ž.); — der Dintenfisch (sepia), Jan., C., Erj. (Z.); — 2) ime raznemu sadju in rastlinam: črna podolgasta smokva, Goriška ok.-Erj. (Torb.); — neka oljika, Rihenberk-Erj. (Torb.); — die Schwarzkirsche, Cig., Erj. (Torb.), Svet. (Rok.), LjZv.; — = borovnica, die Schwarzbeere, die Heidelbeere (vaccinium myrtillus), Jan., Tuš. (R.), Poh.; — der Samenhanf, Cig., C.; kmet ve, da so dvojne konoplje, da jedna — imenuje jo črnico — rodi, Erj. (Izb. sp.); — das Frauenhaar, (asplenium trichomanes), C., M.; — 3) der Humus, die Dammerde, Cig. (T.), C.; — 4) eine dunkelfärbige Geschwulst, Kr.-Valj. (Rad); — 5) die Schwarzsucht, Cig.

črnílọ, n. 1) die Schwärze (pos. die Schuhschwärze), Gor.; tiskarsko č., die Buchdruckerschwärze, Cig.; kitajsko č., die Tusch, Cig.; — 2) die schwarze Tinte, Habd., Pohl., Dict., Guts., Mur., Cig., Jan., Dalm., ogr.-Valj. (Rad), nk.; — 3) das schwarze Pigment im Auge, Cig. (T.); — 4) die Schwarztraube, Kamnica (pri Mariboru)-Kres; — 5) = muža, čreta, C.

črnȋvəc, -vca, m. 1) der Schwärzer, Cig.; — 2) der Anschwärzer, Cig., Valj. (Rad).

črnjáč, m. črn človek, Valj. (Rad).

črnják 1., m. 1) männliches schwarzes Schwein, Valj. (Rad); — 2) = hudič, Valj. (Rad).

črnjȃvka, f. 1) = črnavka, Habd., Cig., BlKr.; — 2) neka hruška, Bolc-Erj. (Torb.); — 3) schwärzliche Kuh, Valj. (Rad).

črnjȇ, f. pl., ogr.-Valj. (Rad), pogl. črenje.

čŕnkavec, -vca, m. der Mohr, ogr.-Valj. (Rad).

črnúga, f. = črnoga, Z., kajk.-Valj. (Rad).

čŕtalọ, n. 1) das Pflugmesser; tudi: črtálọ, Valj. (Rad); — 2) priprava z dvema zoboma, ki se rabi pri sejanju turščice, Rib.-DSv.

črtẹ̑nje, n. das Hassen; (črténje nam. črčenje, Valj. [Rad]).

črvojẹ̑d, f. der Wurmstich, Mur., Valj. (Rad).

čtẹnjè, n. das Lesen, ogr.-Valj. (Rad).

čtẹ́ti, čtẹ̑jem, vb. impf. lesen, kajk.-Valj. (Rad); — čtẹ̑m a. čtèm, ogr.-Valj. (Rad); — prim. šteti.

čúba, f. = čoba, BlKr., kajk.-Valj. (Rad).

čubák, m. človek z velikimi čubami, Valj. (Rad).

čúča, f. die Hockhenne, Valj. (Rad).

čȗčək 2., -čka, m. 1) die Feldgrille, BlKr.; — 2) mlado pišče, kajk.-Valj. (Rad); — 3) der Oehrknopf, Tolm.-Štrek. (Let.).

čúdọ, -desa, (-da), n. 1) das Wunder, Dict., Guts., V.-Cig., Jan.; čudesa delati, Trub.; spomnite na njegova čudesa, Dalm.; z večimi čudesi, Schönl.; čudesa na nebu in na zemlji, Bas.; pomlad razklada svoja čuda, Preš.; čudo! wunderbar! Boh., Dict.; čudo, prečudo! welch ein Wunder! M.; čuda (gen.), sonderbar! ali čuda! dokončavši šole ni hotel dobro storiti, Jurč.; Je Drava in Sava pobrala mosti, Ni čuda, ni čuda, da ženina ni, Npes.-Valj. (Rad); — črez čudo, überaus, C.; bilo je tiho, za čudo tiho, wunderbar still, LjZv.; — 2) čudo (čuda) = überaus viel: čudo ljudi, Jan.; čuda ljudi je bilo, Cig.; med čuda zbrano množico, Vrt.; — in hohem Grade, überaus: čudo lepa noč, Cig.; čuda velik človek, Cig.; čudo hudoben, čudo rad, ogr.-C.; — 3) die Verwunderung: za čudo pridni so danes otroci, Erj. (Izb. sp.); orožje jim je od prevelikega čuda bilo iz rok padlo, Jsvkr.; beseda od čuda mu bo zastala, Ravn.; — die Bewunderung: čudo vas bodi božje prijaznosti, bewundert die göttliche Liebe, Ravn.-Mik.; čudesa vreden, Dict.; čuda vreden, Cv.; vsa v čudu strmela je v deklamovavko, Zv.

