Večkrat vidim zapisano besedo deodorant. Ali ni pravilno dezodorant? Hvala za vaš odgovor.

Zanima me, kako je z edninsko obliko samostalnika vilice. Zdi se mi, da je, vsaj ko gre za jedilni pribor, oblika vilica precej v rabi, tako v pogovorih kot v pisanih besedilih. Slovarji pa pravijo, da so vilice množinski samostalnik. Ali je torej napaka, če zapišemo Z vilico je iz lonca dvignil klobaso?

Zanima me, ali je kakšna razlika pri uporabi pridevnikov brusni in brusilni, npr. brusni kamen, brusilni stroj, brusno zrno, usnjen brusni trak itd.

S sestro sva se pogovarjali in je med pogovorom uporabila besedo investirana. Pomen besede sem večkrat iskala, vendar ga ne najdem. Ali ta beseda sploh obstaja?

Moja stara mama, doma iz Poljan v Poljanski dolini, je uporabljala besedo jetrnica (jetrn'ca) za osebo, ki je kar naprej tečnarila oziroma »najedala«. Vsakemu, ki predstavim to besedo, se mu zdi ta beseda v trenutku jasna. Zanima me, kako to, da je ni v slovarju.

Alenka Glazer je uporabila v pesmi Muke besedo mučéle. Pozna kdo to besedo?

MUKE

Kaj se mučiš na mučélah. Svet je trd. Hodiš skrušen po mučélah, s svetom sprt. Streskaj misli. Muke iz tebe v prst potegne Špicov vrt.

• Špicov vrt je ruško pokopališče.

Zakaj besede sntntn ni v slovarju čeprav se uporablja pogosteje kot recimo kompjuter, ki pa je v slovarju?

Deležniki na -č imajo včasih zraven se, včasih pa ne. Npr. spreminjajoča (se) zgodovina. Na Gigafidi je največkrat s se, je pa tudi brez. Poleg tega imaš v Pravopisu blesteč, uporablja pa se tudi blesteč se. Zakaj je tako? Sta obe možnosti (s se ali brez) v redu?

Večkrat se ustavim ob zagati, ko ne vem, katero obliko pridevnika, izpeljanega iz glagola prenesti izbrati: prenesen ali prenešen. Primer: Datoteka je že uspešno prenesena/prenešena na namizje. Čeprav se zavedam, da je fonetično gledano prva oblika bolj ustrezna, se mi druga zdi nekoliko bolj naravna. Podobno se sprašujem tudi glede pridevnikov iz glagola okrasiti: okrasen/okrašen, izraziti: izrazen/izražen in iz glagola opaziti: opazen/opažen.

Vprašanje, ki ga želim zastaviti, ni novo. Obravnavali ste ga že večkrat. Čeprav berem vaše prejšnje odgovore, še vedno nisem prepričana, kaj oziroma kako je prav, zato prosim za vaše mnenje.

Gre za razlikovanje vrstnih in kakovostnih pridevnikov v pravnem jeziku. Primeri so sledeči:

• V njegov neodvisni /neodvisen položaj tudi sicer ni dovoljeno posegati nikomur.
• V okviru sodne uprave in izvajanja nadzora nad njenim izvajanjem ni dovoljeno posegati v neodvisni/neodvisen položaj sodnika pri odločanju o zadevah, ki so mu dodeljene v reševanje.
• Zato je kodeks deklaratorni/deklaratoren zapis etičnih vrednot, ...
• Sodnik, ki je odvisen, ne more biti nepristranski; neodvisni/neodvisen sodnik pa ni nujno nepristranski.
• Gre torej za svobodo sodnika od vseh nedovoljenih zunanjih vplivov pri sojenju, ki bi ovirali pravilni/pravilen nadzor pravnih položajev ter enakost v uporabi zakona in pred njim.
• Sodstvo (oziroma znotraj njega sodniki) mora zagotavljati stalni, pregledni in spoštljivi (stalen, pregleden in spoštljiv) dialog z javnostjo, mediji in drugima dvema vejama oblasti.
• Nepristranskost je predvsem subjektivni/subjektiven odnos (stanje duha) sodnika do spornih dejstev in strank posameznega postopka.
• Iz pravice do nepristranskega sojenja med drugim izhaja zahteva, da sodnik s stranko ali spornim predmetom ne sme biti povezan tako, da bi to lahko povzročilo upravičeni/upravičen dvom, da sodnik v sporu ne more odločati objektivno, nepristransko in z izključnim upoštevanjem pravnih meril.
• To ne pomeni, da lahko sodnik zanemari samorefleksivni/samorefleksiven odnos do svojih osebnih prepričanj.
• Svobodni/Svoboden pretok idej je za obstoj in razvoj demokratične družbe tudi v tem pogledu bistvenega pomena, ...
• Med tem, da se izrazi na strokovnem simpoziju o pravnih temah ali pa v televizijski nestrokovni (morda celo zabavni) oddaji, ter med tem, da objavi strokovni/strokoven članek v pravni literaturi ali kolumno v tabloidnem časopisu, je očitna razlika.
• Merilo, kdaj je posamezni/posamezen stik z drugimi predstavniki pravne stroke neprimeren, je presoja, kako javnost ...
• Sodnik mora zato vedno pretehtati, kako bi določeno njegovo ravnanje ali vedenje lahko razumel razumni, preudarni in obveščeni (razumen, preudaren in obveščen) posameznik (objektivni test).

Pri vprašanju se sklicujem na odgovor: Dva priimka moške osebe: kako sklanjati in kako navajati

Iz odgovora sklepam, da pravilo iz starega pravopisa o sklanjanju dvodelnih neslovanskih priimkov, ki se pišejo z vezajem – tj. da se sklanjajo samo v drugem delu –, ni več aktualno in bo torej v novem pravopisu zapisano priporočilo, da se takšna imena (v večini primerov) sklanjajo v obeh delih.

Naslednji primeri iz knjige Borisa Urbančiča O jezikovni kulturi: Joliot-Curieja, Kremser-Schmidta, Meyer-Lübkeja, Toulouse-Lautreca, Wolf-Ferrarija bi se torej po novem sklanjali: Joliota-Curieja, Kremserja-Schmidta, Meyerja-Lübkeja, Toulousa-Lautreca, Wolfa-Ferrarija.

Zanima me, kdaj je ustrezna raba zveze predloga po in prislova kratnosti. To zvezo namreč večkrat zasledim, vendar menim, da je predlog po v takih primerih, kot je npr. naslednji, odvečen:

Po enkrat/Enkrat na teden hodi v kino.

Zanima me, zakaj je pravilno figova marmelada, in ne figina, saj je samostalnik figa ženskega spola.

A je pravilno pisati Excel ali excel oz. Word ali word?

Primer 1: Za pisanje uporablja Word/word.

Primer 2: Podatke vnesi v Excelovo/excelovo datoteko.

Na RTVS na spletni strani pišejo ime ruskega tenisača Medvedjeva Danil, na Delu Daniil, kar je seveda bolj prav. Vendar pa bi bilo -- glede na Danijél (ob Daniél) -- možno tudi Danijil [danijíl], sploh ker za rusko Troicko in ponašeno Trojicko v preglednici za ruščino piše, da se v nizu samoglasnik + i v ruščini pri nas piše konkretno samoglasnik + ji (in tudi Dostojevski za prvotno Dostoevskij).

Seveda je oddaljitev od ruskega izvirnika Daniil z -iji- huda, ker niti -ii- iz ruščine ne znajo povsod prepisati prav in si ii razlagajo kot nn v Anna ali ss v Spasski (kjer pa vendarle gre tudi z Ana in Spaski). Druga rešitev bi bila kar preprosto Daniil, čeprav to res izgovorimo [danijíl].

Kakšen zapis svetujete?

Vprašal bi, ali je v naslednjih primerih potrebno uporabiti rodilnik ali tožilnik.

1. Pomembno je zagotoviti, da študenti zadevnih oseb ne označijo kot nevedne/nevednih.

2. Kupci ne bi smeli biti prisiljeni predložiti pogodbe/pogodb (množina).

Zanima nas, kdaj je slogovno ustreznejše obdržati oz. izpustiti nanosnico pri oziralnih odvisnikih, kjer je (oz. bi bila) ta nanosnica v glavnem stavku kazalni zaimek. Primeri:

• storiti tisto, kar moramo vs. storiti, kar moramo
• preseči tisto, kar je potrebno vs. preseči, kar je potrebno
• ne preseči tistega, kar je potrebno vs. ne preseči, kar je potrebno
• ne omejevati tistega, česar ni treba vs. ne omejevati, česar ni treba
• presegati tisto, o čemer smo govorili vs. presegati, o čemer smo govorili

Kar v nekaj primerih je izpuščanje nanosnice nemoteče ali celo bolj naravno. To smo ugotavljali zlasti pri primerih, kjer sta nanosnica in zaimek v istem sklonu (npr. storiti, kar moramo; ne omejevati, česar ni treba). Ne zmoti nas tudi ne v primerih, če je oblika ista, tudi če je sklon različen (npr. preseči, kar je potrebno). Po drugi strani nas bolj zmoti, kadar sta sklona in obliki različni (npr. ne preseči, kar je potrebno). Spet pri oziralnem zaimku v predložni zvezi ne zmoti zelo, če je kazalni zaimek izpuščen, tudi če je v drugem sklonu z drugo obliko (npr. presegati, o čemer smo govorili). Sodimo torej, da nanosnico v glavnem stavku sicer lahko vedno izpustimo, vendar se zaradi slabše razumljivosti to večkrat zdi slabša rešitev, npr. pri daljših stavkih ali pri različnih sklonih v glavnem in odvisnem stavku (čeprav se tu npr. predložne ali osebkovne zveze, kot je npr. Kogar je pičila kača, se boji zvite vrvi, spet zdijo jasnejše), zaradi česar je boljše ali morda celo nujno že v glavnem stavku izraziti sklon odvisnika. Kakšno bi bilo vaše priporočilo?

