anonímnost anonímnosti samostalnik ženskega spola [anonímnost] 1. stanje, lastnost koga, da se zanj ne ve, kdo je, ker njegovi osebni podatki, zlasti ime in priimek, niso znani, so prikriti1.1. stanje, lastnost česa, da se zanj ne ve, na koga se nanaša, ker osebni podatki udeleženih, zlasti ime in priimek, niso znani, so prikriti
1.2. stanje, lastnost česa, da so pri njegovi uporabi, delovanju, izvajanju osebni podatki udeleženih, zlasti ime in priimek, neznani, prikriti
2. stanje, lastnost koga, da ni splošno znan, slaven
ETIMOLOGIJA: ↑anonimen
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
bívol bívola samostalnik moškega spola [bívol] 1. večje divje ali udomačeno govedo z velikimi zakrivljenimi rogovi, ki živi zlasti v Aziji in Afriki; primerjaj lat. Bubalus
2. znamenje kitajskega horoskopa med podgano in tigrom2.1. kdor je rojen v tem znamenju
STALNE ZVEZE: afriški bivol, kafrski bivol, vodni bivol ETIMOLOGIJA: = cslov. byvolъ, hrv. bívōl, srb. bívō, star. ukr.bývol, slovaš. byvol < slovan. *byvolъ, prevzeto iz vulglat. *būvalus < klas. lat. būbalus, kar je prevzeto iz gr. boúbalos, iz boũs ‛govedo’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
cvetličárka cvetličárke samostalnik ženskega spola [cvetličárka] ženska, ki se poklicno ukvarja s prodajo, vzgojo okrasnih rastlin in njihovo uporabo v šopkih, okrasitvah
ETIMOLOGIJA: ↑cvetličar
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
da1 veznikI. v podredno zloženi povedi 1. v predmetnih odvisnikih uvaja vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek kot predmet1.1. v predmetnih odvisnikih uvaja želelno vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek kot predmet
1.2. v poročanem govoru uvaja vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek s poročanjem o povedanem
2. v osebkovih odvisnikih uvaja vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek kot osebek2.1. uvaja vrednoteno vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek kot osebek
3. v prilastkovih odvisnikih uvaja vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek kot prilastek
4. v namernih odvisnikih izraža namen dejanja v nadrejenem stavku4.1. v namernih odvisnikih izraža način, kako (naj) poteka dejanje v nadrejenem stavku, da se uresniči dejanje, stanje v podrejenem stavku
5. v načinovnih odvisnikih izraža način, kako (naj) poteka, se (lahko) uresničuje dejanje v nadrejenem stavku5.1. v načinovnih odvisnikih, v zvezi ne da izraža, da dejanje v nadrejenem stavku poteka, se uresničuje brez česa, navadno drugače, kot je običajno, pričakovano
5.2. v načinovnih odvisnikih, v zvezah kot da, kakor da izraža, da dejanje v nadrejenem stavku poteka, se uresničuje, kot da bi bilo dejanje, stanje v podrejenem stavku resnično ali neresnično
6. v posledičnih odvisnikih izraža posledico dejanja, stanja v nadrejenem stavku6.1. v zvezi tako da izraža posledico ali sklepanje, ki izhaja iz dejanja, stanja v nadrejenem stavku
7. v vzročnih odvisnikih izraža vzrok za dejanje, stanje v nadrejenem stavku
8. v zvezah le da, samo da izraža omejevanje, izvzemanje glede na običajno, pričakovano
9. v zvezi samo da izraža, poudarja pogojevanje, nujno prisotnost česa za obstoj dejanja, stanja v nadrejenem stavku9.1. v zvezi samo da izraža, poudarja predpogoj za (hitro) uresničitev dejanja, stanja v nadrejenem stavku
9.2. v zvezi samo da izraža, poudarja pomembnost dejanja v podrejenem stavku, ne glede na to, kaj za svojo uresničitev zahteva
9.3. v zvezi samo da izraža, poudarja pomembnost povedanega, navadno v težki, neugodni situaciji
10. v zvezi češ da ob uvajanju povedanega izraža, poudarja, da gre za besede, mnenje drugega, do katerih je mogoče imeti zadržke
11. v zvezi namesto da izraža, poudarja nasprotje med dejanjema, navadno večjo primernost, zaželenost enega od njiju
II. 1. kot členek izraža (grozeč) ukaz, zahtevo, opozorilo1.1. kot členek izraža ogorčenje, neodobravanje
2. kot členek izraža začudenje, nejevero
3. kot členek izraža podkrepitev trditve
ETIMOLOGIJA: = stcslov., hrv., srb., rus. da < pslov. *da < ide. *doh2- iz ide. *de-, *do- ‛ta’, iz česar je še lat. dōnec ‛dokler’, nem. zu ‛k, pri, do’, angl. to - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
kméčki kméčka kméčko pridevnik [kméčki] 2. ki je v zvezi s podeželskimi običaji ali njihovim prikazom
5. ki je tradicionalno zasnovan in vsebuje lokalno pridelane sestavine
STALNE ZVEZE: kmečka lastovka, kmečka pokojnina, kmečki turizem FRAZEOLOGIJA: obnašati se kot kmečka nevesta, zdrava kmečka pamet ETIMOLOGIJA: ↑kmet
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
kosmatínka kosmatínke samostalnik ženskega spola [kosmatínka] ekspresivno kosmata žival, zlasti samica mačke, psa, medveda
ETIMOLOGIJA: ↑kosmatinec
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
nèpasterizíran nèpasterizírana nèpasterizírano pridevnik [nèpasterizíran] v nekaterih zvezah v obliki nepasterizirani ki ni pasteriziran
ETIMOLOGIJA: ↑ne + ↑pasteriziran
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
pasterizácija pasterizácije samostalnik ženskega spola [pasterizácija] uničevanje mikroorganizmov v živilu s kratkotrajnim segrevanjem od 60 do 90 °C z namenom zagotavljanja njegove obstojnosti, varne uporabe
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Pasteurisation) iz frc. pasteurisation, iz ↑pasterizirati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
pasterizíran pasterizírana pasterizírano pridevnik [pasterizíran] v nekaterih zvezah v obliki pasterizirani pri katerem so s kratkotrajnim segrevanjem od 60 do 90 °C mikroorganizmi uničeni z namenom zagotavljanja obstojnosti, varne uporabe živila
ETIMOLOGIJA: ↑pasterizirati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
pasterizírati pasterizíram nedovršni in dovršni glagol [pasterizírati] s kratkotrajnim segrevanjem od 60 do 90 °C uničevati mikroorganizme v živilu z namenom zagotavljanja njegove obstojnosti, varne uporabe
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. pasteurisieren) iz frc. pasteuriser, po francoskem biologu in kemiku Louisu Pasteurju (1822–1895), iznajditelju tega postopka - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
vretênce vretênca samostalnik srednjega spola [wretênce] 1. podolgovat, na koncih zožen pripomoček ali del naprave, zlasti manjši, na katerega se pri predenju navija preja1.1. manjši tanjši podolgovat pripomoček, na katerega se navija nit, vrv, žica
2. vsaka od hrbteničnih kosti, skozi katero prehaja hrbtenjača
3. iz botanike cvetni listi, razvrščeni v isti višini na cvetni osi
STALNE ZVEZE: telo vretenca ETIMOLOGIJA: ↑vreteno
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.