čujénje, n. 1) das Hören, C.; — 2) das Wachen, Pok.-Valj. (Rad).

čúljkavt, m. der Specht (po glasu "čulj"), Valj. (Rad).

čúra,** f. 1) = kura, C.; die Henne, Kr.-Valj. (Rad); — 2) der giftige Lerchenschwamm, V.-Cig.

čúti,* čȗjem, vb. impf. 1) hören; čujte, čujte! hört! hört! čuješ? hörst du? — čul sem, ich habe mir sagen lassen, Jan.; — 2) wachen, wach sein; do polnoči čuti; Lenora, spiš al' čuješ? Preš.; — č. nad kom, nad čim, über jemanden, über etwas wachen, beaufsichtigen, Cig., Jan.; deželni odbor čuje nad gospodarstvom z občinsko glavno imovino, Levst. (Nauk); — čuti na kaj, acht geben: kdor Bogu veruje, čuje na zapovedi, Škrinj.-Valj. (Rad); Komur mar je prostost zlata, Na svoje naj poglede skrbno čuje, Preš.

čúvati, -am, vb. impf. wachen, Mur.; č. nad kom (čim), jemanden (etwas) bewachen, beschützen, Cig., Jan., nk.; č. koga (kaj), Habd., Cig., kajk.-Valj. (Rad); — č. se, sich hüten, č. se koga (česa), sich vor jemandem (etwas) hüten, Cig., Jan., kajk.-Valj. (Rad), nk.; č. se od česa, Cig. (T.), kajk.-Valj. (Rad).

čuvénje, n. das Wachen, C.; s svojim čuvenjem dodelal bode svoje delo, Rog.-Valj. (Rad).

čvrstǫ̑ča, f. = čvrstost, kajk.-Valj. (Rad).

dábər, -bra, m. = bober, Cig., Jan., Valj. (Rad); — hs.

dáča, f. die Abgabe, die Steuer, Habd., Mur., Cig., Jan., Mik.; der Zoll, Habd., Mik., ogr., kajk.-Valj. (Rad).

dalečína, f. = dalja, Mur., Cig., Jan., ogr.-Valj. (Rad).

danȃjkati, -kam, -čem, vb. impf. lustige Lieder singen, ogr.-C., Valj. (Rad).

dánce, n. dem. dno, Valj. (Rad).

dȃnək, -nka, m. dem. dan, Valj. (Rad).

darȋvəc, -vca, m. der Spender, Cig., Jan., Valj. (Rad); der Opferer, Cig.; Darivca, darov in darilnikov ni, Greg.

darovítnost, f. die Freigebigkeit, Guts., Cig., Jan.; božja d., Guts. (Res.), Ravn.; d. je vsem živim ljudem prijetna, Škrinj.-Valj. (Rad).

davȋvəc, -vca, m. der Würger, Valj. (Rad).

dávkarica, f. des Steuereinnehmers Frau, Kr.-Valj. (Rad).

déca, dẹcȇ, f. coll. die Kinder, vzhŠt., ogr., kajk.-Valj. (Rad); drobna d., der Tag der unschuldigen Kinder, vzhŠt., ogr.-C.; dẹ́ca, Mur.; — prim. stsl. dêtьca.

dẹčárəc, -rca, m. der Knabe, das Knäblein, Jan., kajk.-Valj. (Rad), Prip.-Mik.

dẹčáric, m. = dečarec, kajk.-Valj. (Rad).

dēčko, -čka, m. der Knabe, Valj. (Rad); ein tüchtiger Knabe; to je dečko! Št.; govori se nav. s čistim ozkim e, Cv.

dẹklę́tce, n. dem. dekle, Jan., Valj. (Rad), nk.