Nadalje ugotavljamo, da nas v pogovorni rabi ponekod ne zmoti niti, če se ob izpustu kazalnega zaimka iz glavnega stavka na oziralni zaimek v odvisniku prenese sklon oz. predlog, čeprav je oziralni odvisnik slovnično gledano potem nepravilen. Primeri:

• omejiti ukrepe na to, kar je potrebno vs. omejiti ukrepe, na kar je potrebno
• prisiliti k tistemu, kar je potrebno vs. prisiliti, k čemur je potrebno
• ne preseči tistega, kar je potrebno vs. ne preseči, česar je potrebno

Tako čutimo zlasti pri izpustu predložnega kazalnega zaimka, kjer potem oziralni zaimek prevzame njegov predlog in ustrezen sklon (npr. omejiti ukrepe, na kar je potrebno). Nekoliko bolj je moteče, kadar mora oziralni zaimek potem spremeniti obliko (npr. prisiliti, k čemur je potrebno). Zelo pa zmoti, kadar sta kazalni in oziralni zaimek v različnih sklonih različne oblike (npr. ne preseči, česar je potrebno). Čeprav nas pri slušnem vtisu torej več primerov ne zmoti, se sprašujemo, ali je prenašanje sklona oz. predloga iz glavnega stavka v odvisnik vseeno (še) nesprejemljivo za knjižno rabo?

Se pri izražanju želje za prihodnost uporablja pogojnik ali prihodnjik? Večkrat lahko namreč v medijih zasledim zapise, kot je: Želimo si, da bomo v prihodnji sezoni še uspešnejši. Želim si, da bodo tribune še naprej polne. Je tako prav ali bi moralo biti zapisano: Želimo si, da bi bili v prihodnji sezoni še uspešnejši?

Večkrat sem že razmišljala o besedi menstruacija. Vem, da se za ta pojav uporablja skoraj izključno ta beseda (če zanemarimo pogovorne izraze), redkeje npr. še mesečno perilo, kar pa se sploh ne sliši naravno, vsaj meni ne. Zanima me, kako je s to besedo v slovenščini.

Očitno je prevzeta, najbrž iz angleščine. Kaj pa pred tem, se v starih slovarjih pojavlja kakšno drugo poimenovanje? Je že kdo predlagal kakšno poslovenjeno možnost? Mislim, da bi bilo zelo primerno imeti bolj domač izraz, ker se sicer vse skupaj sliši nekako patološko in strokovno, gre pa za nekaj zelo vsakdanjega.

Zanima me izvor priimka Rosulnik.

Zanima me izvor priimka Bojnec. Priimek se z različico Bohnec pojavlja v Prekmurju in Prlekiji.

Zanima me, ali se pravilno reče na zavarovanem območju narave ali v zavarovanem območju narave.

Danes sem odkril jezikovno svetovalnico ISJFR in moje vprašanje, s katerim se ukvarjam že kaj nekaj časa, je končno našlo svoje mesto. Vprašanje pa bi rad pričel z obrazložitvijo, kako sem do njega sploh prišel.

Že v času na osnovni in srednji šoli so me učiteljice slovenskega jezika večkrat opomnile, da se zjutraj nisem zaspal, temveč sem preprosto zaspal, saj da glagol v tem primeru ni povratno svojilen. Meni se je stavek Opravičujem se, ker zamujam, zaspal sem. slišal nadvse čudno, kakor tudi ostalim sošolcem in sošolkam, ki so prihajali iz Celja ali okolice. Pri nas se glagol zaspati namreč uporablja ob večerih, ko se odpravljamo spat, medtem ko glagol zaspati se pomeni, da smo se zbudili kasneje, kot je bilo predvideno. Od tu dalje neprestano razmišljam, kdo v jeziku postavlja normo, jezik ali človek? Menim, da so t. i. dialekti jeziki sami po sebi in notranjega pomena, ki ga govorec pripiše neki besedi ali izrazu ne gre omejiti z normo, ki jo je kasneje postavil neki govorec drugega dialekta, češ da se sliši smešno in zato ne more biti del zbornega jezika. Samo v razmislek.

Zaznamovan s tem glagolom sem večkrat prišel v situacijo, kjer je slovenska jezikovna norma govorila tako, živ in govorcem lasten jezik pa spet drugače. In v tem znamenju sem ob rednem kupovanju ajdove kaše naletel na problem: Le zakaj se nihče ne ukvarja z ustreznostjo prilagajanja pridevnika samostalniku? Ajdova kaša?! Od kdaj je ajda moškega spola? Kot očitno je že lahko.

In sem povprašal prijatelje. "Ajdina kaša pač ne more biti," je odgovoril prvi, "saj bi vendar ajdina kaša pomenila svojilnost, in sicer da ta ajda pripada osebi po imenu Ajda." Tega odgovora nisem mogel jemati resno, saj mi je bilo nadvse smešno, da je ta bil mnenja, da sam te možnosti že nisem pretehtal. "Res je čudno. Sama ne to nisem nikoli pomislila," je odgovorila druga in se nasmehnila. Nato pa me je prešinila zamisel. Pravzaprav bi se t.i. ajdovi kaši moralo reči ajdna kaša. Ta oblika pridevnika je edina res pravilna in menim, da bi morali to upoštevati. Besedna zveza ajdova kaša se namreč ne sklada z nobenim temeljnim načelom slovenskega jezika. Ajda je samostalnik ženskega spola, ajdova pa je pridevnik, ki nakazuje na samostalnik moškega spola. Zdi se mi čudno, da tovrstve pogovorne različice ostajajo v pravilni zborni rabi, medtem ko se glagola zaspati ne sme uporabljati v povratno svojilni obliki.

Kaj pa Vi menite?

Lepo pozdravljeni, sam sem proti besedi računalnikar, saj mislim, da je neustrezna. Poklic je računalničar, saj imaš opravka z računalniki in ne z računanjem.

Kakšna pa je raba besede računalnikar oz. računalničar?

Vedno pogosteje sta v rabi izraza izmenjalnica oziroma izmenjevalnica (npr. rabljenih oblačil). Kateri je ustreznejši?

Zanima me, ali je pravilno vijolična ali vijoličasta barva? Sta to pravzaprav sinonima?

Zanima me, kaj je definicija pravega predloga. Definicijo potrebujem, ker želim ugotoviti, kaj so breznaglasnice, saj naj bi pravi predlogi spadali mednje, medtem ko – tako sklepam – »nepravi« ne.

Pravopis prave predloge v pravilih sicer večkrat omeni (npr. §1070), nikjer pa ni razloženo, kaj pravi predlogi so.

Zlasti v zadnjem obdobju v nekaterih medijih večkrat beremo o kritiško hvaljenem filmu, delu, plošči ...

Na primer: Težko pričakovani naslednik Gibonnijeve odlično prodajane in kritiško hvaljene plošče Mirakul bo končno ugledal luč sveta.

Če si razlagam prav, gre za nekaj, kar hvalijo kritiki oziroma nekaj, kar je hvaljeno pri kritikih ali v kritikah. Gre torej za ozirni prislov s podstavo hvaljen glede na kritiko/kritike?

Zanima me, ali je v slovenščini raba te besedne zveze in podobnih ozirnih prislovov slogovno nezaznamovana.

V pravopisu na primer najdemo medijsko odmeven z oznako publicistično. Bi torej lahko razumeli, da nas pravopis v drugih zvrsteh besedil usmerja k odločitvi za zapis: "primer, ki je odmeval v medijih"?

In v primeru kritiško hvaljenega raje: plošča, ki jo hvalijo kritiki?

Zanima me, kako bi se pravilneje reklo: Prijava na (spletni) portal ali Prijava v (spletni) portal.

V Gigafidi (ali morda na Gigafidi) najdem za oboje približno enako število zadetkov.

V pogodbah večkrat vidim napisano: "... izrazi, zapisani v moški slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za moško in žensko slovnično obliko." Je '(moška/ženska) slovnična oblika' ustrezen (obstoječ?) izraz ali bi ga bilo bolje popraviti npr. v 'obliko za moški/ženski spol'?

Večkrat se srečujem z besedo vijak imbus, ključ imbus, zasledim pa različno napisano enkrat imbus, drugič inbus, torej katera beseda je prava? Imbus vijak ali inbus vijak?

Zanima me, katera raba je primernejša: nima več kaj početi ali nima več česa početi.

Zanima me, katera (še bolj) slovenska oblika pridevnika tridimenzionalen je ustreznejša – trirazsežen ali trirazsežnosten, oziroma ali gre za sopomenki? Na spletu se pojavljata obe obliki, vendar očitno precej prevladuje prva (trirazsežni / trirazsežen: 4690 oz. 838 zadetkov; trirazsežnostni / trirazsežnosten: 1400 oz. 102 zadetka). Meni je bližja prva oblika, saj je krajša, neke pomenske razlike, pa v doslej najdenih primerih nisem zaznal.

Pravzaprav me zanima, ali je primernejša besedna zveza trirazsežen koordinatni sistem ali trirazsežnosten koordinatni sistem.

Zanima me še, ali je primerno prevajati angleško krajšavo 3D v 3R in ali se potem trirazsežni sistem skrajšano piše 3R-sistem (po zgledu C-vitamin) ali 3R sistem (brez vezaja). In zakaj.

Zanima me, ali je kakšna razlika v pomenu in rabi teh glagolov. Glede na slovarje sta videti sopomenki, vendar se mi zdi, da zadnje čase večkrat slišim vzpodbuditi.

Zanima me, katera od različic prekeren/prekaren je ustreznejša in kako utemeljimo zapis.

Za nami je slovenski kulturni praznik.

Kako pravilno zapisati vzdevek Franceta Prešerna: DOKTOR FIG FIG?

Pišemo prvo sestavino (doktor) z veliko ali malo začetnico? Kaj pa fig fig?

France Prešeren je dobil vzdevek Doktor fig fig/Doktor Fig fig/doktor Fig fig.

