anonímnost anonímnosti samostalnik ženskega spola [anonímnost] 1. stanje, lastnost koga, da se zanj ne ve, kdo je, ker njegovi osebni podatki, zlasti ime in priimek, niso znani, so prikriti1.1. stanje, lastnost česa, da se zanj ne ve, na koga se nanaša, ker osebni podatki udeleženih, zlasti ime in priimek, niso znani, so prikriti
1.2. stanje, lastnost česa, da so pri njegovi uporabi, delovanju, izvajanju osebni podatki udeleženih, zlasti ime in priimek, neznani, prikriti
2. stanje, lastnost koga, da ni splošno znan, slaven
ETIMOLOGIJA: ↑anonimen
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
bívol bívola samostalnik moškega spola [bívol] 1. večje divje ali udomačeno govedo z velikimi zakrivljenimi rogovi, ki živi zlasti v Aziji in Afriki; primerjaj lat. Bubalus
2. znamenje kitajskega horoskopa med podgano in tigrom2.1. kdor je rojen v tem znamenju
STALNE ZVEZE: afriški bivol, kafrski bivol, vodni bivol ETIMOLOGIJA: = cslov. byvolъ, hrv. bívōl, srb. bívō, star. ukr.bývol, slovaš. byvol < slovan. *byvolъ, prevzeto iz vulglat. *būvalus < klas. lat. būbalus, kar je prevzeto iz gr. boúbalos, iz boũs ‛govedo’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
búmerang Frazemi s sestavino búmerang:
udáriti [nazáj] kot búmerang,
vráčati se kot búmerang kómu/kàj,
vrníti se kot búmerang kómu/kàj
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
cvetličárka cvetličárke samostalnik ženskega spola [cvetličárka] ženska, ki se poklicno ukvarja s prodajo, vzgojo okrasnih rastlin in njihovo uporabo v šopkih, okrasitvah
ETIMOLOGIJA: ↑cvetličar
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
da1 veznikI. v podredno zloženi povedi 1. v predmetnih odvisnikih uvaja vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek kot predmet1.1. v predmetnih odvisnikih uvaja želelno vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek kot predmet
1.2. v poročanem govoru uvaja vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek s poročanjem o povedanem
2. v osebkovih odvisnikih uvaja vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek kot osebek2.1. uvaja vrednoteno vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek kot osebek
3. v prilastkovih odvisnikih uvaja vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek kot prilastek
4. v namernih odvisnikih izraža namen dejanja v nadrejenem stavku4.1. v namernih odvisnikih izraža način, kako (naj) poteka dejanje v nadrejenem stavku, da se uresniči dejanje, stanje v podrejenem stavku
5. v načinovnih odvisnikih izraža način, kako (naj) poteka, se (lahko) uresničuje dejanje v nadrejenem stavku5.1. v načinovnih odvisnikih, v zvezi ne da izraža, da dejanje v nadrejenem stavku poteka, se uresničuje brez česa, navadno drugače, kot je običajno, pričakovano
5.2. v načinovnih odvisnikih, v zvezah kot da, kakor da izraža, da dejanje v nadrejenem stavku poteka, se uresničuje, kot da bi bilo dejanje, stanje v podrejenem stavku resnično ali neresnično
6. v posledičnih odvisnikih izraža posledico dejanja, stanja v nadrejenem stavku6.1. v zvezi tako da izraža posledico ali sklepanje, ki izhaja iz dejanja, stanja v nadrejenem stavku
7. v vzročnih odvisnikih izraža vzrok za dejanje, stanje v nadrejenem stavku
8. v zvezah le da, samo da izraža omejevanje, izvzemanje glede na običajno, pričakovano
9. v zvezi samo da izraža, poudarja pogojevanje, nujno prisotnost česa za obstoj dejanja, stanja v nadrejenem stavku9.1. v zvezi samo da izraža, poudarja predpogoj za (hitro) uresničitev dejanja, stanja v nadrejenem stavku
9.2. v zvezi samo da izraža, poudarja pomembnost dejanja v podrejenem stavku, ne glede na to, kaj za svojo uresničitev zahteva
9.3. v zvezi samo da izraža, poudarja pomembnost povedanega, navadno v težki, neugodni situaciji
10. v zvezi češ da ob uvajanju povedanega izraža, poudarja, da gre za besede, mnenje drugega, do katerih je mogoče imeti zadržke
11. v zvezi namesto da izraža, poudarja nasprotje med dejanjema, navadno večjo primernost, zaželenost enega od njiju
II. 1. kot členek izraža (grozeč) ukaz, zahtevo, opozorilo1.1. kot členek izraža ogorčenje, neodobravanje
2. kot členek izraža začudenje, nejevero
3. kot členek izraža podkrepitev trditve
ETIMOLOGIJA: = stcslov., hrv., srb., rus. da < pslov. *da < ide. *doh2- iz ide. *de-, *do- ‛ta’, iz česar je še lat. dōnec ‛dokler’, nem. zu ‛k, pri, do’, angl. to - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
dolžína lóka HS -e -- -- ž
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
EudraMail -a m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
farmacévtovo svetovánje -ega -a s
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
GoličavaPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj iz Cankarjeve drame »Hlapci«
prispodoba kraja, za katerega je značilna odmaknjenost, zastarelost
IZGOVOR: [goličáva], rodilnik [goličáve]
BESEDOTVORJE: Goličavec, Goličavka, Goličavčev, Goličavkin, goličavski
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
kméčki kméčka kméčko pridevnik [kméčki] 2. ki je v zvezi s podeželskimi običaji ali njihovim prikazom
5. ki je tradicionalno zasnovan in vsebuje lokalno pridelane sestavine
STALNE ZVEZE: kmečka lastovka, kmečka pokojnina, kmečki turizem FRAZEOLOGIJA: obnašati se kot kmečka nevesta, zdrava kmečka pamet ETIMOLOGIJA: ↑kmet
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
korák Frazemi s sestavino korák:
blížati se s hítrimi koráki,
držáti korák s kóm/čím,
hodíti v korák s čásom,
hodíti v korák s kóm/čím,
íti v korák s čásom,
íti v korák s kóm/čím,
korák za korákom,
lovíti korák s kóm/čím,
na vsákem koráku,
napredovánje z májhnimi koráki,
napredováti z májhnimi koráki,
napredováti z velíkimi koráki,
naredíti pŕve koráke,
naredíti pŕvi korák,
ne naredíti níti koráka,
ohrániti korák s kóm/čím,
pŕvi korák,
pŕvi koráki,
s hítrimi koráki,
stópati v korák s čásom,
stópati v korák s kóm/čím,
stópíti v korák s čásom,
stópíti v korák s kóm/čím,
storíti pŕvi korák,
storíti pŕve koráke,
ujéti korák s čásom,
z májhnimi koráki,
z velíkimi koráki
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
kosmatínka kosmatínke samostalnik ženskega spola [kosmatínka] ekspresivno kosmata žival, zlasti samica mačke, psa, medveda
ETIMOLOGIJA: ↑kosmatinec
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
lók doskočíšča -a -- m
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
maksimálni dnévni odmérek -ega -ega -rka m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
maksimálni ênkratni odmérek -ega -ega -rka m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
načín izdáje zdravíla -a -- -- m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
nèpasterizíran nèpasterizírana nèpasterizírano pridevnik [nèpasterizíran] v nekaterih zvezah v obliki nepasterizirani ki ni pasteriziran
ETIMOLOGIJA: ↑ne + ↑pasteriziran
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
nêsti nêsem nedov., tudi nesó; nésel nêsla (é) 1. držati kaj navadno težjega tako, da prehaja vsa teža na osebek, in hoditi: nesti kovček;
nesti naročje drv;
nesti zastavo na čelu sprevoda;
ker otrok ni mogel hoditi, ga je oče nesel;
nesti na glavi, hrbtu;
nesti na nosilih, v košu;
daleč, hitro, težko nesti / lisica je nesla v gobcu kokoš // dov. in nedov. tako držati kaj in iti kam z določenim namenom: nesi jim malico; nesi mu podpisat; nesti otroka k zdravniku; nesti na trg; nesti aparat v popravilo; pog. nesti denar na banko v banko / pog. knjigo moraš nesti nazaj vrniti2. navadno s prislovnim določilom povzročati:a) da se kaj premika zlasti po vodi, zraku: tok ga je nesel v vrtinec;
valovi so nesli čoln proti skalam;
veter nese pesek tudi po več sto kilometrov daleč;
ekspr. množica ga je kar nesla po trgu;
pesn. kam te, lastovka, nesejo peruti kam letiš / knjiž. veter je nesel glasove po gozdu b) da kaj prihaja kam: veter jim je nesel prah v oči;
brezoseb. vso pot ji je neslo dež v obraz / ekspr. letalo jih je neslo v domovino 3. nav. ekspr. iti h komu z namenoma) povedati mu kaj: nesem mu veselo novico, da se je vrnil sin;
nesti komu sporočilo / nesi mu pozdrave b) dati mu kaj: dala mu je poljub in mu rekla, naj ga nese sinu / vznes. vojska nese prostost še neosvobojenim bratom 4. ekspr., s prislovnim določilom povzročati, da kdo kam gre: sama kljubovalnost ga je nesla v takem vremenu v planine;
nemir ga je nesel v svet;
le kaj ga nese k sosedu / brezoseb.: že večkrat ga je neslo v tujino; kam te je pa neslo tako hitro kam si šel, hitel5. dov. in nedov.,
s prislovnim določilom narediti, da pride kaj na določeno mesto: nesti kozarec k ustom;
nesti žlico v usta;
nesti si tobak pod nos / knjiž. nesla si je roke pred oči in zajokala 6. s prislovnim določilom, s širokim pomenskim obsegom izraža, da je delovanje česa tako, kot nakazuje določilo: puška, top nese daleč, previsoko / njegov daljnogled malo nese / šport. žarg. ta skakalnica dobro nese omogoča dolge, varne skoke7. pog., navadno s prislovnim določilom biti boljši, sposobnejši: kot govornik nese vsakega advokata;
pri delu nese vsakogar / ni več mlada, vendar nese vsako dekle je lepša, privlačnejša / Kolumba so za pet stoletij nesli Vikingi prehiteli8. pog. dajati, prinašati korist: gostilna, obrt dobro nese;
brezoseb. ni mu dovolj neslo, pa je pustil / to nese lepe dobičke 9. pri perutnini izločati jajca: jarčke so začele nesti / nesti debela jajca
● ekspr. leseni most bo težko nesel tako težo vzdržal; ekspr. moral je popustiti, sicer bi ga nasprotniki nesli premagali; spravili v neugoden, slab položaj; noge nesejo ekspr. noge ga več ne nesejo ne more več hoditi; ekspr. naj gre, kamor ga noge nesejo kamor hoče; ekspr. šel je, kamor so ga noge nesle brez naprej določenega cilja; ekspr. teci, kolikor te noge nesejo kolikor hitro moreš; ekspr. kamor oči nesejo, so sama polja vsenaokrog; star. pesmi bodo nesle tvojo lepoto po deželi razširjale, razglašale; jahali so, kot bi jih nesel veter zelo hitro; ekspr. to te bo neslo ne boš uspel; ne boš utegnil opraviti dela; pog., ekspr. spet neseš glavo, kožo naprodaj se izpostavljaš smrtnim nevarnostim; pog., ekspr. slišal je kričanje, pa je nesel nos k oknu je pogledal skozi okno; ekspr. problem sem nesel s seboj na počitnice mislil sem nanj tudi na počitnicah; pog. nesti tekmece za šest točk premagati s šestimi točkami; pog. lepo doto je nesla od hiše dobila; vznes. jutri ga bodo nesli k večnemu počitku ga bodo pokopali; ekspr. nesti komu kaj na nos povedati, kar se ne bi smelo; vznes. skrivnost je nesel s seboj v grob nikomur je ni povedal; pog. kar sliši, nese naprej pove drugim; ovadi; pog. če ga bo celo noč tako neslo, nas bo do jutra zametlo če bo tako snežilo; pog., ekspr. dosti ga nese spiti more mnogo alkoholne pijače, ne da bi se upijanil; ekspr. pojdi že, bog te nesi izraža nejevoljo, nestrpnostnêsti se s prislovnim določilom
1. ekspr. ponosno, samozavestno iti, stopati: glej ga, kako se nese; vzravnano se je nesla mimo fantov / konja sta se mogočno nesla skozi vas
2. knjiž. premikati se, gibati se: balončki so se nesli čez mesto; po nebu se nese temen oblak / le kam se nese jata vran leti; ladja se nese na odprto morje plove, plava
// širiti se, razširjati se: glasovi so se nesli čez reko; vonj akacij se nese po ravnini / žalostna novica se je nesla po vsej deželi / to je njegova mati, se je neslo od ust do ust
nesóč -a -e:
zadel se je v natakarico, nesočo dva vrčka piva
nesèn tudi nešèn -êna -o:
odložiti neseno stvar; z vetrom neseno listje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
nèváren1 -rna -o prid. (ȅ-á ȅ-ā) nasproten, drugačen od varnega, zavarovanega: varne in nevarne poti / nevarna blagajna
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
nèváren -rna -o (ȅá; ȅá ȅȃ ȅá) varne in ~e potinèvárnost -i ž, pojm. (ȅá)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
paciêntove dolžnósti -ih dolžnósti ž
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
pasterizácija pasterizácije samostalnik ženskega spola [pasterizácija] uničevanje mikroorganizmov v živilu s kratkotrajnim segrevanjem od 60 do 90 °C z namenom zagotavljanja njegove obstojnosti, varne uporabe
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Pasteurisation) iz frc. pasteurisation, iz ↑pasterizirati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
pasterizíran pasterizírana pasterizírano pridevnik [pasterizíran] v nekaterih zvezah v obliki pasterizirani pri katerem so s kratkotrajnim segrevanjem od 60 do 90 °C mikroorganizmi uničeni z namenom zagotavljanja obstojnosti, varne uporabe živila
ETIMOLOGIJA: ↑pasterizirati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
pasterizírati pasterizíram nedovršni in dovršni glagol [pasterizírati] s kratkotrajnim segrevanjem od 60 do 90 °C uničevati mikroorganizme v živilu z namenom zagotavljanja njegove obstojnosti, varne uporabe
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. pasteurisieren) iz frc. pasteuriser, po francoskem biologu in kemiku Louisu Pasteurju (1822–1895), iznajditelju tega postopka - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
poligón-asamostalnik moškega spolaprostor za vadbo, preizkušanje veščin
- poligon česa/koga
- , poligon za kaj/koga
- , poligon v/na čem, kje
- , poligon s čim/kom
Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
pomôrska pilotáža -e -e ž
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
Prehranska varnost, prehranska preskrbljenost, prehranska nepreskrbljenost, prehranska stabilnostNa nas so se obrnili prevajalci v institucijah EU z vprašanjem, kako bi v slovenščino prevedli angleške termine food safety , food security, food insecurity in food stability ? Prevajalci potrebujejo usklajeno rešitev za vse štiri pojme. Predlogi morebitnih rešitev: food safety: prehranska varnost; food security: prehranska gotovost, zanesljiva preskrba s hrano, preskrbljenost s hrano, prehransko varstvo; food insecurity: prehranska negotovost, negotova preskrba s hrano, motena preskrba s hrano, nepreskrbljenost s hrano; food stability: prehranska stabilnost.
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
primárno obvladovánje obmóčja -ega -a -- s
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
promócija pravílne uporábe zdravíl -e -- -- -- ž
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
pŕst Frazemi s sestavino pŕst:
bôžji pŕst,
dáti kómu po pŕstih,
dobíti jíh po pŕstih,
dobívati jíh po pŕstih,
dvígniti pŕst,
glédanje [kómu] pod pŕste,
glédanje [kómu] skozi pŕste,
glédati kómu na pŕste,
glédati kómu pod pŕste,
iméti dólge pŕste,
iméti kàj v málem pŕstu,
iméti kóga na vsák pŕst (po) desét,
iméti kóga na vsák pŕst (po) pét,
iméti [svôje] pŕste vmés,
iméti zelêne pŕste,
kazánje s pŕstom na kóga/kàj,
kŕcniti kóga po pŕstih,
niti s pŕstom ne mígniti,
oblízniti si vsè pŕste [za kóga/kàj],
opêči si pŕste [pri čém, kjé],
ovíjati kóga okoli pŕsta,
ovíti kóga okoli pŕsta,
ovíti kóga okrog pŕsta,
poglédati kómu skozi pŕste,
preštéti kóga/kàj na pŕste,
preštéti kóga/kàj na pŕste dvéh rôk,
preštéti kóga/kàj na pŕste êne rôke,
preštéti kóga/kàj na pŕste obéh rôk,
preštéti kóga/kàj na pŕste rôke,
pŕst bôžji,
pŕsti srbíjo kóga,
s pŕstom kazáti na kóga,
s pŕstom kazáti za kóm,
s pŕstom pokazáti na kóga,
stegováti pŕste po čém,
stopíti kómu na pŕste,
še s pŕstom ne mígniti [za kóga/kàj],
udáriti kóga po pŕstih,
udárjati kóga po pŕstih,
vrtéti kóga okoli pŕsta,
vrtéti kóga okrog pŕsta
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
pupiláren -rna -o prid. (ȃ) pravn., nekdaj nanašajoč se na osebe pod varuštvom ali skrbništvom: pupilarne zadeve / pupilarna varnost naložb zajamčena varnost naložb za osebe pod varuštvom ali skrbništvompupilárno prisl.:
pupilarno varne vloge
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
RejništvoIščemo primernejši termin za rejniško dejavnost. Menimo, da je termin rejništvo postal neprimeren, zastarel in predvsem ne odraža vsebine, ki se izvaja v okviru te dejavnosti. Rejništvo danes označuje celostno skrb za otroke in mlade, ki iz različnih razlogov začasno ne morejo živeti v svoji matični družini. Žal je tudi v uradnih besedilih tolmačenje termina rejništvo povsem neprimerno. Npr. v starejšem učbeniku za četrti razred osnovne šole, ki je na nekaterih šolah še vedno v uporabi, je navedeno, da je rejništvo skrb za otroke, ki ga izvajajo rejniki za denar. Skratka, tako izraz kot definicijo besede rejništvo je potrebno v celoti posodobiti in pri tem vas prosim za pomoč.
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
Spodbujanje branjaZanima me, katero poimenovanje je bolj primerno za angleški termin reading promotion , ki označuje različne dejavnosti, s katerimi skušajo ustanove in združenja bralcem približati branje, jih navdušiti za branje različnih besedil in torej presega zgolj oglaševanje posamezne knjige. V slovenščini se pojavljajo različna poimenovanja, npr. promocija branja , bralna promocija , spodbujanje branja , bralno spodbujanje , bralna kultura , bralna pismenost . Osebno sem kritična do promocije branja v smislu nakupovanja. Ugotavljam, da se bralne dejavnosti spreminjajo v igralne dejavnosti in vse te dejavnosti, po moji presoji, bralce oddaljujejo od branja (npr. Knjigajmo migajmo ipd.).
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
stómétrski -a -o prid. (ọ̑-ẹ̄) ki meri sto metrov: stometrska razdalja / stometrska skakalnica skakalnica, ki omogoča varne skoke do sto metrov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
Teorija regulacijske osredotočenostiPripravljam magistrsko nalogo, zato bi potrebovala slovenski ustreznik za angleški termin regulatory focus theory , ki označuje teorijo doseganja ciljev s samoregulacijo, pri čemer obstajata dva motivacijska sistema, in sicer sistem napredovanja in sistem preprečevanja.
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
trgoválnica samostalnik ženskega spolaspletno mesto, kjer se trguje z vrednostnimi papirji, kriptovalutami
KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
vretênce vretênca samostalnik srednjega spola [wretênce] 1. podolgovat, na koncih zožen pripomoček ali del naprave, zlasti manjši, na katerega se pri predenju navija preja1.1. manjši tanjši podolgovat pripomoček, na katerega se navija nit, vrv, žica
2. vsaka od hrbteničnih kosti, skozi katero prehaja hrbtenjača
3. iz botanike cvetni listi, razvrščeni v isti višini na cvetni osi
STALNE ZVEZE: telo vretenca ETIMOLOGIJA: ↑vreteno
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
zdrávstvena písmenost, povézana z zdravíli -e -i -e -- -- ž
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
želódec Frazemi s sestavino želódec:
bíti kómu v želódcu,
iméti dóber želódec,
iméti kóga/kàj v želódcu,
iméti véčje očí kot želódec,
láčen, da kómu pájki prédejo po želódcu,
láčen, da se déla kómu pajčevína po želódcu,
láčen, da se v želódec vídi,
na prázen želódec,
ne iméti [dóbrega] želódca,
obležáti kómu v želódcu,
píti na prázen želódec,
v želódcu je kàj obležálo kómu,
v želódcu krúli kómu,
želódec krúli kómu,
želódec se obráča kómu,
želódec se obŕne kómu,
želódec se ogláša [kómu],
želódec se vzdígne kómu,
želódec se vzdigúje kómu
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
žilẹ̑tka -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
100-métrska smúčarska skakálnica -e -e -e ž
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
135-métrska smúčarska skakálnica -e -e -e ž
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.