dẹklȋčka, f. das Mädchen, Jarn., ogr.-Valj. (Rad).

dẹ́lčəc, -čca, m. dem. delec, Valj. (Rad).

dẹ́lčək, -čka, m. dem. delec; das Theilchen, die Partikel, Cig.; kleiner Waldantheil, Valj. (Rad).

dẹ̑lež, m. der Antheil; die Quote, Cig. (T.); die Tantieme, DZ.; der Erbantheil, Svet. (Rok.); — die Parcelle, C.; die Waldparcelle, Polj.; — gen. tudi: delę́ža, Valj. (Rad).

dẹ̑łnica, f. 1) die Austheilerin, kajk.-Valj. (Rad); — 2) die Actie, Cig., Jan., DZ.; — 3) die Erbwiese, der Erbacker, Jarn.; — 4) die Heuscheibe auf der Wiese, vzhŠt.-C.

dẹ̑łnik, m. 1) der Vertheiler, Valj. (Rad); — 2) = deležnik, Alas., ogr.-C.; — = delničar, Jan.; dẹłník = deležnik, kajk.-Valj. (Rad).

dẹlopùst, -pústa, m. der Feierabend; — die Vigilie vor einem Feiertage, C.; dẹ́lopust, Valj. (Rad).

dəncè, n. dem. dno, Valj. (Rad); — der Deckel, C.

dę́pala, f. unterirdische Quelle, Kr.-Valj. (Rad); — prim. depla.

deráš, m. ein Taglöhner, der ohne Beköstigung (nur um den Taglohn) arbeitet, ogr.-C.; déraš, ogr.-Valj. (Rad); — prim. 2. dera 3).

desetínjenje, n. das Einsammeln des Zehents, Danj.-Valj. (Rad).

desetínovati, -ujem, vb. impf. = desetiniti, C.; desetinujete metico in koper, ogr.-Valj. (Rad).

desę̑tka, f. 1) die Zehn (das Zahlzeichen für zehn), Cig., Jan., Štrek.; — 2) eine Zahl von zehn Personen oder Sachen: d. junakov, Habd.; d. malih zrn, kajk.-Valj. (Rad); ves rožni venec je razdeljen v desetke češenamarij, Cv.; — 3) das Zehnkreuzerstück, Savinska dol.

dəščȋčka, f. dem. deščica; das Brettchen, ogr.-Valj. (Rad).

dẹ́te, -ę́ta, n. kleines Kind, der Säugling; — gen. tudi: dẹ́teta, Kr.-Valj. (Rad).

dẹ́təł, -tla, m. der Buntspecht, Mik.; detli, Erj. (Ž.), ogr.-Valj. (Rad).

dẹtę́tce, n. dem. dete; das Kindlein; Za svoja detetca Me v živo skrbi, Vod. (Pes.); — tudi: dẹ́tetce, Kr.-Valj. (Rad).

dẹtìč, -íča, m. der Knabe, ogr.-C.; — der Bursche, der Jüngling, Habd., C., Mik.; der Lehrjunge, vzhŠt.; — tudi: dẹ́tič, Valj. (Rad).

dẹtȋnstvọ, n. die Kindheit, das Kindesalter, Mur., Cig., Jan., C., ogr.-Valj. (Rad), nk.

dẹveníca, f. die Wurst, C., Mik., kajk.-Valj. (Rad).

dẹvȋčnica, f. 1) die noch unbefruchtete Bienenkönigin, Cig., Valj. (Rad); — 2) die Jungferbirne, Cig.; — 3) das Maiglöckchen (convallaria majalis), Rodik na Krasu-Erj. (Torb.).

dẹ̑vka, f. das Mädchen, C.; dečki in devke, ogr.-Valj. (Rad).

dẹvojȃštvọ, n. = devištvo, C., kajk.-Valj. (Rad).

dẹvǫ̑jčica, f. dem. devojka; das Mädchen, ogr.-C., kajk.-Valj. (Rad).

dẹvǫ̑jka, f. das Mädchen, Alas., GBrda; tudi: dẹ́vojka, ogr.-Valj. (Rad).

dẹ̑vstvọ, n. = devištvo, ogr.-C., kajk.-Valj. (Rad).