Zanima me, kako pravilno pišemo ime španske avtonomne pokrajine Castilla-La Mancha, podobno še Castilla-León. Na spletu sem opazila vse možne variante, poslovenjeno varianto Kastilja-Manča, ponekod je dodan člen Kastilja-La Manča, večkrat pa je pisano tudi v izvirni obliki Castilla-La Mancha ali celo Kastilja-La Mancha. Na Gigafidi ima zapis Castilja-Manča eno konkordanco, Kastilja Manča prav tako eno, Castilla - La Mancha pa 7. Zapis Castilla-Leon ima na Gigafidi štiri konkordance, zapis Castilla-León pa nobene. Ločeno sta Castilla in La Mancha v pravopisu poslovenjeni (Kastilja in Manča), pokrajina Castilla-La Mancha pa v pravopisu ni omenjena. Kaj svetujete?

Zanima me, katero od poimenovanj za pripadnike ali pripadnice ljudstva Rohinga se je bolj ustalilo. So večkrat Rohingejci ali Rohingi?

Večkrat slišimo in beremo ime danskega glavnega mesta Kopenhagen. Ali ni København?

Večkrat sem v zadregi, kdaj uporabiti veznik saj in kdaj veznik ker. Na primer: Nekaj učencev si gledališke predstave ni ogledalo, saj / ker so v šolo prišli prepozno.

V zadnjih letih sem opazil, da v medijih nihče več ne uporablja izraza "simbolično", povsod slišimo samo še "simbolno" – tudi na javni RTV, kar me zelo moti. Po mojem prepričanju je precej večkrat smiselna uporaba simbolično, saj se simbolno nanaša zgolj na simbol (sveča, sidro, srce..). Zato mislim, da je pravilno: simbolično dejanje, simbolična slika, simbolično darilo ipd.. Kaj menite vi?

Zanima me, ali pišemo npr. Trening fonološkega zavedanja pri učencih prvega razreda ali Trening fonološkega zavedanja za učence prvega razreda? Uporabimo pri učencih ali za učence?

Ali je v stavku pravilna raba rodilnika? Ali bi moral namesto česar biti kar? Ali je možno oboje, ker je ob nedoločniku polnopomenski glagol?

• Naša družina je enotna in v miru, česar pa sosedom ne uspe doseči.

Razumem, da na TV uporabljajo izraz Master Chef za franšizne oddaje, če je obvezno ali če v časopisu pišejo o teh oddajah. Ni pa prav, da se angleški izraz uporablja kar počez v stikih z javnostmi, še posebej v pisani besedi, saj imamo slovensko besedo. Na žalost se je ta izraz že udomačil, saj ga poslušamo vsak dan.

Šef ima v slovenščini tudi čisto drug pomen in celo iznakazi pravi pomen kuharski mojster. Kontaktirala sem ČGP Delo s tem v zvezi in prosim, da kot strokovnjaki tudi vplivate na spremembo te napačne rabe.

Dnevi se pogosto pišejo okrajšano (na urnikih, koledarjih), včasih z velikimi tiskanimi črkami (PON, TOR, SRE ...) ali pa z malimi (pon, tor, sre ...). Takšna raba sicer ni v skladu s pravopisom, je pa vizualno večkrat bolj prepričljiva (sploh kadar imamo pred seboj časovnico, urnik ali kaj podobnega). Ali bi se raba brez pik lahko postopoma uveljavila kot enakovredna alternativa rabi s piko?

Predstavljam si, da bi to lahko utemeljili s tem, da "pon" ni več razvezava leksema "ponedeljek", torej niti ni več krajšava, ampak je samostojna koda, denotat, skrajšan izraz za ponedeljek.

Razmislek zaključujem z vprašanjem, če se lahko rabo brez pike že zdaj kako utemelji kot pravopisno neproblematično.

Pišem vam z vprašanjem glede krajšanja naziva mladinski delavec, ki ga je v Sloveniji mogoče pridobiti prek nacionalne poklicne kvalifikacije (NPK).

Ker gre za strokovni naziv, bi bil dolg zapis Janez Novak, mladinski delavec. Zanima me, ali je naziv dovoljeno krajšati in v kakšni obliki. Ali je v redu na primer zapis Janez Novak, mlad. del.? Bi bila boljša kakšna druga skrajšana oblika?

Večkrat prevajam iz italijanščine in tokrat sem naletela na izraz congeniale (pomen: 'nekaj, kar mi leži, mi je vrojeno') in da ne bi vedno uporabljala izraze, ki sem jih dala v oklepaj, sem uporabila kongenialen. Ko pa sem šla preverjat na SSKJ, sem opazila, da ima v slovenščini drugačen pomen in sicer pomen enakovrednosti, kar se seveda ne sklada z italijanskim pomenom. Zanima me, kako je s prenosom istih besed, ki potem spremenijo pomen ... ali pa je vzeta iz kakega drugega jezika?

V odgovoru Jezikovne svetovalnice berem, da je v dopisu ali tudi e-sporočilu spodaj pravilno tudi (s piko): Lep pozdrav. Mene so sicer naučili, da ne sme biti ločila. Torej: Lep pozdrav Katera raba je res (naj)boljša?

Kako je z ločili (natančneje vejicami) pri zapisu uganke Šviga švaga čez dva praga?

Če pri istem bolniku merimo krvni pritisk trikrat na dan ... Ali bomo rekli, da smo merili pritisk trikrat na dan, ali da smo merili pritiske trikrat na dan? Katera trditev je pravilna in zakaj?

Vedno večkrat vidim zapise v stilu: Udeleženci_ke naj se zberejo v avli. Zanima me, če je to res potrebno.

Ali je zapis Apgarjeva lestvica pravilen oziroma dopusten, četudi je poimenovan po ženski? Ali bi bilo ustrezneje Apgarjina lestvica? Enako me zanima za Montessorijevo metodo. Oboje sem že večkrat zasledil v različnih publikacijah o negi in vzgoji otrok.

Kdaj so nadpisana števila pri navajanju/citiranju stična z besedo, kdaj s povedjo, kako je z ločili (so pred ločilom ali za njim, npr. pri alinejnem naštevanju), ali se pod črto pišejo stično z besedilom ali nestično? Iščem pravila, a jih ne najdem.

Ne vem sicer, ali se obračam na pravi naslov, a v zadnjem času se mi je ob poslušanju raznih medijev večkrat zastavilo vprašanje o pravilni rabi našega jezika - zanima me, ali je za naslavljanje poslušalcev določeno, v kateri obliki naj moderator le-te nagovarja?

Včasih je bilo to običajno v 3. os. mn, danes pa vedno večkrat v 1. os. ed... kar je vsaj mojim ušesom tako tuje, da tega skoraj ne morem "sprejeti" (včasih npr.: »Vsi poslušalci, ki ste z nami ...«, danes pa: »Ti, ki nas poslušaš ...«)

Upam, da se obračam na vas kot na pravi naslov in se vam za odgovor že v naprej lepo zahvaljujem!

V zadnjem času sem na TV in sicer večkrat slišala: narediti nekaj tako, kot se za gre (ne vem, ali naj bi se pisalo skupaj ali narazen).

Vsebinsko naj bi to pomenilo delati nekaj 'kot se šika'. Ta zveza – za gre – se mi zdi res neustrezna. Kaj menite vi?

Rad bi vas vprašal naslednje glede naslavljanja oseb ženskega spola z akademskim nazivom ter družinskim priimkom moškega spola. Na primer: mag. Tanja Osredkar

Ali rečemo v pogovoru: magistra Osredkar je rekla to in to .. Ali pa: magister Osredkar je rekla to in to ... Ali pa: magistra Osredkarjeva je rekla to in to ...

Ali je zadnje arhaična varianta, privzeta po zgledu nekaterih drugih slovanskih narodov, npr. Čehov ? Slovenci smo namreč, v preteklosti (verjetno po nemškem zgledu) uporabljali Osredkar in Osredkarica (Osredkarca). Ta način lahko srečate v krstnih knjigah. V nemški varianti na primer: Kotanner za moškega in Kotanmerinen za žensko. Primer iz knjige (prevoda) Spomini Helene Kottanner Igorja Grdine in Petra Štiha: na strani 53 je naslov Spomini Helene Kotanerice.

Kar se tiče besede magister imamo v slovenščini sicer: magister, magistra (enako kot v latinščini)

Kako zapisujemo nazive? Profesorica slovenščine je magistrica. Kateri zapis je pravilen: Mag. D. B. P. ali Mag. D. B. P. ,prof.?

Ali se pravilno uporablja povezava pri projektu ali se dopušča tudi na projektu?

Primer Sklep za delo pri/na projektu.

Kot se spominjam iz časov našega šolanja pred leti, se pravilno uporablja izraz pri projektu, v zadnjem času pa se po angleškem vzoru vse večkrat pojavlja zveza na projektu. Prosim za vaša priporočila.

Ali nasvet o uporabi nestičnega pomišljaja med neistovrstnimi sestavinami (npr. pri datumih) velja tudi za kraje, npr. Škofja Loka – Nova Gorica? Kako potem ravnati pri "mešanih" primerih, npr. Škofja Loka–Kranj–Jesenice–Zgornje Gorje? Ali gre morda tu kljub vsemu za istovrstne sestavine?

Pri odgovorih v svetovalnici pa smo že večkrat naleteli na problematiko večbesednosti, ko s stičnimi ločili ne povezujemo zgolj enakovrstnih sestavin, zato smo se odločili za nestičnost:

• namesto stičnega pomišljaja, ki ne povezuje istovrstnih sestavin (2013–2014), smo predlagali nestični pomišljaj (28. februar 2012 − 1. marec 2013): https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/163/ali-je-predložni-pomišljaj-lahko-tudi-nestičen;

V mnogo člankih naletim na rezultate pisane s stičnim dvopičjem. Sama sem iz pravil razbrala, da je to napačno vendar se ta napaka tolikokrat pojavlja, da sem v dilemi ali o temu obstaja kakšen poseben dogovor. Primer, rezultat tekme je bil 22:23 namesto 22 : 23. Zakaj je to tako pogosta napaka?

Katero obliko pridevnika uporabimo v naslednjih primerih?

a) Vstavite pravilen/pravilni odgovor. (In še: Ali je namesto pravilen bolje uporabiti ustrezen?)

b) Pogoj za opravljanje izpita je opravljen/opravljeni govorni nastop.

c) Napišite, ali je glagol dovršen/dovršni ali nedovršen/nedovršni.

Mi lahko, prosim, pojasnite, zakaj iz vsakodnevne rabe »preganjate« (*) pridevniške oblike možen, možna, možno in prislov možno (nadomestile naj bi jih besede mogoč, mogoča in mogoče), obenem pa v Slovenskem pravopisu ostaja povsem »nedotaknjena« izpeljanka možnost (tu ne ponujate nobene mogočnostı ali česa podobnega).

Zakaj se je bilo treba oddaljiti od češko-slovaške oblike in preiti k hrvaško-srbski? Je bila naša beseda možno preveč podobna češki možna in zato raje zagovarjate rabo besede mogoče, ker je drugačna od hrvaške oblike moguče? Res me zanima, kaj je botrovalo vaši odločitvi.

Menim, da takšne (sistemske) nedoslednosti v normativnih priročnikih ne prispevajo k trdnosti slovenskega jezikovnega sistema in bogastvu njegovega besedišča, ampak med govorci slovenščine dodatno spodbujajo močno zakoreninjene frustracije, da ne poznajo/obvladajo maternega jezika.

V sredstvih množičnega obveščanja sem večkrat zasledil uporabo zveze »... tako Anže ... «. Primer iz nedavnih novic: Ko se je v nadaljevanju zgodila zasedba otoka, je, tako Anže, zveza Nato rekla, da je dovolj.

Zanima me, v katerih primerih se uporablja takšna zveza? Ali je to novost v slovenskem pravopisu?

Je pravilno

a) svečani novoletni koncert ali

b) svečan novoletni koncert?

Lahko se namreč vprašamo, kakšen koncert – svečan, in kateri – novoletni. A če se vprašamo po celi besedni zvezi, je verjetno bolj pravilno svečani novoletni koncert? Res je tudi, da poleg tega svečanega ne bo nobenega drugega novoletnega koncerta. Kako je torej pravilno?

Ste že kdaj naleteli na rabo besede Kakanija? Gre za Musilovo poimenovanje Avstro-Ogrske, ki pa pri nas pride bolj redko do izraza.

Večkrat se vozim mimo Kraljestvene dvorane Jehovih prič in vedno mi pade v oči kraljestvena. Zveni mi zelo tuje. Prosim za vaše mnenje.

Imam vprašanje glede začetnic imena verske osebnosti. Ali je pravilno sveti Duh, Sveti duh ali pa Sveti Duh?

SP 2001 sicer ime navaja Sveti duh, vendar smiselno se bolj zdi sveti Duh, po zgledu sveti Peter. Kakšno je vaše stališče glede tega?

1. Znamke in imena izdelkov

V spletni jezikovni svetovalnici sem opazila težjo po pisanju z veliko začetnico pri vseh znamkah, ki sicer po trenutno veljavnih pravopisnih pravilih (lahko) padejo v skupino izdelkov, omenjenih v členu 147 (imena industrijskih izdelkov, kadar se ne uporabljajo kot imenovalni prilastki: kodak, kalodont, ford ...; tudi poimenovanja zdravil).

Skupina takih poimenovanj se je z v pravopisu naštetih izdelkov močno razširila (vsa imena namenoma pišem z malo začetnico):

• poimenovanja telefonov in fotoaparatov (samsung, nokia; nikon, cannon);
• računalniška tehnologija vseh vrst (apple, mac; ipod, ipad, iphone; google, facebook, twitter; word, excel, powerpoint ...; gmail; chrome, firefox, windowsexplorer in drugi programi);

Pri facebooku je še vprašanje velike začetnice v primeru pisnega podomačenja(fejsbuk), kar na splošno odpira vprašanje podomačevanja teh izrazov;

• pijače (pijem jeruzalemčana, bizeljčana; pijem jacka danielsa/jacka);
• znamke oblačil ipd. (obožujem versaceja, guccija, armanija - pisava z veliko začetnico bi bila v taki stavčni strukturi dvoumna) - ipd. Ker vem, da je prišlo do neskladja med pravopisnimi pravili in nekaterimi zakonskimi določbami o zapisovanju trgovskih in drugih znamk, me zanima, v katero smer gredo razmišljanja pravopisne komisije. Namreč, v primeru odločitve za pisanje z veliko začetnico bo to pomenilo, da bomo po novem z veliko pisali tudi do zdaj uveljavljene zapise z malo – lekadol, aspirin; ford, clio; jeruzalemčan, bizeljčan.

Izjema bodo verjetno ostali primeru generičnih poimenovanj, ki so pa tudi vprašljivi (pril, edigs ...).

2. Kategorija živosti

Zanima me še stališče pravopisne komisije o kategoriji živosti pri naslednjih primerih: Ali uporabljam apple ali appla, mac/maca, samsung/samsunga, ipod/ipoda, nikon/nikona ... Uporabljam word, powerpoint; gmail; facebook, twitter – to je po mojem mnenju ustaljeno s kategorijo neživosti. Pri googlu je kategorija živosti najverjetneje vezana na preneseni pomen oz. poosebitev: Vprašaj googla - vprašaj strica Googla. Tudi posamezni drugi primeri so vprašljivi, kot npr. robot, okostnjak, model (moška oseba v svetu mode), fotomodelkonjiček (v pomenu 'hobi') ... – zanje velja kategorija živosti ali ne? Zasledila sem rabo »uporabljam frana« – torej živo in zapisano z malo začenico.

Pripravljamo razlago pojmov rešitev eZdravja. Zaradi različnih tolmačenj vas prosim za nasvet in pojasnitev glede pisanja naslednjih izrazov. Mi smo izbrali zapis, tako kot sledi spodaj: e-naročanje je elektronski način naročanja; eNaročanje je nacionalna informacijska rešitev za namene elektronske napotitve in elektronskega naročanja na zdravstvene storitve iz primarne na sekundarno in terciarno raven in znotraj sekundarne in terciarne ravni; e-naročilo je pacientu dodeljen termin za izvedbo zdravstvene storitve predpisane z e-napotnico; e-napotnica je elektronska različica dokumenta napotnice. Ali v okviru rešitve eNaročanje uporabljamo e-naročilo ali eNaročilo, e-napotnica ali eNapotnica? e-recept je digitalni zapis o predpisanih in/ali izdanih zdravilih na recept; eRecept je nacionalna rešitev za elektronsko predpisovanje in izdajanje zdravil

Vse izraze sem napisala z malo začetnico, čeprav se zavedam, da se na začetku stavka pišejo izrazi z vezajem z veliko začetnico, torej: E-naročanje, vendar pa eNaročanje.

V Franovi jezikovni svetovalnici sem prebrala vaš prispevek o poimenovanju nagrad (https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/2124/kako-pišemo-imena-organizacij-oz-stvarna-lastna-imena-v-imenih-nagrad), pa tudi druge prispevke o tem vprašanju, vendar še vedno nisem prepričana, kakšen bi bil po mnenju Pravopisne komisije pravilen zapis nagrade piranesi – saj bi se lahko imenovala tudi Piranesijeva nagrada. Med primeri v vašem odgovoru namreč ne navajate nobenega, kjer bi bila nagrada poimenovana po lastnem imenu točno določene osebe. Pri oskarju se menda sploh ne ve, po kom (če sploh po kom) je dobil ime, kresnik je poimenovan po mitološkem liku, vilenica po jami itd.

Ali je vejica v spodnjem primeru (pred navajanjem št.) vseeno mogoča ali moramo take primere vedno pisati brez vejice? Večkrat zasledim primere, da je vejica. Primera:

Ur. l. RS, št. 59/2007, 40/2009, 62/2010-ZUPJS, 40/2012-ZUJF, 57/2012-ZPCP-2D.

Ur. l. RS št. 54/2010.

Prosim za odgovor, ali se neprva sestavina zemljepisnega imena predela/četrti mesta Ljubljane Rakova jelša piše z veliko ali malo začetnico. Po pravopisnem pravilu se pišejo neprve sestavine nenaselbinskih večbesednih zemljepisnih imen z malo začetnico, torej Rakova jelša. V praksi pa je vse več primerov, ko pišejo drugo sestavino z veliko začetnico, Rakova Jelša. Ali obstaja kakšna razlaga za takšno rabo velike začetnice? Podobna primera sta še Mestni log in Rožna dolina (naselje v Ljubljani), kjer lahko prav tako zasledimo oba zapisa.

Ali podomačujemo imena vseh pasem psov? Namesto welsh terrier imamo valižanski terier, pri rottweilerju pa poleg nemškega zapisa uporabljamo še rotvajler in rotvajlec. Pri nelatiničnih pisavah pa večkrat uporabljamo kar angleško »latinizacijo«, npr. shar-pei (namesto šar-pej).

Ali lahko ime poljskega skakalca pišemo brez posebnih črk? V poljščini je ime zapisano Andrzej Stękała, FIS zapisuje to Stekala (brez posebnih črk). Na RTV so njegovo ime dolgo časa govorili [štekala], sedaj govorijo [stenkala]. V prenosu je novinar povedal, da je zaradi teh posebnih črk pravilno izgovarjati [stenkala]. Če je v slovenskem besedilu ime napisano brez teh posebnih črk, je potem pravilen izgovor [stekala]?

Gledal sem v pravopisu, ampak tega imena ni. Na podlagi drugih poljskih imen ne vem, ali lahko pišem brez posebnih črk. Lódž je napisan tako, čeprav je poljsko Łódź. Szczécin, Oświęcim pa ima posebne črke. Kako vem, kdaj so v pravopisu napisane posebne črke, kdaj pa naglas (ali je pri Lódž in Szczécin posebno znamenje, ali naglas)?

Zanima me, ali je pravilna raba poimenovanja gumi bombon?

Ali bi bilo primerneje v zgodovinskopravnem znanstvenem besedilu uporabljati besedno zvezo uporniška organizacija ali odporniška organizacija (upor ali odpor), vezano na delovanje organizacije med II. svetovno vojno, ko je bilo ozemlje Slovenije okupirano?

Ali sta upor in odpor sopomenki?

Angleščina uporablja besedo resistance (npr. znanstvena knjiga z naslovom: Europe on Trial. The Story of Collaboration, Resistance, and Retribution During World War II.). Ali angleški resistance v naslovu knjige prevedemo in razumemo kot odpor ali upor?

Vem, da se pri nas pogosto uporablja »upor proti okupatorju«, iz česar bi lahko izpeljali, da so bile to uporniške organizacije. A nekako se mi zdi, vezano na angleško besedo resistance, primernejši prevod odpor in iz njega odporniška organizacija. Morda se motim?

Pri delu se večkrat srečujem z vprašanjem iz te teme, pa bi imela droben pomislek. V SS je v tem smislu navedena vezniško zveza zgolj s ko, in sicer naj bi izražala sorazmerni pomen. Tudi podobni zgledi v SSKJ in SP so tvorjeni samo s ko, ne pa s primerjalnim kot. Morda je pri analizi v pomoč, če izberemo kak zabavnejši zgled:

• Višjo plačo ko ima, višjo zavarovalno premijo plačuje. = Višjo plačo ima, višjo zavarovalno premijo plačuje. = Tem višjo plačo ima, višjo zavarovalno premijo plačuje.

• Višjo plačo kot ima, višjo zavarovalno premijo plačuje. ~ Plačuje višjo zavarovalno premijo, kot ima plače.

• Manjšo glavo kot ima, manjšo hišo potrebuje. ~ Potrebuje manjšo hišo, kot ima veliko glavo.

• Večji kot je grad, večji v njem prebiva tat. ~ Tat je večji od gradu.

Moja misel je, da tu ko nima čiste primerjalne vloge, čeprav se ta struktura tvori s primernikom; medtem ko ima kot v vseh zvezah povsem primerjalno denotacijo. Kar sem našla v zvezi s tem, je dodano spodaj. Za ko se najde precej zgledov, za kot pa v priročnikih nisem našla nobenega. Morda sem vendarle še kaj spregledala.

• SS1 (1976): str. 382. Istovrstni primerjalni vezniki: čim, ko. Pri kot, kakor, ko (str. 381) ni zgledov za pomen čim – tem. Podobno v SS4 (2004) pri dvodelnih veznikih (str. 429, 2. točka) in pri primerjalnih istovrstnih veznikih čim, ko (str. 443) – pomen sorazmernost.
• SSKJ2: ko1 pod 6. (sorazmernost); https://fran.si/133/sskj2-slovar-slovenskega-knjiznega-jezika-2/3654028/ko?page=1&View=1&Query=ko
• SP (Pravila): § 575 in 576; večbesedni vezniki samo s ko, ne pa tudi s kot.
• SP (slovarski del): prej ko; https://fran.si/134/slovenski-pravopis/3780563/prej-ko?page=3&View=1&Query=ko Podobna struktura tudi v SSKJ pri prej čisto spodaj; https://fran.si/133/sskj2-slovar-slovenskega-knjiznega-jezika-2/3685631/prej?page=3&View=1&Query=ko
• Pleteršnik: 1. ko pod 3); https://fran.si/136/maks-pletersnik-slovensko-nemski-slovar/4012509/1-ko?page=2&View=1&Query=ko
• Pravopis 1962, str. 80, § 81; med večbesednimi vezniki so sicer navedene zgolj zveze s ko, ampak to je morda časovno zaznamovano. V slovarskem delu pod geslom kot (str. 375) ni relevantnih zgledov, pod geslom ko (str. 355, pod 2. primerjalni vez.) pa so: bolj ko je tekla kri, več je bilo partizanov, dalj ko je pravil, bolj ga je brat zavidal. Pod geslom več ( str. 935) je zgled več ko ima, več hoče imeti.
• Zgolj navedene so te zveze tudi v Bajec-Kolarič-Ruplovi slovnici (str. 96): manj ko, bolj ko, dalj ko, spet brez kot.

V ePravopisu je ob geslu Aleksandrov zapisano takole: vzdevek Josipa Murna, slovenskega pesnika|: ob imenu, navadno za pomišljajem; pesmi Josipa Murna – Aleksandrova. Ali ni pred vzdevkom nestični vezaj?

Logično je, da se vejico uporablja pri naštevanju, odvisnikih, ogovarjanju, ob medmetih in med nekaterimi prirednimi stavki. Zakaj se torej v člankih, knjigah, revijah, vodnikih ... pojavljajo napačne rabe vejice? Zakaj, če pravila obstajajo in se jih uči, se jih potem ne upošteva?

V kazenskem zakoniku so tudi kazniva dejanja, storjena zaradi malomarnosti. V pravnih besedilih se večkrat pojavi besedna zveza malomarno kaznivo dejanje, včasih pa tudi malomarnostno kaznivo dejanje.

Prva varianta se mi ne zdi primerna, ker je njen dobesedni pomen drugačen od tega, kar ta pojem pomeni. V drugi varianti pa je na novo skovana beseda, ki je morda zelo abstraktna in ni v nobenem slovarju.

Kakšno je vaše mnenje?

Zanima me, ali bodo nova pravopisna pravila poenostavila dosedanja navodila glede enodelnih, dvodelnih, dolgih pomišljajev, stičnih, nestičnih vezajev, odrinjenih deljajev, saj večkrat spominjajo bolj na pravila iz matematike, pri pisanju z računalnikom pa tudi ustvarjajo težave.

Zanima me, ali je treba že prečrkovano arabsko ime v angleščini Ahmed Gaaloul še dodatno prečrkovati, da bo zapis pravilen v slovenščini? Kako je torej pravilno?

Že precej časa me bega vprašanje zapisa osebnih imen, ki so izvirno zapisana v cirilici (ruski, ukrajinski ipd.). Seveda vem, da naj bi se prečrkovala po zvočni podobi s črkami za slovenske glasove. Toda obstaja težava: ko to vidijo živi ljudje, za katerih imena gre, recimo tu živeči priseljenci (ali pa obiskovalci) iz zadevnih dežel, protestirajo in hitijo kazati svoje potne liste, v katerih pa poleg zapisa v cirilici stoji še ime, prečrkovano v latinico, ki pa je drugačno od našega prečrkovanega. Tako je AnaAnna in ŽanaZhanna, Viktorija je pa Viktoriya. In podobno s priimki: Zhukov, Shevchenko, Gayun ipd. In ti še povedo, da pri njih veljajo »uradna« pravila za prečrkovanje. Nekateri od njih imajo tudi že slovensko državljanstvo, v naših dokumentih pa so njihova imena, zapisana »v neskladju« s slovenskim pravopisom.

Lahko pustim ob strani publicistično zapisovanje imen politikov, kulturnikov in športnikov (ki imajo seveda tudi svoje potne liste), ki jih zapisujejo kakor kdaj – ali »po naše«, še večkrat pa tako, kot je v (angleškem) viru, iz katerega povzemajo. Ostaja pa vprašanje, kako ravnati z ljudmi, o katerih govorim zgoraj. Gre ne le za vprašanje jezika, temveč tudi identitete oziroma do pravice do neokrnjene rabe osebnega imena teh ljudi. Tako kot meni, ne le da mi ni ljubo, če vidim zapisano »Franc Jamnik« namesto »France Jamnik«, temveč prvega zapisa niti ne razberem kot svoje osebno ime, ker je tako po pisni kot po zvočni podobi drugačno od mojega, enako ne bo ljubo niti Viktoriyi niti Zhanni, če jo bom – po njenem – preimenoval v Viktorijo ali Žano.

Zanima me, zakaj se deležniki na -č nekaterih glagolov končajo na -eč in ne na -oč, čeprav glasovi c, č, ž, š, j običajno preglasijo končnice (npr. klicati – kličoč in ne kličeč, pisati – pišoč itd.) Zakaj ima pri drugih glagolih deležnik na -č končnico -eč (npr. kričati – kričeč, molčati – molčeč itd.)? Gre pri slednjih za preglas ali kakšno drugo pravilo? In ali torej obstaja neko splošno pravilo za tvorjenje deležnikov na -č z -eč ali -oč? Zakaj ima glagol klicati deležnik na -čkličoč in ne klicajoč kot npr. glagol naricati – naricajoč?

Pogost termin, ki se sedaj pojavlja, je knowledge management, ki ga večkrat sploh ne prevajajo, če pa ga že, je to upravljanje znanja oziroma upravljanje z znanjem. Kateri je bolj pravilen?

Kako pa bi prevajal knowledge workers? Ali delavci znanja?

Znanstveni delavci pomeni nekaj drugega in je v bistvu ožji pojem.

Je sploh možno iz znanja narediti pridevnik, npr. znanski delavci in znansko upravljanje?

Zanima me, kako bi bilo najbolj ustrezno zapisati prevod angleške kratice TERF (trans-exclusionary radical feminist), ki označuje radikalnega feminista oz. feministko, ki iz svojega boja za spolno enakopravnost izključuje transspolne ljudi. Radikalen in feminist nista problematična, kako pa bi pravopisno ustrezno prevedli trans-exclusionary:

• transizključujoč,
• trans-izključujoč ali
• trans izključujoč?

V Sloveniji se je v kulinariki (še posebej v lokalih s t.i. balkansko kulinariko) in v živilskih trgovinah na žalost močno uveljavilo – po mojem mnenju – napačno poimenovanje za izdelke oz. hrano iz mletega mesa, ki izvira z območja srbskega mesta Leskovac. Prosim za strokovno mnenje oz. ustrezno slovensko rešitev. Hvala in lep dan!

Rad bi naročil borovnični/breskvin ali borovničev/breskov sok?

Zanima me, kako je z rabo pridevnikov, ki izhajajo iz (plodov) sadja. Pri določenih opažam, da imajo pri sklanjanju končnico, tipično za samostalnike moškega spola. Je to v naslednjih primerih sploh pravilno in ali obstaja razlaga za takšno sklanjanje?

Primer:

malina -- malinov, in ne malinin?

sliva -- slivov, in ne slivin?

brusnica -- brusnični?

Zanima me, ali se moramo izogibati uporabi zveze se nahaja v in jo nadomeščati z je, najdemo v itd.

Na TV in radiu večkrat govorijo malce ali, slišal sem celo besedo malček. Ali je to pravilno, saj bi lahko rekli malo počakajte ali malo pred deseto itd.?

Zanima me, če je uporaba glagola uskladiščevati v spodnjem stavku pravilna:

Blago se uskladiščuje.

Zanima me, katera je pravilna oblika naslednjega stavka. Prosim tudi za obrazložitev. Udeležence prireditev, ki smo jih obiskali s kamero, smo prosili za mnenje o našem (ali svojem) delu.

Delam na oddelku, kjer je na hodniku tudi sprejemna pisarna. Ljudje se večkrat zmotijo in trkajo pri meni, tako da jih moram napotiti v sprejemno pisarno. Med mojo ambulanto in sprejemno pisarno so ena vrata. Kako naj jih "slovnično" pravilno usmerim:

• Sprejemna je dvoje vrat naprej.
• Sprejemna je dvoja vrata naprej. Ali kako?

Pri pisanju nekega učnega gradiva sem poskusil vključiti pregovor V mlinu se vsaka stvar trikrat pove, saj ta pregovor lepo ilustrira naivno metodo, ki omogoča zanesljivo komunikacijo v prisotnosti šuma. Vendar sem pri hitrem pregledu svetovnega spleta naletel na več različic tega pregovora (kar je najbrž pri pregovorih običajno), pa tudi na vsaj dve razlagi pomena.

Ena razlaga je, da se mora v mlinu zaradi hrupa besede večkrat ponoviti, da nas razumejo. To je razlaga, ki bi mi “ustrezala” za ilustracijo snovi, ki jo predavam študentom.

Druga razlaga, na katero sem naletel in ki se mi zdi zelo zanimiva, pa se nanaša na posebno mesto, ki naj bi ga v socialnem življenju na podeželju igrali mlini. Ti naj bi namreč bili kraj, kjer so si ljudje, ko so čakali, da se njihovo žito zmelje, izmenjevali novice. Ker so ljudlje v mlin prihajali in odhajali ob različnih trenutkih, naj bi se zato vsaka novica povedala večkrat - vsakić, ko je v mlin prišel kdo nov. Ta razlaga torej nima nobene zveze s hrupom v mlinu.

V moji stroki, knjižničarstvu, je v novo nastajajočih priporočilih za splošne knjižnice večkrat omenjen pridevnik "proaktiven", ki zveni, kot da se bo vsak čas razpočil od aktivnosti. Seveda se ni prvič pojavil v knjižničarstvu, na Wikipediji npr. že obstaja članek pod naslovom Proaktivnost na delovnem mestu. Kot nasprotni izraz proaktivnosti je v prispevku omenjena reaktivnost, citiram: "Nasprotno proaktivnemu vedenju je reaktivno vedenje. Reaktivno vedenje vključuje pasivno čakanje, da se nekaj zgodi ..." Poleg proaktivnega vedenja v Wikipediji navajajo tudi proaktivno osebnost, ki jo avtor seveda detajlno obrazloži. Moje vprašanje se glasi: Kakšna je pomenska razlika med pridevnikoma AKTIVEN in PROAKTIVEN? Meni se na prvo žogo zdi "proaktiven" samo napihnjena pogruntavščina z željo, napraviti besedilo bolj imenitno, v duhu z novimi (neoliberalnimi?) časi, v resnici pa gre zgolj za dobri stari aktivni odnos, aktivno osebnost ipd. Tudi mi ni jasno, kako da se kot nasprotni izraz pojavi reaktivnost. Kaj je z neaktivnostjo oziroma pasivnostjo?

Večkrat vidim vabila restavracij, na katerih piše npr. meniji za zaključene družbe, pa ne vem čemu se dodaja pridevnik zaključene. Kakšen pomen ima?

Zanima me razlika med besedama analiza in analitika. V SSKJ in pravopisu je govora o analizi kot o "razčlenjevanju, ugotavljanju sestavnih delov nečesa, temeljitem pregledu, presoji, oceni". Analitika pa je razložena zgolj kot "nauk o analizi". To razlikovanje me ne zadovolji povsem, ker izpade, kot da gre za nejasno razločena sinonima. Ugotavljam, da se je v angleščini, vsaj v poslovni terminologiji, razvilo razlikovanje med Analysis in Analytics, kjer se prva (Analysis oz Analiza) nanaša na splošno razčlenjevanje problemov, druga (Analytics oz. Analitika) pa bolj specifično nakazuje na razčlenjevanje podatkov. Npr. Business Analytics je področje proučevanja poslovnih podatkov, Business Analysis pa je področje proučevanja poslovnih potreb. Zanima me, če lahko razumemo razliko v slovenščini na enak način kot v angleščini, oz. zanima me vaš pogled na razlikovanje obeh omenjenih besed, še zlasti s poudarkom na poslovni rabi.

Prosim za pojasnitev pravilne rabe toponima za kraj (danes italijanski Redipuglia), ki zaradi avtohtone naseljenosti in polpreteklih dogodkov zaseda pomemben prostor v slovenski duhovni zgodovini. Zaradi različnih nesoglasnih teorij je nujna standardizacija v prid uporabe strokovno čim bolj utemeljene inačice.

Zanima me, od kod pri sklanjanju besede mačo pride odklon od norme pri orodniku edine in tvorjenju svojilnega pridevnika, saj SP navaja orodnik z mačom, svojilni pridevnik pa mačov, glede na normo pa bi morala biti v tem primeru končnica -em oziroma -ev, kot kažejo na primer Boccaccio - z Boccacciem, Boccacciev; pončo - s pončem, gavčo - z gavčem, gavčev ...

Robert Baden-Powell, ustanovitelj skavtov, je večkrat imenovan kar z vzdevkom Bi-Pi. Kako se ta pravilno zapiše in sklanja: Bi-Pija, Bi-Pi-ja ...? Kaj pa njegovo polno ime: Roberta Badna-Powella?

Ali se pri sklanjanju finskega ženskega imena Tiia doda j? Bega me predvsem dajalnik, ker si treh i-jev zaporedoma ne znam predstavljati.

Kako sklanjamo ime Arne: Arne Arneja ali lahko tudi Arne Arneta?

Na prikazu 1 je prikazana slika slikarja R. Magrittea, Na prikazu 7 je prikazan obisk v ateljeju slikarja S. Kregara. Na prikazu 9, slikarja R. Ghirlandaioa.

Kako se sklanja glavno mesto Benina Porto Novo? Se sklanjata obe sestavini (iz Porta Nova, v Portu Novu), samo druga (iz Porto Nova, v Porto Novu) ali morda samo prva (iz Porta Novo, v Porto Novo)? Vem, da ste na vprašanja o sklanjanju tujih zemljepisnih imen odgovarjali že večkrat, vendar med odgovori svojega ne najdem.

Imam vprašanje o imenovalniških in rodilniških prilastkih. Vem, da so se odgovori že večkrat pojavili na vašem spletnem forumu - otok Hvar (https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/1615/sklanjanje-besednih-zvez-tipa-otok-hvar) Moje vprašanje je sicer podobno vprašanju: https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/1872/sklanjanje-besedne-zveze-pojem-konflikt Potrebovala bi vašo potrditev.

• Ali naj rečem: a) Govorimo o temi ljubezni. b) Govorimo o temi ljubezen.

• Ali naj rečem: c) Ustvarjali bomo izdelke na temo ljubezni./Imeli bomo tehniški dan na temo onesnaževanja. č) Ustvarjali bomo izdelke na temo ljubezen./Imeli bomo tehniški dan na temo onesnaževanje

Glede članek https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/1872/sklanjanje-besedne-zveze-pojem-konflikt sklepam, da bo prav a) in c).

• Kaj pa tole: a) Temam ljubezen, onesnaževanje in avtomobilizem bomo dali prednost. b) Temam ljubezni, onesnaževanja in avtomobilizma bomo dali prednost.

Zanima me, kaj bi bil slovenski ekvivalent angleški besedi Godhead oz. nemški Gottheit. Opazil sem, da slovanski jeziki večinoma to navajajo kot božanstvo. Vendar, kolikor razumem, lahko to pri nas pomeni več stvari in ne zgolj Sv. Trojice. Ali imamo v slovenščini ali drugih nam podobnih jezikih, kakšen izraz, ki bi to bolje opisoval?

Na Franu izvemo, da je ime črnogorskega mesta v slovenščini zapisano Hercegnovi. Lani je v Novem mestu nastala publikacija, v kateri je obeleženo 50-letno sodelovanje med obema mestoma in v njej najdemo le zapis Herceg Novi. Zato nas zanima, kako naj zapisujemo ime črnogorskega mesteca?

Imam nekaj dilem pri slovnici slovenskega jezika:

• Kako pišemo v povezavi v Škotsko ‒ bil je na Škotskem, v Škotski, na Škotski?
• Potem me zanima, kakšna je razlika pri uporabi glagolov preizkusiti in poskusiti.
• Pa zapis let: 90. let prejšnjega stoletja ali 90 let prejšnjega stoletja? V 90. letih?
• Zanima pa me tudi razlika pri uporabi besed osveščati in ozaveščati? Kdaj uporabiti kateri izraz?
• In še dilema pri pridevnikih: lepi avto, lep avto‒ kdaj se konča na i in kdaj ne?

V promocijskih kampanjah in tudi na etiketah proizvodov zadnje čase zaznavam veliko oznak, kjer je navedeno, da izdelek vsebuje veliko proteinov ali pa je proteinski jogurt. Kakor vem, se v slovenščini izraza beljakovina in protein večkrat uporabljajo kot sinonima, vendar me zanima ali tovrstna rab ustrezna? Je to le marketinška taktika ali je beseda protein popolni sinonim besede beljakovina? Imata ti dve besedi dejansko drugačen pomen z vidika kemije in biologije in ali je slovnično gledano potem zamenjava besed pravilna?

Zanima me, ali je med angleškim kavbojskim vzklikom yeehaw (in podobnimi ustreznicami v drugih jezikih) ter slovenskim vzklikom jiha ali ija, ki naj bi spodbujal konja k delu, kakšna povezava. Za kako staro besedo pravzaprav gre in kje ima svoj izvor?

Spoštovani, zanima me, ali se poklica oz. izobr. programa klepar-krovec in oblikovalec kovin-orodjar pišeta s stičnim vezajem ali (ne)stičnim pomišljajem.

Kako torej pisati vezaj v zapisu dvojnih priimkov – stično ali nestično? Sonja Hercegova-Baškir ali Sonja Hercegova - Baškir? Pravila določajo nestičnost (s sicer nelogično posebnostjo), vendar opažam, da se jezikoslovci čedalje pogosteje odločajo za stičnost. Ali naj vseeno vztrajam pri normi ali naj se zlijem z večino?

Kako ravnamo, ko okrajšavni piki sledi nestično ločilo, npr. poševnica? Je za piko presledek ali ne?

Primer: na poštni znamki z osnovno vrednostjo 80 vinarjev je pretisk z novo vrednostjo 60 vinarjev. To bi verjetno predstavili takole: 60/80 vin., je to prav?

Kaj se pa zgodi, ko je na znamki za 2 kroni pretisk nove vrednosti 80 vinarjev? Bi to predstavili kot: 2 kr./80 vin. ali 2 kr. /80 vin.?

Zanima me uporaba presledka, predvsem ob poševnici ter uporaba dvopičja pri navajanju ure.

Prosil bi za uradno potrjeno uporabo presledka ob uporabi poševnice ter vprašal bi, ali res je potrebno pri navajanju ure/časa v uradnih dopisih, ali na plakatih, uporabiti piko med števkami?

Kako se stopnjuje naravno, ko gre za vzklik: »Kaj bolj naravnega (kot to)!« ALI »Kaj naravnejšega!«

Kakšen je pravilni svojilni pridevnik imena Portia? Portiin ali Portijin?

Našla sem obe različici – podobno kot pri Tiin in Tijin – pa sem zato v dilemi, kaj je resnično prav.

Še vprašanje o tem, da sta »sestavini imena Jumbo Visma […] neujemalni«. Želela bi razumeti zakaj. Zakaj to sprašujem?

Pravopisni člen 847 kot ujemalno zvezo navaja košarkarski klub »Smelt Olimpija«, torej se obe sestavini sklanjata; v členu 849 je Union Olimpija; danes bi bil zgled Cedevita Olimpija.

»Toporišičeva Slovenska slovnica (2004: 302–303) sklanjanje večbesednih imen utemeljuje s (1) ujemalnostjo sestavin: če se torej ujemajo v sklonu, številu in (neobvezno) tudi spolu, že sama ujemalnost narekuje sklanjanje, npr. Smelt Olimpija – Smelta Olimpije […].« Iz odgovora Helene Dobrovoljc v Jezikovni svetovalnici.

Imena kolesarskih ekip pa se spreminjajo zelo pogosto, lahko vsako leto, tudi med sezono. Od leta 2015 se obravnavano nizozemsko moštvo imenuje Jumbo: od 2015 do 2018 Lotto NL Jumbo, od 2019 pa Jumbo Visma. Zadnjih nekaj let naj bi kot jedro zveze sprejeli Jumbo; pri Olimpiji ni težav. Če druga sestavina imena ne izraža prostorske umeščenosti jedrne besede, smo (do zdaj?) izhajali iz pravopisnega člena 846 ipd. in Toporišičeve Slovenske slovnice, kot je bilo večkrat poudarjeno tudi v Jezikovni svetovalnici (npr. tu: »priporočamo sklanjanje obeh sestavin«). Starejša kolegica lektorica me je naučila, da so:

• kolesarji Adrie Mobila (klub Adria Mobil),
• rokometašice Krima Mercatorja (klub Krim Mercator),
• vodstvo Hisensa Gorenja (podjetje Hisense Gorenje),
• prodaja Droge Kolinske (podjetje Droga Kolinska),
• izdelki Jate Emone (podjetje Jata Emona),
• nogometaši Reala Sociedada (klub Real Sociedad je iz San Sebastiana) … Ob prostorski umeščenosti jedrne besede pa:
• Pivovarna Laško Pivovarne Laško,
• Atletico Madrid: trener Atletica Madrid oziroma Atletica iz Madrida …

Do zdaj se nam je tudi po vseh odgovorih v Jezikovni svetovalnici zdelo, da je edino pravilno: član Jumba Visme. Bi res lahko ta primer obravnavali po pravopisnem členu 854, saj ta neujemalno zvezo ne podaja kot izključno zvezo jedra in krajevnega prilastka (hotel Turist, Založba Lipa)? Kaj pa Hisense Gorenje – se je treba ob slovnični ujemalnosti v takih večbesednih imenih spraševati tudi o tem, ali je bilo (gospodarsko) združenje podjetij (prevzem) enakovredno ali ne? Če bi sklanjali po zgledu Cedevita Olimpija, bi bilo (skoraj) preprosto. Pa v tej skupini imen bi upoštevali prostorsko umeščenost. V odgovoru o sklanjanju imena ekipe »Jumbo Visma« nas usmerjate na obravnavano tematiko – samo o zemljepisnih imenih. Pri teh se včasih zdi, da je še težje uskladiti pravila s prakso oziroma prakso s pravili, zlasti pri tistih imenih, ki jih ne moremo preveriti v pravopisnem slovarju:

• Alta Badia – rabi se v Alta Badii in Alti Badii;
• Santa Caterina – v Santa Caterini in Santi Caterini;
• Santa Barbara – v Santa Barbari in Santi Barbari …

Zapis Jumbo Visma je slovenskemu pravopisu prilagojena različica (prim. npr. tu), na spletu najdemo zapis tudi z vezajem ali s pomišljajem (tudi s presledkoma).

Zanima me, katerega spola mora biti glagolska oblika, če sta v osebku stavka samostalnika ženskega in srednjega spola. Primera: Žena in dete sta slonela ob drevesu. – Menim, da mora tu biti moški spol. Žena in dekle sta sloneli/sta slonela ob drevesu. – Tu se mi vsiljuje ženski spol.

Prosim Vas za pomoč pri naslednji jezikovni dilemi. Zanima me, katera glagolska oblika v povedku je pravilna, če imamo osebek, zložen iz dveh samostalnikov srednjega spola, katerih jedri sta enaki, prilastka pa sta različna.

Ministrstvo za kulturo in Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport sta se strinjala/sta se strinjali ...

Slovensko in hrvaško mesto sta bila/sta bili ...

Zavedam se, da kadar sta v osebku dva različna samostalnika srednjega spola, je spol glagola v povedku moški (mesto in podeželje sta bila), razumljiva mi je tudi glagolska oblika v povedku, ki sledi osebku s samostalnikom srednjega spola v dvojini (dve mesti sta bili). Rada pa bi vedela, katera oblika glagola je pravilna v primeru, da imamo osebek iz dveh samostalnikov srednjega spola, katerih jedri sta enaki, prilastka pa različna.

Zanima me, ali je zapis v ocenjevalnem centru/fazi dopusten, če se pridevnik ocenjevalni nanaša tudi na fazo. Bi bilo treba ocenjevalni ponoviti, torej zapisati: v ocenjevalnem centru/ocenjevalni fazi?

Velikokrat se srečujem s primeri, kot je ta: Podatki se prikažejo za naslednje 3 ure, 6 in 12 ur. Je to prav ali je bolje:

Podatki se prikažejo za naslednjih 3, 6 in 12 ur?

Kdaj je primerno uporabiti same velike črke? Lahko uporabimo velike črke, da poudarimo le eno besedo oz. besedno zvezo? Npr. Vabljeni v telovadnico SŽ "OLYMPIA".

Filter vrečka ali filtervrečka?

Ali obstaja kakšno pravilo, ali mora biti pri omembi vitaminov točno določen vrstni red, kaj je najprej in kaj sledi, ali izbira vrstnega reda ni pomembna? Opažam namreč obe varianti. Primera:

• Uživanje D vitamina.

• Uživanje vitamina D.

Kateri primer je pravilen oziroma ustreznejši? Ali sta oba primera ustrezna?

z zaročenko piševa vabilo za poroko in sva naletela na dilemo pri uporabi (povratno) svojilnega zaimka. Stavek, ki nama povzroča dilemo je: Lepe trenutke radi delimo s svojimi najbližjimi in tudi midva bi rada svojega (najinega) delila z vami.

Kakšna je razlika ob uporabi ene ali druge možnosti? Ali se ob uporabi povratno svojilnega zaimka razume kot en skupen trenutek, ali trenutek od vsakega posebej?

Zanima me, ali je v tem primeru potrebna vejica?

• Iz dobljene koncentracije smo preračunali volumen(,) potreben za pripravo nove celične suspenzije.

Lepo prosim za pomoč pri razrešitvi zagate glede stave vejice. Nikakor se ne dokopljem do odgovora, ki bi mi dal nekaj gotovosti. Sprašujem se (tudi kolegice v šoli), kdaj je pred ZAKAJ vejica in kdaj je ni. Izpisala sem si nekaj primerov:

• Jan ni razumel(,) zakaj, vendar si je želel soočenja z njim.
• Ni vedela(,) zakaj, toda obraz ji je bil znan.
• Nisi mi všeč. Veš(,) zakaj?
• Mislim, da me direktor ne mara. Ne znam razložiti(,) zakaj, ampak imam tako čuden občutek, ko me gleda.
• Glede zavarovanja imam dober občutek, ampak ne vem(,) zakaj.

Kje se je mogoče o tem še podučiti? Nekaj sem našla v členu 331 (Slovenski pravopis, 2001). Zasledila sem tudi nekaj debat na spletu (o »primeru NLB«: Vem(,) zakaj), a ni kakšnega merodajnega odgovora – mogoče pa sem ga kako spregledala.

Zanima me, kako je z vejico, ko gre za veznik "s tem da", ko se pojavlja na začetku povedi in ko se pojavlja sredi povedi. Nekaj sem o takšnih veznikih brala tudi v Pravopisu, Episu in Slovenski slovnici, ki govori o sredstvenem odvisniku. Kljub temu nisem povsem prepričana, kaj je prav v spodnjih primerih. Ali je vejica pravilna na obeh mestih? Ali pa se odvisno od tega, kje stoji vejica, spremeni pomen?

Primeri: Ne pomagajte tatovom, s tem da puščate vredne predmete v avtomobilu. Ne pomagajte tatovom s tem, da puščate vredne predmete v avtomobilu.

Starši svojemu otroku ne delajo usluge, s tem da ga rešujejo pred posledicami njegovih napak. Starši svojemu otroku ne delajo usluge s tem, da ga rešujejo pred posledicami njegovih napak.

Mama ni obupala nad mano, čeprav sem si sama nakopala težave, s tem da nisem poslušala njenih nasvetov. Mama ni obupala nad mano, čeprav sem si sama nakopala težave s tem, da nisem poslušala njenih nasvetov.

Vaša naloga je, da svojega otroka naučite samodiscipline, s tem da mu rečete ne. Vaša naloga je, da svojega otroka naučite samodiscipline s tem, da mu rečete ne.

Starši se morajo z otrokom, ki je ustrahoval vrstnika, s tem da mu je grozil, mirno pogovoriti. Starši se morajo z otrokom, ki je ustrahoval vrstnika s tem, da mu je grozil, mirno pogovoriti.

S tem da ostanete mirni in ste pozorni, lahko drugim pomagate, da se sprostijo in tudi ognejo napakam. S tem, da ostanete mirni in ste pozorni, lahko drugim pomagate, da se sprostijo in tudi ognejo napakam.

Večkrat naletim na težavo pri povezavi prislova in odvisnika z veznikom "ali". Primer:

• Vsak dan ali kadar si zaslužite, prejmete darilo.
• Ob koncu delovnega dne ali kot je potrebno, zaustavite računalnik.

V tem primeru predvidevam, da vejice v prvem delu povedi ni, pred drugim delom pa je. Imam prav? (Najbrž je rešitev v drugem stavku tudi Ob koncu delovnega dne ali po potrebi zaustavite računalnik. ampak tokrat ne želim bolj elegantne rešitve, ampak prav rešitev v primeru povezave prislova in odvisnika.)

Kaj pa v obratnem vrstnem redu?

• Darilo prejmete vsak dan ali kadar si zaslužite.
• Računalnik zaustavite ob koncu delovnega dne ali kot je potrebno.

Prosila bi vas, če mi lahko poveste pravilo v zvezi z odvisniki in vejico pred veznikom in, ki temu odvisniku sledi. Večkrat sem namreč v zagati, kdaj pred veznikom in uporabiti vejico v daljših povedih. Če sem zastavila preobsežno vprašanje, prosim, če me lahko le usmerite na literaturo, ki zajema tovrstna pravila.

PZS podeljuje priznanja, npr. Svečano listino PZS. Ali se ob navedbi konkretne osebe, da je prejela Svečano listino PZS beseda Svečana napiše z veliko ali malo začetnico

Zanima me kako se pišejo pridevniki iz zemljepisnih imen ko se končajo na -ske. Primer: Prenova območij ob vzhodnem kraku ljubljanske železniške proge. Ali je Ljubljanske ali ljubljanske?

Kadar se v besedilih naš naziv pojavlja večkrat, uporabljamo krajšo različico našega uradnega naziva. Prosimo za nasvet, ali naj se krajša verzija piše z veliko ali malo začetnico. Naš polni naziv: Komisija za preprečevanje korupcije Krajša verzija: Komisija ali komisija

Kako se pravilno zapisuje velika začetnica pri hišnih imenih? Je z veliko tudi "Pri" ali samo drugi del: Pri Bleku/pri Bleku, Pri Mežnarju/pri Mežnarju?

Zadnjič me je v nekem članku zmotil tale zapis:

• Želela sem si finančne neodvisnosti.

Ali ni pravilneje:

• Želela sem si finančno neodvisnost (4. sklon, in ne 2.)

Podobne zapise sem že večkrat zasledila, zato ne vem, kaj je zdaj prav.

Zanima me raba veznikov in in ter v daljših povedih. Je priporočljivo najprej uporabiti veznik in ter šele, ko »in« uporabimo večkrat uporabiti tudi veznik ter.

Na primer:

Skratka, jasno je, da je politični prostor napet in (ter?) usmerjen v varčevanje, a upam, da bomo s skupnimi močmi našli pot iz krize in takrat bo tudi politični prostor zanesljivejši in (ter?) manj napet.

(Je v tem primeru primerno in uporabiti 3x?)

Zanima me, ali bi besedo šestdesetih uvrstili med samostalniške ali pridevniške besede in zakaj. Hvala!

Zakaj pravimo Srbkinja in ne Srbinja?

Vem, da je bilo o zapisovanju besede občina že nekaj napisanega, pa vendar sem večkrat v dvomih, kateri zapis je pravilen. Prosim za pomoč pri na naslednjih dveh primerih:

• Finančni viri so problem večine občin, sploh Občine Izola, ki je 182. občina po velikosti v Sloveniji.
• Dolgoletni nesprejem OPN odvrača morebitne vlagatelje in onemogoča razvoj degradiranih območij v občinah (kot je proučevani primer občine Izola).

Zanima me, kako zapisujemo kratična in druga lastna imena podjetij v primeru, ko imajo ta izvorno grafično podobo tako spremenjeno, da ta ni v skladu s pravopisnimi pravili, na primer agencija dpa, podjetji cargo-partner, UniCredit. Ali v tem primeru v slovenskih besedilih upoštevamo pravila slovenskega pravopisa (DPA, Cargo partner/Cargo-partner) ali moramo ohranjati izvorni zapis imena z malo začetnico in vsemi drugimi grafičnimi (stilskimi) posebnostmi?

Zanima nas pravilni zapis ang. termina non-IACS population (v nasprotju z IACS population).

IACS je kratica za ang. Integrated Administration and Control System: https://ec.europa.eu/agriculture/direct-support/iacs_en

IAKS-populacija in ne-IAKS-populacija? Ali IAKS populacija (kot C vitamin) in ne-IAKS populacija?

V rabi najdemo zapise: kulturno-umetniško društvo, kulturno umetniško društvo in kulturnoumetniško društvo. SP 2001 vsebuje zapis kulturno-umetniško (gibanje).

V vseh teh zapisih gre pravzaprav tudi za pomenske razlike, čeprav verjetno o tem ljudje, ki društvo ustanavljajo, niti ne razmišljajo; pa tudi sicer se sprašujem, koliko te odtenke pomenov dejansko zaznavamo. Kaj naj naredimo v teh primerih lektorjih? Pustimo preprosto ime zapisano tako, kot je društvo registrirano?

Pri zapisu kulturno umetniško društvo se sklanjajo vse sestavine, kajne? Torej: prišli so člani kulturnega umetniškega društva.

Pojavlja se mi tudi vprašanje pri samem pomenu besed kultura in umetnost. Dejansko je kultura nadpomenka, saj zajema tudi področje umetnosti. Ni v tem primeru najustrezneje zapisati umetniškokulturno društvo ali umetniško kulturno? Če je društvo registrirano kot kulturno umetniško, si zapisa seveda ne bi upala tako spreminjati, ker se mi ne zdi primerno. Ampak vseeno zastavljam to (hipotetično) vprašanje.

Na dodiplomskem programu sem zaključil VSŠ program strojništva ter pridobil naziv diplomirani inženir strojništva. Nato sem diplomiral na podiplomskem specialističnem študijskem programu (povezava) ... Potem se doktoriral na mednarodni podiplomski šoli Jožefa Stefana (doktor znanosti). Kako naj vse skupaj zapišem v ime Boris Kraševec?

V knjigi pravljic iz leta 1998, Mladinska knjiga (Pravljičar) je snežna kraljica napisano vedno z malo začetnico. A tukaj ne gre za lastno ime, a je snežna kraljica le to kar ona je, njeno ime pa je drugačno? Npr. je mišljeno snežna kraljica Ana ali bi moralo biti pravilno napisano Snežna kraljica?

Kakšen je pravilen zapis z besedo v primeru kombinacije števnika in -krat, npr. 550-krat – petstopetdesetkrat ali petsto petdesetkrat?

Nikjer na spletu ni moč zaslediti podrobnosti o 7. sklonu slovenščine, ki ni več v uporabi. Jasno je, da se jezik spreminja, da deli le tega izumirajo in se uvajajo novosti, vseeno pa me je zmotilo dejstvo, da o 7. sklonu sploh nihče nič ne ve. Konec koncev, izumrl je tudi predpretekli čas, pa ga včasih še vedno zasledimo (npr. je bil zmagal).

Rad bi izvedel več o 7. sklonu slovenščine, morda kakšen primer.

In zanima me tudi, kakšno sklanjanje je on pojde, oni govore – to se namreč še vedno večkrat zasledi v kakšni literaturi. Je to morda 7. sklon?

Kateri je podspol živosti pri besedah, ki pomenijo 'del programa, ki uporabniku pomaga izvesti določeno zahtevnejše opravilo', kot je navedeno v definiciji za čarovnik. Konkretno: kako sklanjati besede “pomočnik”, “krmar” in “asistent”. Sorodna beseda je “pripomoček”, vendar tu ni dvomov, da se sklanja kot neživ samostalnik.

V ušesa gre bolj “odprite asistenta/pomočnika/krmarja/čarovnika za nameščanje …” kot “odprite asistent/pomočnik/krmar/čarovnik za nameščanje …”. Ali je to pravilno oziroma kakšna je utemeljitev za eno ali drugo možnost?

To je pogosta dilema pri prevajanju navodil iz angleščine, na primer pri besedah “Accessibility assistant”, “Configuration wizard”, “Print utility”.

Še predlog glede gesla za čarovnik na Franu (tretji pomen): prav bi prišel napotek glede podspola živosti in sklanjanja, morda vsaj primer v tožilniku.