də̀ž, dəžjà, m. der Regen; d. gre, es regnet; (d. hodi, V.-Cig., Guts.; molil je, naj dež ne hodi, Ravn.); d. je šel, kakor bi iz škafa lilo, es regnete in Strömen, Cig.; k dežju se pripravlja, ein Regen ist im Anzuge, C.; d. je začel, nehal, es begann, hörte auf zu regnen; d. je, d. je bil, wir haben, hatten Regenwetter; pohleven d., milder Regen; solnčni dež, der Sonnenregen, C.; krvavi d., der Blutregen, Cig. (T.); ob dežju, v dežju, im Regenwetter; — (gen. tudi dəžà, Valj. (Rad); dèž, déža, jvzhŠt.; dèždž gen. deždžà, ogr., kajk.-Valj. [Rad]).

dihálọ, n. 1) das Athmungsorgan, Cig. (T.), Erj. (Ž.), Svet. (Rok.), nk.; — 2) der Duft, ogr.-Mik., C.; — tudi: díhalọ, Valj. (Rad).

dimè, -ę́ta, m. schwarzrother Ochs, Mik., Valj. (Rad).

dȋməc, -mca, m. 1) = dime, Cig., Jan., M., Valj. (Rad); — der Braunschecke, Jan.; — 2) prvo žganje, ki priteče po cevi, BlKr., Ip.-Erj. (Torb.).

dȋmək, -mka, m. 1) = dime, Valj. (Rad); — 2) gorski duh rudarjev, Pjk. (Črt. 37.).

dȋmnjak, m. = dimnik 1), Habd., Guts., C., Valj. (Rad).

dȋmša, f. = dima, Cig., Mik., Kr.-Valj. (Rad).

dipláš, m. 1) der Sackpfeifer, Valj. (Rad).

dȋr, m. das Rennen; mir! če ne, bo dir, Lašče-Levst. (Rok.); v d. se spustiti, zu rennen anfangen; — der Trab, Valj. (Rad); v dir iti, traben, Mik.; konj ima težek dir, das Pferd trottet hart, Cig.

dȋrək, -rka, m. das Traben, der Trab, Mur., Cig., kajk.-Valj. (Rad); v d. jezditi, im Trab reiten, Jan.; das Rennen, Jan.; der Wettlauf, M.

dȋš, m. der Duft, Cig., Jan., ogr.-C.; roža ima nasladen diš, ogr.-Valj. (Rad).

divjȃzən, -zni, f. 1) coll. wilde Thiere, ogr.-Mik.; poljska d., kajk.-Valj. (Rad); — das Wildbret, C.; — 2) = divjost, Jan., SlN.

dížinga, f. der Weiberfluss, Mik., Kr.-Valj. (Rad); — prim. diže.

dníka, f. tiefe, flache Niederung, Jarn., Mur., Cig., Jan., vzhŠt., ogr.-C.; die Thalwiese, ogr.-Valj. (Rad); die Thalschlucht, C. (Vest.).

dníšče, n. 1) das Fundament, Prip.-Mik., kajk.-Valj. (Rad); — 2) veje, ki se polagajo na "dno" senene kope (stoga), Krn-Erj. (Torb.); — 3) der Baumstrunk, Rihenberk-Erj. (Torb.); — 4) der Satz des Weines, C.

dǫ̑b, dobȋ, f. 1) die Zeit, kajk.-Valj. (Rad); najprednjo dob, zuerst, Svet. (Rok.); — 2) die Art, die Gattung, ogr.-Valj. (Rad); ene, dvoje dobi, einerlei, zweierlei; greh je dvoje dobi, ogr.-C.; na vsako dob, auf jede Weise, ogr.-C.

dǫ̑brc, (dobrəc), -brca, m. der Apfelbaum, der gute Früchte trägt, Valj. (Rad).

dobrína, f. 1) die gute Qualität, Mur.; d. sena, DZ.; — die Güte, die Gutartigkeit, Cig.; — die Tugend, kajk.-Valj. (Rad); — 2) das Gut, Jan., C.; sezajmo po nebeških dobrinah, Cv.

dobročinȋtelj, m. der Wohlthäter, Prip.-Mik., ogr.-C., kajk.-Valj. (Rad).

dobročȋnstvọ, n. eine gute That, Zora, kajk.-Valj. (Rad).

dobrodẹ̑łnik, m. kdor dobra dela zvršuje, Krelj; der Wohlthäter, Mur., Cig., Jan., kajk.-Valj. (Rad).

dodàj, -dája, m. = dodatek, Valj. (Rad).

dohȃjati,* -am, vb. impf. ad doiti; 1) einlangen; pisma, poročila dohajajo; — 2) nachkommen, einholen; ne hodi tako hitro, ne morem te dohajati; — erreichen: skrite se, ker ("ar") vas poguba ("pogübel") dohaja, ogr.-Valj. (Rad); — überkommen: žalost me dohaja, C.; = angehen: to mene dohaja, C.; — 3) gehören: d. komu, C.; d. kam, irgendwohin zuständig sein, C.; — d. se komu, sich für jemanden schicken, ziemen, Mur., Danj.-Mik., vzhŠt.-C.; rabil je odbrano besedo, kakor se dohaja božanskemu nauku, Raič (Let.); — 4) dohaja mi s čim, ich komme mit einer Sache aus, vzhŠt.-C.; — 5) zuende gehen: hiša dohaja, das Haus wird schlecht, V.-Cig.; živina dohaja, das Vieh geht zugrunde, Cig., C.

dohòd,* -hǫ́da, m. 1) der Zugang, Jan.; d. svetlobe, der Einfall des Lichtes, Cig.; — 2) die Einholung, Cig., C.; — 3) das Einkommen, die Einkünfte, Cig., Nov.; — 4) = prihod, Cig., Jan., Valj. (Rad).

dohǫ̑dnik, m. = prihodnik, der Ankömmling, Cig., kajk.-Valj. (Rad).

dojilíšče, n. der Melkplatz, ogr.-C.; krava ob sebi na dojilišče ide, ogr.-Valj. (Rad).

dokȃnčati, -am, vb. impf. ad dokončati, kajk.-Valj. (Rad).

doklásti, -kládem, vb. pf. (Futter) zulegen: še malo mrve volom dokladi, Valj.-Jan. (Slovn.).

dọ̑ł, m. das Thal, die Niederung; vsak d. se bode napolnil, Trub.; globočino med dvema gorama dol zovemo, ogr.-Valj. (Rad); Črez tri gore črez tri dole, Npes.-Schein.; v dol, thalein, bergab, Dict., Cig., Jan., C.; = na dol, Cig.; vode na dol teko, Dalm.; iz dola, thalaus, Cig.

dolȃga, f. das Dazulegen, Kr.-Valj. (Rad); — eine Art der Baumveredlung (= sklad, naklad), C.

dolẹ̑vka, f. neka lončena ročka, Št.-Valj. (Rad); der Füllkrug, C.

dołgàn, -ána, m. langgestreckter Mensch, Cig., M., C., Valj. (Rad), LjZv.

dołgǫ̑ča, f. = dolgost, C., kajk.-Valj. (Rad).

dołgovȃnje, n. 1) das Schuldigsein: ausständige Schulden, Cig.; v dolgovanju imeti, in Schuldforderungen besitzen, Litija-Svet. (Rok.); — 2) der Handel, die Angelegenheit, Dict., ogr.-C.; dolgovanje pred Boga prinašati, Dalm.; dolgovanje s kom imeti, mit jemandem zu thun, zu schaffen haben, Trub.; der Rechtshandel, Meg., Dict.; imeti kako d. in pravdanje, Dalm.; — 3) = reč: drmožje in druga lehka dolgovanja, ogr.-Valj. (Rad).

dolìč, -íča, m. kleines Thal, Fr.-C., ogr.-Valj. (Rad).

dolȋvək, -vka, m. das Dazugegossene, Valj. (Rad).

dolǫ̑vje, n. coll. Thäler: gore i dolovje, ogr.-Valj. (Rad).

dolžȃva, f. die Länge, Jan., C., ogr.-Valj. (Rad); miljska d., die Meilenlänge, DZ.; izbirati samo po dolžavi, Zv.

domár, -rja, m. 1) der Hausgenosse, C., Mik., kajk.-Valj. (Rad); pl. domarji, die Hausleute, C.; ko pridejo do nevestinega doma, odpre starejšina vrata in pozdravi domarje, Pjk. (Črt.); — 2) človek, ki ostane doma za varuha, kadar drugi odidejo v cerkev, Podkrnci-Erj. (Torb.).

Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar