Tiskanje

aeronávtika -e ž (á) dejavnost, ki je v zvezi z letenjem po zraku, letalstvo: uprava za aeronavtiko
// veda o letenju po zraku

afrikanístika -e ž (í) veda o jezikih in kulturah afriških ljudstev, narodov

ágrobiologíja -e ž (ȃ-ȋ) veda o bioloških zakonitostih, pomembnih za kmetijstvo in poljedelstvo: razvoj sodobne agrobiologije

ágrokemíja -e ž (ȃ-ȋ) veda o kemičnih zakonitostih, pomembnih za kmetijstvo in poljedelstvo: napredek agrokemije

agronomíja -e ž (ȋ) veda o kmetijstvu in poljedelstvu: inženir agronomije

aitiologíja tudi ajtiologíja -e [ajt-] ž (ȋ) veda o vzrokih pojavov; etiologija: aitiologija običajev

akcentologíja -e ž (ȋ) veda o akcentu

aksiomátika -e ž (á) knjiž. sistem aksiomov: aksiomatika matematike
♦ mat. Evklidova aksiomatika elementarne geometrije
// veda o aksiomih

albanístika -e ž (í) veda o albanskem jeziku in književnosti: razvoj albanistike

algébra in álgebra -e ž (ẹ̑; ȃ) veda o računanju s črkami ali kakimi drugimi znaki: razvoj algebre / danes je na urniku algebra namesto geometrije; učbenik algebre

alkimíja -e ž (ȋ) v srednjem veku veda, ki je poskušala spreminjati nežlahtne kovine v zlato in srebro: ukvarjal se je z alkimijo
// knjiž. skrivnostna umetnost, čarovnija: alkimija besed, ustvarjanja

alpinízem -zma m (ī) veda o Alpah in alpinistiki: nerešena vprašanja alpinizma
// alpinistika: v alpinizmu je šele začetnik

amerikanístika -e ž (í) veda o ameriški angleščini, književnosti in kulturi: revija za anglistiko in amerikanistiko

ampelografíja -e ž (ȋ) veda, ki proučuje vrste vinskih trt: posvetiti se študiju ampelografije

anatomíja -e ž (ȋ) veda o zgradbi telesa živih bitij: dognanja anatomije / izpit iz anatomije
// zgradba telesa živih bitij: živalska anatomija; anatomija človeka, konja; anatomija mišic; pren. anatomija meščanske družbe
♦ biol. primerjalna anatomija veda, ki primerja zgradbo posameznih organov pri različnih vrstah organizmov

andragógika -e ž (ọ́) veda o vzgajanju in izobraževanju odraslih: predavanja temeljijo na izsledkih andragogike; ustanovili so katedro za andragogiko

anglístika -e ž (í) veda o angleškem jeziku in književnosti: revija za anglistiko in amerikanistiko / seminar za slušatelje anglistike ljubljanske univerze oddelka za to vedo

ántropobiologíja -e ž (ȃ-ȋ) veda o človeškem življenju in njegovih zakonitostih

ántropogeografíja -e ž (ȃ-ȋ) veda, ki raziskuje odnose med človekom in naravo

antropologíja -e ž (ȋ) veda o človeku kot členu narave: dognanja antropologije / fizična, kulturna antropologija; filozofska, socialna antropologija / predavanja iz antropologije

apologétika -e ž (ẹ́) veda, ki pojasnjuje in brani osnove krščanske vere: apologetika in dogmatika / predaval je apologetiko; pren. apologetika kapitalističnega sistema

arhitektónika -e ž (ọ́) umetniška in tehnična izvedba, gradnja umetniškega dela: občudovali so arhitektoniko gotske katedrale; čudovita arhitektonika spomenika; arhitektonika drame, pesmi, skladbe
// veda o zakonitostih gradnje v arhitekturi: predavanja iz arhitektonike

arhitektúra -e ž (ȗ)

1. umetnost oblikovanja prostora, stavbarstvo: arhitektura, kiparstvo in slikarstvo so tesno povezane likovne discipline
// veda o tem: predava arhitekturo / pog. vpisal se je na arhitekturo ljubljanske univerze oddelek za to vedo
2. kompleks arhitekturnih stavb, objektov z značilnostmi določene dobe: ljubljanska baročna arhitektura; antična, egipčanska arhitektura / funkcionalna arhitektura; notranja, vaška, vrtna arhitektura / arhitektura v kamnu stavba, objekt
3. umetniška in tehnična izvedba, gradnja umetniškega dela: lepa arhitektura stavbe; arhitektura dramskega dela, skladbe

aritmétika -e ž (ẹ́) veda o računanju s števili, računstvo: aritmetika in geometrija / učbenik aritmetike / politična aritmetika uporaba aritmetičnih metod pri obravnavanju pojavov v družbenem življenju

asiriologíja -e ž (ȋ) veda o zgodovini in kulturi Asircev in Babiloncev

ástrofízika -e ž (ȃ-í) veda o fizikalnih lastnostih nebesnih teles

astronávtika -e ž (á) veda o poletih v vesolje: dosežki astronavtike

astronómičen -čna -o prid. (ọ́) zastar. astronomski: astronomična veda

astronómski -a -o prid. (ọ̑)

1. nanašajoč se na astronome ali astronomijo, zvezdosloven: astronomski observatorij; astronomska opazovanja / astronomska navigacija veda o določanju položaja ladje, letala z opazovanjem nebesnih teles
♦ astr. astronomska enota povprečna razdalja Zemlje od Sonca; astronomska jesen doba od jesenskega enakonočja do zimskega sončnega obrata; astronomska širina kotna razdalja nebesnega telesa od ekliptike; fiz. astronomski daljnogled
2. ekspr., navadno v zvezi s cena, številka zelo visok, pretiran: v tej restavraciji so astronomske cene; stroški so dosegli že astronomske številke

atómika -e ž (ọ́) veda o atomih: naša doba je doba atomike; strokovnjak za atomiko

aviátika -e ž (á) veda o letenju z letali, letalstvo

avtomátika -e ž (á) teh. sistem avtomatskih naprav: elektronska avtomatika; avtomatika za kontrolo plinov / kamera je opremljena z avtomatiko za osvetlitev avtomatsko napravo
// veda o avtomatizaciji: inštitut za elektroniko in avtomatiko

bajeslóvje -a s (ọ̑) bajke v celoti; mitologija: pesnik je zajemal iz bajeslovja / grško, slovansko bajeslovje
// veda o tem

bakteriologíja -e ž (ȋ) veda o bakterijah

balístika -e ž (í) veda o gibanju izstrelkov v zraku: ukvarjati se z balistiko / raketna balistika

balkanístika -e ž (í) veda o jezikih in kulturi balkanskih narodov

balkanologíja -e ž (ȋ) veda o jezikih in kulturi balkanskih narodov: strokovnjak za balkanologijo

balneologíja -e ž (ȋ) veda o zdravilnih vodah ali zdravilnem blatu

baltístika -e ž (í) veda o baltskih jezikih in književnostih: naloge baltistike

biblicístika -e ž (í) veda o bibliji ali bibličnih vprašanjih: strokovnjak za biblicistiko

bibliografíja -e ž (ȋ) po določeni tematiki urejen seznam tiskanih del: sestavljati, urejati bibliografijo; bibliografija za leto 1961 / njegova bibliografija ima sto številk; zbrati vso bibliografijo o tem problemu
// veda o popisovanju in označevanju tiskanih del: strokovnjak za bibliografijo

bíodinámika -e ž (ȋ-á) veda o silah v organizmih

bíofízika -e ž (ȋ-í) veda o fizikalnih procesih v organizmih

bíogeografíja -e ž (ȋ-ȋ) veda o geografski razširjenosti organizmov

bíokemíja -e ž (ȋ-ȋ) veda o kemični sestavi in procesih v organizmih: dosežki sodobne biokemije

bíoklimatologíja -e ž (ȋ-ȋ) veda o vplivu podnebja na organizme

biologíja -e ž (ȋ) veda o življenju organizmov: razvoj biologije; molekularna biologija; biologija človeka, morja / profesor biologije

biónika -e ž (ọ́) veda, ki skuša reševati probleme tehnike s študijem funkcij živih bitij: strokovnjak s področja bionike; laboratorij za bioniko

bíotéhnika -e ž (ȋ-ẹ́) veda o uporabi tehnike pri gojenju organizmov: živinska biotehnika

bíotipologíja -e ž (ȋ-ȋ) veda, ki ugotavlja in proučuje tipe organizmov

bizantinístika -e ž (í) veda o bizantinski zgodovini in kulturi: zastopniki bizantinistike

bizantologíja -e ž (ȋ) veda o bizantinski zgodovini in kulturi: razvoj bizantologije

bogoslóvje -a s (ọ̑)

1. veda o bogu in o stvareh v odnosu do njega: študirati bogoslovje; profesor bogoslovja; stolica za bogoslovje
2. zavod za slušatelje bogoslovja: ustanoviti bogoslovje / iti, stopiti v bogoslovje

bohemístika -e ž (í) veda o češkem jeziku in književnosti: bohemistika in slovenistika

bolgarístika -e ž (í) veda o bolgarskem jeziku in književnosti: strokovnjak za bolgaristiko

botánika -e ž (á) veda o rastlinah: dognanja v botaniki / tretjo uro je na urniku botanika

citologíja -e ž (ȋ) veda o zgradbi in delovanju celic

daktiloskopíja -e ž (ȋ) veda o kožnem reliefu prstov, dlani in stopal: razvoj daktiloskopije
// jur. primerjanje prstnih odtisov za ugotovitev istovetnosti: izslediti krivca s pomočjo daktiloskopije; enoprstna daktiloskopija

defektologíja -e ž (ȋ) veda o vzgoji in izobraževanju defektnih ljudi: študirati defektologijo; strokovnjak za defektologijo

demografíja -e ž (ȋ) statistično proučevanje sestava, rasti prebivalstva: podatki za demografijo
// veda o tem: razprava s področja demografije; inštitut za ekonomiko, statistiko in demografijo

demográfski -a -o prid. (ȃ)

1. nanašajoč se na demografijo: demografski podatki; demografska študija / demografska veda
2. nanašajoč se na sestavo, rast prebivalstva: demografski proces; demografske razmere, spremembe; demografska struktura krajevne skupnosti / publ. demografska eksplozija velika in hitra (po)množitev prebivalstva

demonologíja -e ž (ȋ) verovanje primitivnih ljudstev v demone: animizem in demonologija
// veda o tem

dermatologíja -e ž (ȋ) veda o koži in kožnih boleznih

dêrmatovenerologíja -e ž (ȇ-ȋ) veda o kožnih in spolnih boleznih: specializirati se za dermatovenerologijo

dialektologíja -e ž (ȋ) veda o dialektih: ukvarjati se z dialektologijo; slovenska dialektologija

didáktika -e ž (á) veda o poučevanju: zahteve moderne didaktike; posebna, splošna didaktika

diplomátika -e ž (á) veda o srednjeveških listinah

držáva -e ž (ȃ)

1. organizirana politična skupnost, ki ima na prostorsko omejenem ozemlju suvereno oblast: država je ohranila samostojnost; predstavljati, ustanoviti, voditi državo; publ. obravnavali so vprašanja, ki zanimajo obe državi; agrarna, industrijska država; kontinentalna, pomorska država; kapitalistična, socialistična država; latinskoameriške države; nevtralna država; pripadnik, šef države; zveza držav; veda o državi; koeksistenca med državami z različnimi družbenimi ureditvami / knjiž. aliirane države; federativna, zvezna država; neuvrščene ali nevezane države ki niso vključene v politične ali vojaške bloke; pren. država mravelj
// ozemlje, ki pripada tej skupnosti: prepotoval je že skoraj vse evropske države; vest se je hitro razširila po vsej državi; majhna, velika država
2. politična sila, ki predstavlja, vodi, upravlja to skupnost: vloga države v življenju družbe; ločitev cerkve od države; absolutistična, demokratična država / Osvobodilna fronta je postala država v državi
// pog. državni aparat: država je razpisala splošno ljudsko posojilo; država ga štipendira
♦ polit. država politična organizacija, ki zahteva in uveljavlja monopol zakonitega družbenega prisiljevanja na določenem ozemlju; odmiranje države proces, v katerem država izgublja značilnosti politične sile nad družbo; zgod. mestna država država v starem in srednjem veku, katere jedro je eno samo mesto

državoslóvje -a s (ọ̑) veda o državi: posvetovanje strokovnjakov s področja državoslovja in prava

dušeslóvje -a s (ọ̑) veda, ki raziskuje človeško duševnost; psihologija: bil je strokovnjak v dušeslovju; eksperimentalno, sodobno dušeslovje

egiptologíja -e ž (ȋ) veda o stari egiptovski zgodovini, kulturi in jeziku: sekcija za egiptologijo

ekologíja -e ž (ȋ) veda o odnosu organizmov do okolja: rastlinska, živalska ekologija / pomen gozda v ekologiji pokrajine

ekonomíja -e ž (ȋ)

1. veda o gospodarstvu: predava, študira ekonomijo; inženir ekonomije
// pog. ekonomska fakulteta: končal je ekonomijo
// redko proizvajanje, razporejanje in uporaba materialnih dobrin; gospodarstvo: baza ekonomije; povezanost med nacionalnimi ekonomijami držav
2. ekonomičnost, gospodarnost: tu je bil združen princip prostorske ekonomije z okusom; skrajna ekonomija sil / zanj je značilna sistematičnost in ekonomija izraza zgoščenost, jedrnatost
3. veliko kmetijsko družbeno posestvo: hodi delat na ekonomijo; načrtna ureditev ekonomije
// prva leta po 1945 posestvo nekmetijske organizacije: tovarna ima svojo ekonomijo; šolska ekonomija
♦ filoz. ekonomija mišljenja načelo, po katerem ni potrebno več pojasnil, kot je za razlago pojava nujno; soc. politična ekonomija veda o zakonih v proizvodnji in delitvi materialnih dobrin v družbi

ekonómika -e ž (ọ́)

1. s prilastkom organizacija proizvajanja, razporejanja in uporabe materialnih dobrin: vloga države pri razvoju družbene ekonomike; pomanjkljivosti, spremembe v naši ekonomiki / zakonitosti kapitalistične, socialistične ekonomike
// proizvajanje, razporejanje in uporaba materialnih dobrin; gospodarstvo: razvijati ekonomiko; nacionalna ekonomika; povezati ekonomiko dežele z mesti / ukvarja se z ekonomiko podjetja
2. veda o organizaciji gospodarstva in zakonitostih njegovega razvoja: predava ekonomiko proizvodnje; ekonomika gozdarstva, kmetijstva / Inštitut za ekonomiko
3. redko ekonomičnost, gospodarnost: problemi organizacije in ekonomike dela; razprava o ekonomiki gospodarjenja v industriji / ekonomika izraznih sredstev zgoščenost, jedrnatost

eksákten -tna -o prid., eksáktnejši (ȃ)

1. ki temelji na ugotovljivih spoznanjih: nove eksaktne dejavnosti; eksaktna znanost; eksaktno pravilo; eksaktno raziskovanje v bakteriologiji / postaviti umetnostno zgodovino na eksaktne temelje / matematika kot eksaktna veda
2. natančen, točen: eksaktna doslednost; njegova izpoved je pri vsej metaforiki eksaktna; eksaktno izražanje, mišljenje

eksáktno

prisl.:

eksaktno dokazati, povedati

eléktrika -e ž (ẹ̑)

1. energija, tok, ki ju povzročajo elektroni v gibanju: elektrika poganja stroje; elektrika ga je stresla, ubila; ogrevati z elektriko / oblak, poln elektrike / pog.: poravnati račun za elektriko porabljeno električno energijo; odklopili so mu elektriko prekinili dovod električnega toka
// publ. v vasi je zasvetila elektrika dobili so električno razsvetljavo; pren., ekspr. ozračje je bilo med razpravo nabito z elektriko
2. napeljava, ki omogoča dobavo električne energije: kraj nima niti vodovoda niti elektrike; elektriko so napeljali do zadnje hribovske vasi
3. fiz. elektrina: negativna, pozitivna elektrika; statična elektrika; torna elektrika
4. veda o pojavih, ki jih povzročajo naelektreni delci v gibanju ali mirovanju: razvoj elektrike v zadnjem stoletju

eléktrodinámika -e ž (ẹ̑-á) veda o električnem toku, o silah med električnimi toki, o elektromagnetnih poljih: zakoni elektrodinamike

eléktroenergétika -e ž (ẹ̑-ẹ́) proizvodnja, prenos, uporaba in gospodarjenje z električno energijo: napredek elektroenergetike
// veda o tem: strokovnjak za elektroenergetiko

eléktrokemíja -e ž (ẹ̑-ȋ) veda o odnosih med električnimi in kemičnimi pojavi: razvoj elektrokemije / poglavje iz elektrokemije

eléktromagnétika -e ž (ẹ̑-ẹ́) veda o elektromagnetnih poljih

elektrónika -e ž (ọ́) veda o električnem prevajanju v vakuumu, plinih in polprevodnikih ter o praktični uporabi teh pojavov: razvoj elektronike; uveljavljanje elektronike v industriji / mednarodni kongres elektronike; industrija za elektromehaniko, telekomunikacije in elektroniko

eléktrostátika -e ž (ẹ̑-á) veda o mirujočih elektrinah, o stalnih električnih poljih: elektrostatika in elektrodinamika

eléktrotéhnika -e ž (ẹ̑-ẹ́) veda o uporabi električne energije v tehnične namene: študira elektrotehniko; fakulteta za elektrotehniko / inženir elektrotehnike
// tehnika, ki izkorišča izsledke te vede: pomen elektrotehnike za celotno gospodarstvo

entomologíja -e ž (ȋ) veda o žuželkah: ukvarjati se z entomologijo; kmetijska, medicinska entomologija

epidemiologíja -e ž (ȋ) veda o vzrokih in preprečevanju širjenja epidemij: inštitut za epidemiologijo / epidemiologija škrlatinke

epigráfika -e ž (á) veda o epigrafih, zlasti antičnih in orientalskih: rimska epigrafika

ergonomíja -e ž (ȋ) veda, ki se ukvarja z raziskovanjem človekovih telesnih in duševnih zmožnosti in ustreznim prilagajanjem delovnih obremenitev: pri načrtovanju novih strojev upoštevati ergonomijo

etimologíja -e ž (ȋ) lingv. veda o zgodovini besed, posebno njihovega izvora in pomena: ukvarjati se z etimologijo; strokovnjak za etimologijo
// razlaga izvora besede: objaviti nekaj novih etimologij; najti etimologijo besede izvor besede
// ljudska etimologija (nestrokovno) razlaganje izvora besed po slučajni podobnosti

etiologíja -e ž (ȋ) veda o vzrokih pojavov: etiologija kriminala / etiologija alkoholizma; prispevek k etiologiji meningitisa, raka / etiologija običajev / etiologija raka še ni znana vzroki, vzročnost

etnografíja -e ž (ȋ) veda o materialni, družbeni in duhovni kulturi posameznih ljudstev, narodov, narodopisje: problem spada v etnografijo

etnologíja -e ž (ȋ) veda o materialni, družbeni in duhovni kulturi posameznih ljudstev, narodov; narodopisje, narodoslovje: razvoj etnologije

étnomuzikologíja -e ž (ẹ̑-ȋ) veda o glasbi posameznih ljudstev, narodov, glasbeno narodopisje: razmerje med etnomuzikologijo in muzikologijo

etologíja -e ž (ȋ) veda o navadah, vedenju živali: strokovnjak za etologijo

farmacíja -e ž (ȋ) veda o zdravilih, zlasti o njihovem izdelovanju in pripravljanju: razvoj farmacije / predavatelj farmacije / pog. vpisal se je na farmacijo na fakulteto ali oddelek za to vedo
♦ šol. magister farmacije nekdaj kdor diplomira na fakulteti ali na oddelku za farmacijo

favnístika -e ž (í) veda o favni: razprava s področja favnistike

fenologíja -e ž (ȋ) veda, ki proučuje periodičnost življenjskih pojavov pri rastlinah in živalih v zvezi s klimatskimi spremembami: razprava s področja fenologije

filmologíja -e ž (ȋ) veda o filmski umetnosti

filologíja -e ž (ȋ) veda o jeziku, književnosti in kulturi skupine narodov: slovanska filologija / klasična filologija
// veda, ki proučuje pisane spomenike, zlasti z jezikovnega in kulturnozgodovinskega stališča: raziskave na področju filologije

filozofíja -e ž (ȋ)

1. veda, ki proučuje naravo sveta, njegov ustroj in položaj človeka v njem: zgodovina filozofije / proučevati filozofijo / star. čista filozofija
♦ filoz. proučevanje biti in bistva tega, kar biva
// s prilastkom ta veda, to proučevanje, vezano na določenega filozofa, na določeno filozofsko smer: eksistencialistična filozofija; Heglova filozofija; idealistična, materialistična filozofija / antična filozofija
2. s prilastkom sistem teoretičnih načel kakega znanstvenega, umetniškega področja: filozofija države, zgodovine; strokovnjak za pravno filozofijo
3. sposobnost premišljanja, razglabljanja o splošnih življenjskih vprašanjih: nekoliko filozofije ima vsak človek / izpovedovati svojo življenjsko filozofijo
4. pog. filozofska fakulteta: vpisati se na filozofijo; študentje filozofije / doktor filozofije nekdaj doktor ene izmed znanosti, ki se predavajo na filozofski fakulteti
5. do 1848 vmesna šola med šestletno gimnazijo in univerzo

fítocenologíja -e ž (ȋ-ȋ) veda o rastlinskih združbah

fítogeografíja -e ž (ȋ-ȋ) veda o geografski razširjenosti rastlin

fítopatologíja -e ž (ȋ-ȋ) veda o rastlinskih boleznih: parkovna fitopatologija

fítosociologíja -e ž (ȋ-ȋ) veda o rastlinskih združbah

fízika -e ž (í)

1. veda o lastnostih in zgradbi snovi ter medsebojnih vplivih snovi in energije: teoretska, uporabna fizika / atomska, jedrska, nuklearna fizika / inštruiram srednješolsko matematiko in fiziko / profesor fizike / žarg. kupiti fiziko učbenik fizike
2. do 1848 drugi letnik filozofije

fiziologíja -e ž (ȋ) veda o življenjskih procesih v organizmih: nova odkritja v fiziologiji / patološka fiziologija; živalska fiziologija; razpravljanje jezikoslovcev o fiziologiji glasov; fiziologija športa nauk o življenjskih procesih v človeškem organizmu pod vplivom športne aktivnosti
// profesor fiziologije; pren. zakoni fiziologije družbe

florístika -e ž (í) veda o flori: članki s področja floristike / strokovnjak za floristiko

folklorístika -e ž (í) veda o folklori: skrbeti za razvoj folkloristike

fonétika -e ž (ẹ́) lingv. veda o tvorjenju in značilnostih glasov: eksperimentalna, fiziološka fonetika / laboratorij za fonetiko / izpit iz angleške fonetike angleškega glasoslovja

formálen -lna -o prid. (ȃ)

1. nanašajoč se na formo:
1. a) formalna dovršenost umetniškega dela; formalne prvine pesmi / novi formalni prijemi v umetnosti / formalna stran predavanja
2. b) formalna pomanjkljivost predloga; nima formalne pravice, da bi o tem odločal; formalno priznanje države
3. c) biti formalen v vedenju / z njim je bil formalen in hladen
2. ki izhaja iz družabnih, družbenih navad, norm: formalen obisk; z njimi je imel le formalne stike; opraviti formalne obveznosti; formalno povabilo / formalna vljudnost
3. ki zadošča predpisom ali zahtevam ne glede na resnično stanje: ti so le še formalni člani stranke; formalna demokracija, enakost; formalna politična svoboda
♦ filoz. formalna logika veda o oblikah in načelih pravilnega mišljenja; jur. formalno pravo pravna pravila za prisilno uveljavljanje materialnega prava; formalno zaslišanje zaslišanje po predpisih zakona; ped. formalno izobraževanje izobraževanje, ki razvija učenčeve telesne in duševne, zlasti miselne sposobnosti; šol. formalna izobrazba izobrazba, ki jo izkazuje spričevalo določene šole

formálno

prisl.:

delo je treba še formalno izboljšati

formalno sta se pobotala

formalno potrditi že prej sprejete sklepe

fótokemíja -e ž (ọ̑-ȋ) veda o vplivu sevanja na kemične presnove

ftiziologíja -e ž (ȋ) veda o pljučni tuberkulozi in njenem zdravljenju: pomen Kochovega odkritja v ftiziologiji

fundamentálka -e ž (ȃ) veda, ki pojasnjuje in brani osnove krščanske vere: predavanje iz fundamentalke

futurologíja -e ž (ȋ) veda, ki proučuje prihodnji razvoj človeštva, možnosti življenja v prihodnosti: ukvarjati se s futurologijo; razvoj futurologije

genealogíja -e ž (ȋ) izvor, razvoj rodu: dognati pisateljevo genealogijo; pren. genealogija spoznavne teorije
// veda o tem, rodoslovje

genétika -e ž (ẹ́) veda o dedovanju lastnosti organizmov: rastlinska genetika; razvoj genetike

géobotánika -e ž (ẹ̑-á) veda o geografski razširjenosti rastlin; fitogeografija

geodezíja -e ž (ȋ) veda o obliki zemlje in njenih razsežnostih: naloge geodezije; fakulteta za geodezijo / inženir geodezije / nižja geodezija ki se ukvarja z meritvami manjših površin in z izdelavo topografskih kart

géodinámika -e ž (ẹ̑-á) veda o zemeljskih silah in njihovem delovanju: meteorologija in geodinamika

géofízika -e ž (ẹ̑-í) veda o fizikalnih lastnostih zemlje: razvoj geofizike

geografíja -e ž (ȋ) veda o zemeljskem površju, o gospodarskih in kulturnih razmerah na njem, zemljepis: študirati geografijo; gospodarska geografija Afrike; obča geografija; strokovnjak za geografijo / profesor geografije
♦ geogr. družbena geografija ki obravnava zakonitosti družbe na zemlji; fizična geografija ki obravnava naravne zakonitosti na zemlji; regionalna geografija

géokemíja -e ž (ẹ̑-ȋ) veda o kemični sestavi zemeljske skorje: geofizika in geokemija

geologíja -e ž (ȋ) veda o nastanku, razvoju in sestavi zemlje: osnovni pojmi geologije / v geologiji ima nezadostno
♦ geol. dinamična geologija veda o spremembah notranje zemeljske zgradbe in površine; historična geologija veda o zemeljski zgodovini; stratigrafija

géomehánika -e ž (ẹ̑-á) veda o lastnostih tal, ki so izpostavljena zunanjim vplivom

geometríja -e ž (ȋ) veda o lastnosti prostorov in njihovih delov: osnovni pojmi iz geometrije / včeraj smo imeli aritmetiko, danes pa geometrijo pouk geometrije
// knjiž., s prilastkom geometrična oblikovanost, razporeditev: geometrija senc in luči / geometrija rim
♦ geom. evklidska geometrija v kateri se da skozi točko zunaj premice potegniti premici ena vzporednica; neevklidska ali hiperbolična geometrija v kateri se da skozi točko zunaj premice potegniti premici neskončno vzporednic; opisna geometrija ki upodablja prostorske tvorbe v ravnini; prostorska geometrija stereometrija; ravninska geometrija planimetrija; jur. volilna geometrija v nekaterih državah določanje volilnih enot za volitve poslancev glede na koristi strank

géomorfologíja -e ž (ẹ̑-ȋ) veda o oblikah zemeljske površine in njenih spremembah: geomorfologija, geofizika in oceanografija

géotéhnika -e ž (ẹ̑-ẹ́) veda, ki proučuje tla kot osnovo za gradnjo objektov

germanístika -e ž (í) veda o germanskih jezikih in književnostih ali o nemškem jeziku in književnosti: napisal je mnogo del iz germanistike / diplomirati iz germanistike in romanistike

gerontologíja -e ž (ȋ) veda, ki z biološkega in sociološkega vidika raziskuje staranje: razvoj gerontologije

ginekologíja -e ž (ȋ) veda o ustroju, boleznih in zdravljenju ženskih spolnih organov: razvoj ginekologije

glaciologíja -e ž (ȋ) veda o delovanju ledenikov v sedanjosti in v geološki preteklosti

gozdárstvo -a s (ȃ) gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z gojenjem in izkoriščanjem gozdov: pomen gozdarstva v gospodarstvu; dohodki iz gozdarstva; oddelek za kmetijstvo in gozdarstvo
// veda o tem: študira gozdarstvo; inštitut za gozdarstvo in lesarstvo

grádbeništvo -a s (ȃ) dejavnost, ki se ukvarja z gradnjo, zidanjem: v kmetijstvu in gradbeništvu so dosegli lepe uspehe / v tehniki gradbeništva so precej pred nami
// veda o gradnji, zidanju: študirati gradbeništvo; fakulteta za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo

grafologíja -e ž (ȋ) proučevanje, ugotavljanje človekovega značaja iz njegove pisave: ukvarja se z grafologijo
// veda o tem

gramátika -e ž (á)

1. sistem jezikovnih sredstev in njihovih medsebojnih odnosov; slovnica: vsak jezik ima svojo gramatiko; gramatika angleškega, slovenskega jezika; pren., publ. režiser obvlada filmsko gramatiko
// veda o tem: gramatika in stilistika; primerjalna gramatika slovanskih jezikov / gramatika za peti razred učbenik slovnice
♦ lingv. deskriptivna gramatika ki prikazuje jezikovne pojave na eni stopnji razvoja; historična gramatika ki prikazuje jezikovne pojave z razvojnega vidika
2. do 1848 prvi štirje razredi šestletne gimnazije: gramatiko je obiskoval v Celovcu
// tretji razred te gimnazije: prvi dve leti je bil odličnjak, v gramatiki pa ne

grboslóvje -a s (ọ̑) veda o grbih; heraldika

hagiografíja -e ž (ȋ) življenjepis svetnika, svetnikov: brati hagiografije
// veda o življenju svetnikov: dobro je podkovan v hagiografiji

hebraístika -e ž (í) veda o hebrejskem jeziku in književnosti: študirati hebraistiko

hematologíja -e ž (ȋ) veda o krvi in krvnih boleznih

heráldika -e ž (á) veda o grbih, grboslovje: strokovnjak za heraldiko

hídrobiologíja -e ž (ȋ-ȋ) veda o organizmih, ki živijo v vodi, in o življenjskih razmerah v vodi

hídrogeologíja -e ž (ȋ-ȋ) veda o podzemeljskem vodovju

hidrografíja -e ž (ȋ) veda o vodovju: hidrografija in oceanografija; inštitut za hidrografijo / hidrografija krasa

hidrologíja -e ž (ȋ) veda o vodovju: uporaba dosežkov hidrologije v kmetijstvu; sekcija za hidrologijo krasa

hidrometríja -e ž (ȋ) veda o merjenju višine vode, njene hitrosti in pretoka

hídrotéhnika -e ž (ȋ-ẹ́) veda o uporabi vode in vodne energije v tehnične namene: strokovnjak za hidrotehniko
// uporaba vode ali vodne energije v tehnične namene: prometna, sanitarna hidrotehnika

himnologíja -e ž (ȋ) veda o himnah

hipologíja -e ž (ȋ) veda o konjih

histologíja -e ž (ȋ) veda o tkivih

hungarístika -e ž (í) veda o madžarskem jeziku in književnosti: diplomirati iz hungaristike

ihtiologíja -e ž (ȋ) veda o ribah, riboslovje: posvetiti se ihtiologiji

ikonografíja -e ž (ȋ) um. oblikovne in vsebinske sestavine likovnega dela: po svoji ikonografiji so te slike še romanske / ta prizor je znan v krščanski ikonografiji
// veda o tem

imenoslóvje -a s (ọ̑) veda o (lastnih) imenih: ukvarjati se z imenoslovjem
// redko terminologija, nomenklatura: rastlinsko imenoslovje

imunologíja -e ž (ȋ) veda o odpornosti organizma proti določeni okužbi: laboratorij za imunologijo; imunologija in virologija

índoevropeístika -e ž (ȋ-í) veda o indoevropskih jezikih: razprave iz indoevropeistike / diplomirati iz indoevropeistike in slavistike

indologíja -e ž (ȋ) veda o indijski zgodovini, kulturi in jezikih: katedra za indologijo

informátika -e ž (á) elektr. obravnavanje podatkov, informacij z (elektronskimi) računalniki: organizirati informatiko v tehniki
// veda o tem

inkunabulístika -e ž (í) veda o inkunabulah

intêren -rna -o prid. (ȇ)

1. namenjen samo določeni skupini ljudi, zlasti v okviru ustanove, podjetja, nejaven: nekatere tovarne oblačil prirejajo interne modne revije; na interno predvajanje filma so povabili kritike in filmske delavce / podjetje je izdalo interne predpise za poslovanje / redko interna seja tajna, zaprta; interna zabava
2. ki je v zvezi z notranjimi organi: iti na interni pregled / interna klinika klinika za notranje bolezni
3. ki sodeluje v kaki skupnosti v rednem razmerju, notranji: interni in eksterni sodelavci inštituta / interni učenec učenec, ki stanuje v internatu svoje šole
4. redko ki je znotraj kake celote; notranji: obnovili bodo interni del hiše / interna oprema stavbe / knjiž. to delo je nastalo iz interne nujnosti notranje, duševne
♦ med. interne bolezni notranje bolezni; interna medicina veda o zdravljenju notranjih organov; ptt interna (telefonska) številka številka posameznega telefonskega aparata zasebne telefonske centrale; šol. interni zavod internat

intêrno

prisl.:

problem bodo reševali interno

intêrni

-a -o sam.:

žarg. včeraj je delal interno izpit iz interne medicine

pog. pokličite centralo in zahtevajte interno devet interno (telefonsko) številko devet

pog. zdaj se zdravi na interni na interni kliniki

obravnavati nekaj internega

iranístika -e ž (í) veda o iranskih jezikih in književnostih: študij iranistike

italianístika -e ž (í) veda o italijanskem jeziku in književnosti: napisal je več razprav iz italianistike / slušatelji italianistike

izrazoslóvje -a s (ọ̑)

1. lingv., navadno s prilastkom celota izrazov določene stroke, panoge: na področju tehniških ved se je razvilo bogato izrazoslovje; nekatere stroke še nimajo izdelanega izrazoslovja / ekonomsko, medicinsko, politično izrazoslovje
2. veda o strokovnih izrazih kakega jezika: ukvarjati se z izrazoslovjem; razvoj slovenskega izrazoslovja
3. ekspr. izrazi, besede: partizansko izrazoslovje / ekspr. pri dekletu ga je motilo moško izrazoslovje grobi izrazi

jamomérstvo -a s (ẹ̑) veda o meritvah v rudnikih: predavanja iz jamomerstva / izdelava načrtov jamskih del spada v jamomerstvo

jamoslóvje -a s (ọ̑) veda o podzemeljskih, kraških jamah; speleologija: pionirji jamoslovja

jeklárstvo -a s (ȃ) gospodarska dejavnost, ki se ukvarja s proizvodnjo jekla ali jeklenih izdelkov: dosežki v jeklarstvu
// veda o tem: predavati jeklarstvo

jezikoslóvje -a s (ọ̑) veda o jeziku: jezikoslovje in filologija / slovansko jezikoslovje
♦ lingv. primerjalno jezikoslovje ki primerja razvoj jezikovnih dejstev sorodnih ali domnevno sorodnih jezikov

jugoslavístika -e ž (í) veda o jugoslovanskih slovanskih jezikih in književnostih: študirati jugoslavistiko

jurisprudénca -e ž (ẹ̑) knjiž., redko pravo, pravna veda: ukvarjati se z jurisprudenco; pomen psihologije za jurisprudenco

jús -a m (ȗ) veda o pravilih, ki urejajo odnose v določeni družbeni skupnosti in določajo kazni za kršitev teh pravil; pravo: razvoj jusa / pog. vpisati se na jus pravno fakulteto

kamerálen -lna -o prid. (ȃ) zgod., v 17. in 18. stoletju nanašajoč se na deželo ali državo: kameralni dohodki; kameralna posest, uprava / kameralna veda kameralistika

kameralístika -e ž (í) zgod., v 17. in 18. stoletju veda o upravljanju državnih posestev in o državnem gospodarstvu

kancerologíja -e ž (ȋ) med. veda o raku: je strokovnjak za kancerologijo

kardiologíja -e ž (ȋ) veda o srcu in srčnih boleznih: strokovnjak za kardiologijo

kastelologíja -e ž (ȋ) veda o gradovih: ukvarjati se s kastelologijo

kemíja -e ž (ȋ) veda o lastnostih in spremembah snovi: uporabna kemija / jedrska, nuklearna kemija / fizikalna kemija ki proučuje fizikalne pojave pri kemičnih reakcijah; fiziološka kemija ki raziskuje kemične procese v organizmih; forenzična kemija ki se ukvarja z dokazovanjem zastrupitev
// študira fiziko in kemijo; inženir, profesor kemije
♦ kem. analitična kemija ki se ukvarja z ugotavljanjem elementov ali atomskih skupin v spojinah ali zmeseh; anorganska ki proučuje anorganske, organska kemija ki proučuje organske spojine

kibernétika -e ž (ẹ́) veda, ki raziskuje podobnost med delovanjem strojev in živo naravo: nagel razvoj kibernetike / strokovnjak za kibernetiko

kinologíja -e ž (ȋ) veda o psih: časopis za lov in kinologijo

kirurgíja -e ž (ȋ)

1. veda o zdravljenju bolezni z operacijo: razvoj kirurgije / čeljustna kirurgija; plastična kirurgija ki se ukvarja z operativnim obnavljanjem poškodovanih, iznakaženih tkiv ali delov telesa
♦ med. mala kirurgija ki se ukvarja z manjšimi operacijami
// tako zdravljenje: takrat še niso poznali kirurgije
2. pog. kirurški oddelek v bolnici: šef kirurgije / leži na kirurgiji

klimatologíja -e ž (ȋ) veda, ki na osnovi meteoroloških podatkov proučuje klimo: študirati klimatologijo; meteorologija in klimatologija

komparativístika -e ž (í) veda, ki temelji na uporabi primerjalnih metod, zlasti primerjalna književnost: študij komparativistike

kompozícija -e ž (í)

1. razporeditev in medsebojni odnos med glavnimi elementi, sestavinami umetniškega dela; gradnja, ustroj: pisati v kompoziciji drame; kompozicija pesmi, skladbe / v kompoziciji avtor ni izviren / notranja kompozicija romana / šola za arhitekturno kompozicijo; stebriščna kompozicija stavbe
// nav. ekspr. razporeditev in medsebojni odnos med glavnimi elementi, sestavinami kake celote: izogiba se kričečih barvnih kompozicij / plastična kompozicija predmetov v izložbi razporeditev
2. glasbeno delo, skladba: v spored so uvrstili tudi eno njegovih kompozicij; klavirska kompozicija
// veda o glasbenem delu: intenziven študij kompozicije / oddelek za kompozicijo na glasbeni akademiji
3. knjiž., navadno s prilastkom umetniško delo, zlasti slikarsko: razstava baročnih kompozicij; stene so okrašene z mozaičnimi kompozicijami; končuje oljno kompozicijo / mesto slovi po mogočnih arhitekturnih kompozicijah
4. žel. več za transport pripravljenih, med seboj povezanih vagonov, brez lokomotive: kompozicija je iztirila; lokomotiva vleče kompozicijo potniških, tovornih vagonov / sestaviti vlakovno kompozicijo vlak

komunikologíja -e ž (ȋ) veda o komuniciranju, komunikacijskih sredstvih: strokovnjak za komunikologijo

kovínarstvo -a s (ȋ)

1. dejavnost, ki se ukvarja z oblikovanjem, obdelovanjem kovin: razvoj kovinarstva
2. veda o pridobivanju barvastih kovin: ima izpit iz kovinarstva

kozmogoníja -e ž (ȋ) veda o razvoju vesolja: ukvarjati se s kozmogonijo / mitične kozmogonije preprostih ljudstev

kozmologíja -e ž (ȋ) veda o vesolju: ukvarjati se s kozmologijo; strokovnjak za kozmologijo / Einsteinova kozmologija

kozmonávtika -e ž (á) veda o poletih v vesolje: razvoj kozmonavtike

krasoslóvje -a s (ọ̑) veda o krasu, kraških pojavih

kriminalístika -e ž (í) veda o odkrivanju, raziskovanju in preprečevanju kaznivih dejanj: na fakulteti predava kriminalistiko / postal je strokovnjak za mladinsko kriminalistiko
// odkrivanje, raziskovanje in preprečevanje kaznivih dejanj: že vrsto let se ukvarja s kriminalistiko

kriminologíja -e ž (ȋ) veda o vzrokih, pojavnih oblikah in posledicah kriminalitete: profesor za kazensko pravo in kriminologijo / inštitut za kriminologijo

kriogénika -e ž (ẹ́) teh. veda o zelo nizkih temperaturah

kroatístika -e ž (í) veda o hrvatskem jeziku in hrvatski književnosti: študirati kroatistiko

kronologíja -e ž (ȋ)

1. knjiž. časovna opredelitev, določitev, navadno po zaporedju dogajanja, nastajanja: sestaviti kronologijo stranke; kronologija pesmi
2. zgod. veda o merjenju, delitvi časa: predavati kronologijo; utemeljitelj moderne kronologije; kronologija in arheologija

kulturologíja -e ž (ȋ) veda o kulturi: sociologija in kulturologija

kuratíven -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na zdravljenje: kurativni preparati / kurativno delovanje zdravila zdravilno
// preventivna in kurativna skrb za družino
♦ med. kurativna medicina veda o zdravljenju

kvánten -tna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na kvant: kvantna fizika / kvantna mehanika veda o osnovnih delcih, atomih, molekulah, ki se jim pri gibanju ne more določiti tir; kvantna teorija teorija o osnovnih delcih, atomih, molekulah in izmenjavanju energije med njimi; kvantno število število, ki določa energijo atoma, molekule

láživéda -e ž (ȃ-ẹ́) ekspr. kar je le po videzu, na zunaj veda: veda in laživeda

leksikografíja -e ž (ȋ) pripravljanje, sestavljanje, pisanje slovarjev ali leksikonov: problemi slovenske leksikografije
// veda o tem

leksikologíja -e ž (ȋ) veda o besednem zakladu kakega jezika: leksikografija in leksikologija

limnologíja -e ž (ȋ) veda o stoječih sladkih vodah, zlasti o jezerih: strokovnjak za limnologijo

literáren -rna -o prid. (ȃ)

1. nanašajoč se na literatura 1, 2:
1. a) romantika, realizem in drugi literarni tokovi; pisatelj goji različne literarne oblike; filmski ustvarjalec se je držal literarne predloge; lirika, epika in dramatika so literarne vrste / literarni umetniki, ustvarjalci / literarna umetnost / publ. v literarno areno prihajajo mladi pesniki; knjiž. svojo literarno pot je začel kot pesnik / literarni jezik knjižni jezik; leposlovni jezik; literarni krožek; literarni salon; organizirati literarni večer prireditev, na kateri se posredujejo poslušalcem literarna dela, navadno z branjem; literarna čitanka pomožni učbenik z izbranimi literarnimi sestavki in kratkimi življenjepisi avtorjev; literarna priloga časopisa; izdajati literarno revijo; njegovo literarno delo obsega deset knjig; ustvariti velika literarna dela
2. b) imeti široko literarno obzorje / literarni zgodovinar; literarna kritika, veda; študirati literarno zgodovino
3. c) velika literarna vrednost dela
2. značilen za literaturo: na tej sliki so literarne prvine močnejše kot likovne / literarni klišeji; publ. v njegovih delih prevladuje literarna manira
// knjiž. neživ, neživljenjski, nenaraven: jezik v njegovih delih je preveč literaren; njen slog je nekoliko literaren
// publ. v katerem so bistveni, osnovni izrazni elementi podrejeni drugotnim, značilnim za leposlovje: kritika očita filmu, da je literaren
● knjiž. pridobiti si literarno ime postati znan kot dober pisatelj, pesnik; gibati se v literarnih krogih med književniki, pisatelji
♦ gled. literarno gledališče; lit. literarna teorija

literárno

prisl.:

literarno delovati

literarno obdelati snov

ta stavek zveni nekoliko literarno

biti literarno izobražen

literarno pisani spomini na pesnika

livárstvo -a s (ȃ) gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z ulivanjem kovinskih izdelkov: uporaba kremenčevega peska v livarstvu
// veda o tem ulivanju

logopedíja -e ž (ȋ) veda o govornih motnjah in njihovem odpravljanju, zdravljenju: strokovnjak za logopedijo

magnetízem -zma m (ī)

1. lastnost nekaterih teles, da privlačijo železo in nekatere druge kovine: odkriti magnetizem; uporaba magnetizma; pren., ekspr. njegov nenavadni osebni magnetizem; ta človek izžareva magnetizem voditelja
♦ fiz. zemeljski magnetizem magnetizem zemlje; navt. ladijski magnetizem ki ga dobi ladja pod vplivom zemeljskega magnetizma
// veda o pojavih, ki so v zvezi z magneti in magnetnim poljem: učbenik magnetizma
2. domnevna energija, ki jo izžarevajo ljudje in z njo povzročajo hipnotične pojave: z magnetizmom uspavati živali; zdraviti z magnetizmom / animalni magnetizem

makedonístika -e ž (í) veda o makedonskem jeziku in književnosti: kroatistika in makedonistika

malakologíja -e ž (ȋ) veda o mehkužcih

matemátika -e ž (á)

1. veda o lastnostih količin in prostorov: razvoj matematike; inštitut za matematiko / naslednjo uro bo matematika; profesor matematike; ocena iz matematike / žarg., šol. nova matematika ob spremembi poučevanja tega predmeta v osnovni šoli leta 1971 matematika, obravnavana s stališča teorije množic
2. ekspr., s prilastkom kar pokaže ekonomičnost, smiselnost česa: volilna, zavarovalna, življenjska matematika
● ekspr. to je višja matematika izraža, da je kaj težko razložiti, razumeti
♦ mat. elementarna ali nižja matematika osnovni pojmi računstva in geometrije; gospodarska matematika ki proučuje gospodarske pojave; teoretična matematika ki raziskuje abstraktne matematične zakonitosti; višja matematika ki se obravnava na visokih šolah

medicína -e ž (ȋ)

1. veda o zdravljenju bolnikov in varovanju zdravja: študirati medicino; razvoj, zgodovina medicine; uporaba mikrobiologije v medicini / ljudska medicina nauk o zdravljenju bolnikov in varovanju zdravja na osnovi izkušenj, praznoverja in magije
// doktor medicine [dr. med.] nekdaj akademski naslov za diplomanta medicinske fakultete
// redko ukvarjati se z medicino z zdravstvom
♦ med. interna, kurativna, preventivna medicina; splošna, športna medicina; sodna medicina ki obravnava medicinska vprašanja v zvezi s pravosodjem; medicina dela ki obravnava razmerje med zaposlitvijo in zdravjem; zdravnik splošne medicine
2. pog. medicinska fakulteta: vpisati se na medicino
3. star. zdravilo: jemati, piti medicino; medicina proti kašlju
4. v indijanskem okolju predmet, navadno obesek, ki se mu pripisuje čarovna moč: okoli vratu je nosil medicino

mehánika -e ž (á)

1. veda o gibanju in mirovanju teles ter o silah, ki to povzročajo: vpliv mehanike na filozofijo 17. in 18. stoletja; zakoni mehanike / mehanika tal geomehanika; mehanika tekočin hidromehanika
♦ astr. nebesna mehanika veda o gibanju nebesnih teles; fiz. kvantna mehanika veda o osnovnih delcih, molekulah, ki se jim pri gibanju ne more določiti tir; mehanika togih teles
2. v zvezi fina, precizna mehanika dejavnost, ki se ukvarja s popravljanjem in izdelovanjem preciznih tehničnih priprav; finomehanika: delavnica fine, precizne mehanike; telefonski aparati, električni števci in drugi izdelki fine mehanike
3. publ., s prilastkom zakonitost, določenost: splošna mehanika revolucije; v njegovem uporništvu je nekaj, kar zanikuje tesnobno mehaniko sodobnega sveta
4. redko mehanizem: priprava z zastarelo mehaniko
5. muz. mehanizem pri glasbilu, ki omogoča igranje: mehanika pri klarinetu se je pokvarila / angleška mehanika klavirska mehanika, pri kateri se prenašajo udarci od tipk do strun s posebnim sistemom vzvodov; dunajska mehanika klavirska mehanika, pri kateri se prenašajo udarci od tipk do strun neposredno; klavirska mehanika

mehanografíja -e ž (ȋ)

1. veda o mehanskih strojih, napravah za obdelavo podatkov in o njihovi praktični uporabi: hitro se je uveljavil na področju mehanografije / posvetovanje o mehanografiji / center, oddelek za mehanografijo za obdelavo podatkov s takimi stroji, napravami
2. adm. mehanski stroji, naprave za obdelavo podatkov: prodati zastarelo mehanografijo; stroji za luknjanje, razvrščanje kartic in druga mehanografija

metalografíja -e ž (ȋ) teh. veda o kovinah in zlitinah

metalurgíja -e ž (ȋ) industrija pridobivanja in predelovanja kovin: zaposleni so bili v glavnih centrih metalurgije; metalurgija jekla, svinca / barvasta metalurgija metalurgija barvastih kovin; črna metalurgija metalurgija železa, mangana in kroma
// veda o tem: študira metalurgijo; je inženir metalurgije

meteorologíja -e ž (ȋ) veda, ki proučuje ozračje, vremenoslovje: študirati meteorologijo; strokovnjak za meteorologijo
♦ meteor. dinamična meteorologija nauk o gibanju v ozračju pod vplivom raznih sil; sinoptična meteorologija veda, ki proučuje ozračje za napovedovanje vremena

mikologíja -e ž (ȋ) veda o glivah, gobah: strokovnjak za mikologijo

míkrobiologíja -e ž (ȋ-ȋ) veda o mikroorganizmih: razvoj mikrobiologije; ukvarja se z uporabno mikrobiologijo

mineralogíja -e ž (ȋ) veda o nastanku, razvoju in sestavi mineralov: mineralogija in geologija / predavati mineralogijo

mitologíja -e ž (ȋ) bajke v celoti, bajeslovje: pisatelj je zajemal snov iz mitologije / antična, germanska mitologija
// veda o tem: razvoj mitologije

mladinoslóvje -a s (ọ̑) veda o duševnem in telesnem razvoju mladih ljudi: izsledki mladinoslovja

mnemotéhnika -e ž (ẹ́) tehnika pomnjenja, zapomnitve: uriti se v mnemotehniki
// veda o tej: ukvarjati se z mnemotehniko

mogóčen -čna -o prid., mogóčnejši (ọ́ ọ̄) nav. ekspr.

1. ki ima veliko oblast, moč: bal se je zameriti mogočnemu gospodarju; ima mogočne prijatelje; mogočni uradniki; bil je tako mogočen, da se ga je vse balo; mogočen kakor bog zelo
// ki vsebuje, izraža veliko oblast, moč: mogočni zakoni; dobro mu je bilo pod njegovim mogočnim varstvom / matematika je postala mogočna veda / mogočna usoda; ljubezen je mogočno čustvo
2. ki vzbuja pozornost, občudovanje zaradi
1. a) velike razsežnosti: na hribu je stal mogočen grad; mogočen hrast; mogočna gora, tovarna / dvignil je mogočno pest; ima mogočno postavo / mogočen dim, požar / priredili so mu mogočen sprejem
2. b) velikega števila: mogočna družina rastlin; opazoval je mogočno množico pred seboj; zbral je mogočno vojsko
3. c) velike čutne zaznavnosti: zadonel je mogočen glas; povsod se je razlegal njegov mogočni smeh / mogočna luč, svetloba
4. č) velike pomembnosti, kakovosti: to je bil zanje mogočen dan; mogočna prispodoba o hrastu
  // ki se pojavlja v zelo visoki stopnji: lice mu je zažarelo v mogočnem ponosu; napraviti mogočen vtis na vse; mogočna strast
  ● ekspr. ima mogočno roko je zelo vpliven; knjiž. dal jim je še mogočnejše orožje hujše

mogóčno

prisl.:

iz sklede se je mogočno kadilo

v daljavi se je mogočno oglašal lev

mogočno sedeti na prestolu

na hribu je mogočno stal grad

sam.: mogočni zatira šibkejšega

montanístika -e ž (í) veda o rudah in rudarstvu: študirati montanistiko / oddelek za montanistiko / študent montanistike

morfologíja -e ž (ȋ) biol. veda o zgradbi in obliki organizmov, oblikoslovje: morfologija človeka; panoge morfologije / normalna, patološka, primerjalna morfologija
♦ geogr. geomorfologija; lingv. oblikoslovje
// knjiž. oblika, oblikovanost: osebki se razlikujejo po morfologiji / morfologija čela / morfologija jamskih prostorov, tal

muzeologíja -e ž (ȋ) veda o muzejih in urejanju, vzdrževanju muzejskih zbirk: etnografska muzeologija

muzikologíja -e ž (ȋ) veda o glasbi: predavati muzikologijo; zahteve sodobne muzikologije

naglasoslóvje -a s (ọ̑) lingv. veda o naglasu

narodopísje -a s (ȋ) veda o materialni, družbeni in duhovni kulturi posameznih ljudstev, narodov: razvoj narodopisja / Inštitut za slovensko narodopisje

navigácija -e ž (á) določanje položaja ladje, letala in vodenje le-teh v določeni smeri: ukvarjati se z navigacijo; pripomočki, sredstva za navigacijo / navigacija v kanalu je težka / kopenska navigacija na kopnem; vesoljska navigacija
// veda o tem: razvoj navigacije / astronomska navigacija

návtika -e ž (á) dejavnost, ki je v zvezi z določanjem položaja ladje in njenim vodenjem, pomorstvo: razvoj navtike
// veda o tem

nebésen -sna -o prid. (ẹ̄) nanašajoč se na nebo 1: nebesna sinjina; nebesno prostranstvo / sonce, planeti in druga nebesna telesa / nebesni obok / glavne nebesne strani
♦ astr. nebesni ekvator umišljen krog, ki deli nebesno kroglo na severno in južno polovico; severni nebesni tečaj približno 1° od zvezde Severnice ležeča točka, okrog katere se nebo navidezno vrti; nebesna krogla umišljena krogla, na kateri so nebesna telesa; nebesna mehanika veda o gibanju nebesnih teles

nebésno

prisl.:

nebesno modra barva svetlo modra

nemcístika -e ž (í) veda o nemškem jeziku in književnosti

nevrologíja -e ž (ȋ) veda o živčnem sistemu, živčnih boleznih in o njihovem zdravljenju: razvoj nevrologije

névropatologíja -e ž (ẹ̑-ȋ) veda o vzrokih, nastanku in razvoju živčnih bolezni: razvoj nevropatologije

névropsihiatríja -e ž (ẹ̑-ȋ) veda o živčnih, duševnih motnjah in boleznih ter o njihovem zdravljenju: razvoj nevropsihiatrije; specializacija iz nevropsihiatrije

numizmátika -e ž (á) zbiranje kovinskega in papirnatega denarja: ukvarjati se z numizmatiko
// veda o novcih: strokovnjak za numizmatiko; heraldika in numizmatika
♦ num. moderna numizmatika ki proučuje novce novejšega časa

obogatévati -am nedov. (ẹ́) bogateti: obogatevati pri trgovanju / zgodovinska veda obogateva z novimi podatki

obramboslóvje -a s (ọ̑) veda o vojaški obrambi in zaščiti: katedra za obramboslovje

oceanografíja -e ž (ȋ) veda o oceanu, morju: razvoj oceanografije; strokovnjak za oceanografijo; oceanografija in hidrografija

oftalmologíja -e ž (ȋ) veda o očesu in očesnih boleznih: strokovnjak za oftalmologijo

okulístika -e ž (í) veda o očesu in očesnih boleznih: razvoj okulistike

onkologíja -e ž (ȋ) veda o novotvorbah: ukvarjati se z onkologijo

onomástika -e ž (á) veda o (lastnih) imenih, imenoslovje: ukvarjati se z onomastiko; onomastika in toponomastika

orientalístika -e ž (í) veda o orientalskih jezikih in književnostih: napisal je mnogo del o orientalistiki / diplomirati iz orientalistike

ornitologíja -e ž (ȋ) veda o pticah, ptičeslovje: bil je znan strokovnjak za ornitologijo

ortodontíja -e ž (ȋ) veda o uravnavanju zob in čeljusti: razvoj ortodontije / specialist za ortodontijo ortopedijo zob in čeljusti

ortopedíja -e ž (ȋ)

1. veda o zdravljenju bolezensko spremenjenih telesnih delov, zlasti gibal: razvoj ortopedije / ortopedija zob in čeljusti veda o uravnavanju zob in čeljusti
2. pog. ortopedski oddelek v bolnici: predstojnik ortopedije / leži na ortopediji

otorinolaringologíja -e ž (ȋ) veda o ušesu, nosu, grlu in njihovih boleznih

páleoantropologíja -e ž (ȃ-ȋ) veda o izumrlih človečnjakih

paleografíja -e ž (ȋ) veda o starih pisavah: diplomatika in paleografija / glasbena paleografija veda o starih notnih pisavah

paleontologíja -e ž (ȋ) veda o izumrlih organizmih: dognanja paleontologije / izpit iz paleontologije
♦ lingv. lingvistična paleontologija veda, ki se ukvarja z raziskovanjem stare kulture in civilizacije na osnovi jezikovnih elementov

parazitologíja -e ž (ȋ) veda o zajedavcih: razvoj parazitologije

patologíja -e ž (ȋ)

1. veda o boleznih in bolezenskih procesih v organizmih: razvoj patologije / rastlinska, živalska patologija / simpozij o družbeni patologiji
● žarg. včeraj je delal patologijo izpit iz patologije
2. pog. patološki oddelek v bolnici: pripeljati truplo na patologijo; predstojnik patologije
3. knjiž. odklon od normalnega, pravilnega stanja: patologija visoko civilizirane družbe

patolóški -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na patologe ali patologijo: patološka preiskava, raziskava / patološki oddelek v bolnici / patološka anatomija; patološka fiziologija veda o življenjskih procesih pri bolezenskih ali nenormalnih življenjskih pogojih organizma
// bolezenski: patološki pojavi; patološko stanje bolnika se slabša / pri pesniku je opaziti patološka nagnjenja

pedagógika -e ž (ọ́) veda o vzgoji in izobraževanju: zgodovina pedagogike; ustanoviti katedro za pedagogiko
♦ ped. individualna pedagogika ki zahteva svoboden razvoj osebnosti učencev; industrijska pedagogika ki se ukvarja s strokovnim izobraževanjem delavcev v industriji; korektivna pedagogika ki se ukvarja s popravljanjem, izboljševanjem prizadetih funkcij razvojno motenih otrok; specialna pedagogika ki se ukvarja z razvojno motenimi osebami; specialna pedagogika za duševno prizadete

pedologíja1 -e ž (ȋ) veda o duševnem in telesnem razvoju otrok, mladih ljudi, mladinoslovje: izsledki pedologije

pedologíja2 -e ž (ȋ) veda o prsti, tleh: razvoj pedologije; strokovnjak za pedologijo

penologíja -e ž (ȋ) veda o izvrševanju kazenskih sankcij: dognanja penologije

petrografíja -e ž (ȋ) veda o mineralni in kemični sestavi kamnin: mineralogija in petrografija

pétrokemíja -e ž (ẹ̑-ȋ) industrija pridobivanja organskih spojin iz nafte: hiter razvoj petrokemije / izdelki petrokemije
// veda o tem: je inženir petrokemije

petrologíja -e ž (ȋ) veda o nastanku, razvoju in sestavi kamnin: petrologija in mineralogija

pirotéhnika -e ž (ẹ́) veda o izdelavi in uporabi eksplozivnih in vnetljivih snovi: razvoj pirotehnike
// uporaba takih snovi: snemati film tudi s pirotehniko / v tem filmu je veliko pirotehnike

pnevmologíja -e ž (ȋ) med. veda o pljučih in pljučnih boleznih

polítičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na politiko: boriti se za politične cilje; njegova politična dejavnost; politična manifestacija; publ. izvajati politični pritisk / on je ugledna politična osebnost / politična neodvisnost države; politična razdelitev sveta / politični emigrant; politična organizacija; politično gibanje / politična izobrazba; fakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo; politična znanost / politični žargon / politične vesti / napisati več političnih pamfletov / politični biro v nekaterih komunističnih partijah izvršilni organ centralnega komiteja; politični delegat med narodnoosvobodilnim bojem in prva leta po 1945 borec, ki nadomešča političnega komisarja v nižjih vojaških enotah; (politični) komisar med narodnoosvobodilnim bojem in prva leta po 1945 oficir, ki skrbi zlasti za politično in moralno področje in kadrovska vprašanja v vojaški enoti
// politični program program politične stranke, ki določa njene cilje in sredstva za njihovo uresničenje; politična integracija integracija posameznih držav zaradi sodelovanja na določenih področjih; politična stranka organizirana skupina ljudi, ki se zavzema za uresničenje svojega političnega programa
● ekspr. preobračati politične kozolce spreminjati politične nazore; ekspr. politični mrlič človek, ki mu je popolnoma onemogočeno politično delovanje; publ. oditi iz političnega življenja ne ukvarjati se več s politiko
♦ geogr. politična karta karta, ki prikazuje politično-upravne ozemeljske enote; soc. politična ekonomija veda o zakonih v proizvodnji in delitvi materialnih dobrin v družbi

polítično

prisl.:

politično delovati

politično polemičen članek

biti politično zanesljiv

politologíja -e ž (ȋ) veda o politiki: razvoj politologije / oddelek za politologijo

poljedélstvo -a s (ẹ̑) gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z obdelovanjem zemlje, gojenjem rastlin za pridobivanje hrane in industrijskih surovin: razvoj poljedelstva; dohodek iz poljedelstva; poljedelstvo in živinoreja / mehanizirati poljedelstvo; preživljati se s poljedelstvom / namakalno, žitno poljedelstvo
♦ agr. ekstenzivno ki vlaga malo dela in kapitala na enoto zemljiške površine, intenzivno poljedelstvo ki vlaga veliko dela in kapitala na enoto zemljiške površine; zgod. motično poljedelstvo za katero je značilno obdelovanje zemlje s primitivnim ročnim orodjem, zlasti z motiko; orno poljedelstvo za katero je značilno obdelovanje zemlje s plugom
// redko veda o taki gospodarski dejavnosti: študirati poljedelstvo

polonístika -e ž (í) veda o poljskem jeziku in književnosti: polonistika in bohemistika / diplomirati iz polonistike

pomologíja -e ž (ȋ) veda o sadnem drevju in sortah: razvoj pomologije

pomôrstvo -a s (ō)

1. dejavnost, ki je v zvezi s plovbo po morju in izkoriščanjem morskega bogastva: delati v pomorstvu; ukvarjati se s pomorstvom / slovensko izrazje za pomorstvo
2. dejavnost, ki je v zvezi z določanjem položaja ladje in njenim vodenjem; navtika: razvoj pomorstva; imeti prakso v pomorstvu
// veda o tem: razprava iz pomorstva
3. redko ladjevje: potniška ladja argentinskega pomorstva

porodníštvo -a s (ȋ) veda o zdravniški pomoči pri porodu: profesor porodništva / operativno porodništvo

potresoslóvje -a s (ọ̑) veda o potresih; seizmologija: potresoslovju je posvetil veliko let

práktičen -čna -o prid., práktičnejši (á)

1. nanašajoč se na prakso: izkoriščati kaj v praktične namene; praktični pomen poskusov; praktična uporaba zakonov; izdelati praktična navodila za učitelje / praktična dejavnost učencev; praktično in teoretično znanje
// stvaren, predmeten: postavili so si nekaj praktičnih ciljev, nalog; hvalili so vsak njegov praktični dosežek / praktične koristi njegovega delovanja so majhne; praktično življenje je čisto nekaj drugega dejansko, vsakdanje
2. pri katerem kdo z opravljanjem določenih del, nalog uporabi, preizkusi kako znanje, vedenje: praktični in teoretični del izpita; praktični potek letenja; praktične vaje / pog. opravil je več ur praktične vožnje praktičnega pouka vožnje
// ki je namenjen za neposredno uporabo kakega znanja, vedenja: praktični priročnik za navigacijo; praktični dvojezični slovarji / praktična veda uporabna
3. ki v veliki meri ustreza svojemu namenu: preprost in praktičen stroj; ta rešitev ni edina možna, je pa praktična; praktična oblačila; praktično pohištvo / dal jim je nekaj praktičnih nasvetov koristnih, uporabnih; ta obleka ni praktična za službo
// ki se uporablja v vsakdanjem življenju: praktični predmeti; kupiti komu kako praktično stvar / praktično darilo
4. ki daje prednost temu, kar prinaša stvarne, predmetne koristi: praktičen človek je; ženske so po naravi bolj praktične
5. iznajdljiv, spreten: praktičen fant; obrtnik je zelo praktičen; praktična gospodinja
♦ filoz. praktični um po Kantu človekova moralna dejavnost; lingv. praktična stilistika veda o čimbolj ustrezajočih in priporočljivih zlasti jezikovnih značilnostih navadno neumetnostnih besedil; šol. praktični pouk učni predmet, pri katerem se učenci z opravljanjem določenih del, nalog, navadno v šolskih delavnicah, strokovno izobražujejo

práktično

prislov od praktičen:

praktično dokazati trditev

praktično so se lotili naloge

praktično oblečen moški

praktično vzgojeno dekle

ekspr. izraža rahlo omejitev: naloga je praktično že opravljena; praktično sem vam že vse povedal

ekspr. poudarja trditev: tako ravnanje praktično samo škoduje; beg iz zapora je praktično nemogoč; nimajo praktično nobene možnosti za rešitev; sam.: za rojstni dan mu je kupila nekaj praktičnega

právo -a s (ȃ)

1. pravila, ki urejajo odnose v določeni družbeni skupnosti in določajo kazni za kršitev teh pravil: reformirati pravo; zgodovina prava / cerkveno pravo
// veda o tem: študirati pravo; razvoj prava / pog. vpisati se na pravo pravno fakulteto
♦ jur. avtorsko pravo ki ureja pravice avtorjev; civilno pravo ki ureja osebnostna in premoženjska razmerja državljanov; dedno, delovno, finančno pravo; kazensko pravo pravna pravila, ki obsegajo kazensko materialno, kazensko procesno pravo ter pravo izvrševanja kazenskih sankcij; lastninsko pravo; materialno pravo pravna pravila, ki določajo vsebino pravic in dolžnosti pravnih subjektov; mednarodno pravo ki ureja pravna razmerja med državami in odnose v mednarodni skupnosti; menično pravo; naravno pravo; obče pravo; običajno pravo nezapisano pravo, ki temelji na ustaljeni rabi in pravnem prepričanju o njegovi obveznosti; osebno pravo ki ureja osebnostne pravice fizičnih in pravnih oseb; pomorsko pravo ki ureja pravna razmerja v pomorstvu; procesno pravo; rimsko pravo civilno pravo rimske sužnjelastniške družbe; upravno pravo; rel. božje pravo pravila, izražena zlasti v desetih božjih zapovedih; soc. materinsko pravo dejstvo, da se določa sorodstvo samo po materi; zgod. gorsko pravo v fevdalizmu pravila, ki urejajo pravna razmerja med gorskim gospodom in zakupniki
2. zastar. pravica: braniti svoje pravo; spoštovati naravna prava človeka

pravopís -a m (ȋ) pravila o pisavi, rabi črk in ločil, pisanju skupaj in narazen, o deljenju: poznati, spremeniti, upoštevati pravopis / po pravopisu bi morala biti tu vejica
// veda o tem: ukvarjati se s pravopisom; razvoj pravopisa
// knjiga s temi pravili: kupiti pravopis; v pravopisu so zapisani tudi naglasi in navodila za izgovor

pravoréčje -a s (ẹ̑) pravila, ki določajo in predpisujejo glasove in naglas knjižnega jezika: naglašati besede po pravorečju
// veda o tem: razvoj pravorečja

pravoslóvje -a s (ọ̑) zastar. veda o pravilih, ki urejajo odnose v določeni družbeni skupnosti in določajo kazni za kršitev teh pravil; pravo: posvetiti se pravoslovju / razvoj pravoslovja

pravoznánstvo -a s (ȃ) zastar. veda o pravilih, ki urejajo odnose v določeni družbeni skupnosti in določajo kazni za kršitev teh pravil; pravo: razvoj pravoznanstva

prázgodovína -e ž (ȃ-í) obdobje v razvoju človeške družbe, iz katerega ni pisanih virov: najdbe iz prazgodovine / prazgodovina človeštva
// veda o tem: zanimati se za prazgodovino
♦ arheol. obdobje prazgodovinskih dob

primerjálen -lna -o prid. (ȃ) ki temelji na primerjanju: primerjalna analiza, metoda; rezultati primerjalnih raziskav; primerjalno proučevanje slovanskih jezikov / navesti nekaj primerjalnih podatkov, številk / primerjalna skupina / oddelek za primerjalno književnost vedo, ki raziskuje medsebojne vsebinske, oblikoslovne odnose med različnimi književnostmi; strokovnjak za primerjalno slovnico; primerjalna zgodovina zgodovina, ki se ukvarja z medsebojnim primerjanjem zgodovinskih dogodkov
♦ biol. primerjalna anatomija veda, ki primerja zgradbo posameznih organov pri različnih vrstah organizmov; lingv. primerjalni odvisni stavek načinovni odvisni stavek, ki izraža enakost, podobnost, neenakost ali sorazmernost česa s primerjanim; primerjalno jezikoslovje jezikoslovje, ki primerja razvoj jezikovnih dejstev sorodnih ali domnevno sorodnih jezikov

primerjálno

prisl.:

stvar je treba gledati primerjalno

sam.: pog. vpisal se je na primerjalno na oddelek za primerjalno književnost

protétika -e ž (ẹ́)

1. veda o protezah: strokovnjak za protetiko / zobna protetika
2. pog. protetični oddelek: poslati koga na protetiko
3. protetični pripomočki: izdelovati protetiko

psihiatríja -e ž (ȋ) veda o duševnih motnjah in boleznih ter o njihovem zdravljenju: razvoj psihiatrije / oddelek za psihiatrijo

psíhofízika -e ž (ȋ-í) veda o odnosu med fizičnimi dražljaji in njihovimi duševnimi učinki: nova odkritja v psihofiziki

psíhofiziologíja -e ž (ȋ-ȋ) veda o odnosu med fiziološkimi procesi in duševnostjo: dosežki sodobne psihofiziologije / psihofiziologija dela

psihologíja -e ž (ȋ)

1. veda, ki raziskuje človeško duševnost, dušeslovje: razvoj psihologije; strokovnjak za psihologijo / eksperimentalna, mladinska psihologija; okultna psihologija parapsihologija; psihologija dela, učenja
♦ ped. pedagoška psihologija; psih. globinska psihologija ki proučuje človekovo podzavest; individualna psihologija po Adlerju ki proučuje posameznika glede na težnjo po uveljavljanju, moči; socialna psihologija ki obravnava duševne pojave s socialnega stališča; psiht. klinična psihologija ki proučuje duševno problematične ali ogrožene ljudi
2. duševnost: spoznati psihologijo učenca / publ. psihologija mase

psíhopatologíja -e ž (ȋ-ȋ) veda o vzrokih, nastanku in razvoju duševnih motenj in bolezni: ukvarjati se s psihopatologijo / psihopatologija govorjenja

psoslóvje -a s (ọ̑) knjiž. veda o psih; kinologija

ptičeslóvje -a s (ọ̑) knjiž. veda o pticah; ornitologija

pulmologíja -e ž (ȋ) med. veda o pljučih in pljučnih boleznih

računálništvo -a s (ȃ) veda o (elektronskih) računalnikih in njihovi uporabi: hiter razvoj računalništva / diplomirani inženir računalništva; komisija za računalništvo in informatiko

rádiobiologíja -e ž (ā-ȋ) biol., kem. veda, ki se ukvarja s proučevanjem delovanja ionizirajočih žarkov na žive organizme: razvoj radiobiologije

radiologíja -e ž (ȋ) veda o uporabi ionizirajočega sevanja zlasti v medicini: hiter razvoj radiologije / inštitut za medicinsko radiologijo

rastlínski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na rastlino: rastlinski deli; rastlinski sokovi / rastlinski škodljivci; rastlinske bolezni / uživati rastlinsko hrano; rastlinska barvila / rastlinske vrste / ornament z rastlinskimi motivi
♦ biol. rastlinska hrana rudninske snovi, iz katerih rastlina gradi organske snovi; rastlinske populacije; rastlinska združba skupnost različnih rastlinskih vrst, ki živijo na določenem prostoru v enakih življenjskih razmerah; biol., kem. rastlinska beljakovina; bot. rastlinska geografija veda, ki ugotavlja razširjenost rastlin na zemlji; rastlinska odeja vse rastline, ki rastejo na določenem področju; usnj. rastlinsko strojilo

rentgenologíja -e ž (ȋ) veda o rentgenskih žarkih in njihovi uporabi zlasti v medicini: razvoj rentgenologije / inštitut za rentgenologijo

riboslóvje -a s (ọ̑) veda o ribah: ukvarjati se z riboslovjem

rinologíja -e ž (ȋ) veda o nosu in njegovih boleznih

robótika -e ž (ọ́) veda o robotih in njihovi uporabi: razvoj robotike / zakoni robotike

rodoslóvje -a s (ọ̑) izvor, razvoj rodu; genealogija: raziskovati rodoslovje koga
// veda o tem: dognanja rodoslovja

romanístika -e ž (í) veda o romanskih jezikih in književnostih: naloge moderne romanistike / diplomirati iz romanistike in germanistike

rudárstvo -a s (ȃ) gospodarska dejavnost, ki se ukvarja s pridobivanjem rud, premoga: razvoj rudarstva
// veda o tem: študirati rudarstvo / inženir rudarstva / profesor za tehnično rudarstvo

rusístika -e ž (í) veda o ruskem jeziku in književnosti: pomemben prispevek k rusistiki / diplomirati iz rusistike

sedánjosten -tna -o [tudi səd] prid. (ā) knjiž. nanašajoč se na sedanjost: etnografija kot sedanjostna veda / zgodovinska in sedanjostna vrednost spomenikov sedanja

seizmologíja -e [sejz-] ž (ȋ) veda o potresih, potresoslovje: ukvarjati se s seizmologijo / osnove moderne seizmologije

seksologíja -e ž (ȋ) veda, ki raziskuje človekovo spolnost: ukvarjati se s seksologijo

selenografíja -e ž (ȋ) astr. veda o Luninem površju: ukvarjati se s selenografijo

semiologíja -e ž (ȋ) veda o znakih: razprave s področja semiologije / semiologija filma
♦ med. nauk o bolezenskih znamenjih

semiótika -e ž (ọ́) veda o znakih: semiotika in teorija informacije
♦ med. nauk o bolezenskih znamenjih

serologíja -e ž (ȋ) veda o serumih: ukvarjati se s serologijo

sfragístika -e ž (í) veda o pečatih: sfragistika in diplomatika

simptomatologíja -e ž (ȋ) veda o (bolezenskih) simptomih: razvoj simptomatologije / simptomatologija duševnih bolezni

sinologíja -e ž (ȋ) veda o kitajski zgodovini, kulturi in jeziku

sinonímika -e ž (í) lingv. sinonimni izrazi, sinonimi: bogastvo sinonimike
// veda o sinonimih: ukvarjati se s sinonimiko

sinóptičen -čna -o prid. (ọ́) nanašajoč se na sinopsis: na voljo je imel le sinoptični tekst in ne cele drame / podal je sinoptične slike o velikih plantažah
♦ meteor. sinoptična karta karta, ki prikazuje vremenske razmere in vremenske procese na določenem območju v določenem času; sinoptična meteorologija veda, ki proučuje ozračje za napovedovanje vremena; sinoptična vremenska napoved napoved za različne kraje hkrati; rel. sinoptični evangeliji prvi trije evangeliji, ki so si podobni po snovi, razvrstitvi dogodkov

sinóptično

prisl.:

to je prikazano sinoptično

sistemátika -e ž (á) urejenost, načrtnost, premišljenost: v delu se kaže precejšnja sistematika; znanstvena sistematika / sistematika stila
♦ biol. veda, ki se ukvarja z opisom, poimenovanjem in razvrščanjem rastlin, živali v sistematske kategorije

skandinavístika -e ž (í) veda o skandinavskih jezikih in književnostih: razprava iz skandinavistike

slavístika -e ž (í) veda o slovanskih jezikih in književnostih: dognanja sodobne slavistike / diplomirati iz slavistike

slovakístika -e ž (í) veda o slovaškem jeziku in književnosti: bohemistika in slovakistika

slovaropísje -a s (ȋ) pripravljanje, sestavljanje, pisanje slovarjev; leksikografija: ukvarjati se s slovaropisjem
// veda o tem

slovaroslóvje -a s (ọ̑) veda o besednem zakladu kakega jezika; leksikologija

slovenístika -e ž (í) veda o slovenskem jeziku in književnosti: slovenistika in germanistika / diplomirati iz slovenistike

slóvnica -e ž (ọ̑) sistem jezikovnih sredstev in njihovih medsebojnih odnosov: učiti se, znati slovnico; slovnica nemškega, slovenskega jezika; pouk slovnice
// veda o tem: ukvarjati se s slovnico / primerjalna slovnica slovanskih jezikov / slovnica za šesti razred učbenik slovnice
♦ lingv. normativna slovnica ki določa, katera jezikovna sredstva, možnosti se smejo, morajo uporabljati v določenem knjižnem jeziku; opisna slovnica ki prikazuje jezikovne pojave na eni stopnji razvoja; zgodovinska slovnica ki prikazuje jezikovne pojave z razvojnega vidika

sociografíja -e ž (ȋ) soc. opisovanje družbenih pojavov: ukvarjati se s sociografijo
// veda o tem: strokovnjak za sociografijo

sociometríja -e ž (ȋ) soc. metoda za količinsko ugotavljanje odnosov med osebami v majhnih skupinah: uporabljati sociometrijo
// veda o takih odnosih: odnos med sociometrijo in psihologijo

somatologíja -e ž (ȋ) veda o človeškem telesu: somatologija z anatomijo in fiziologijo; strokovnjak za somatologijo / predavati, somatologijo / žarg. kupiti somatologijo učbenik somatologije

speciálen -lna -o prid. (ȃ)

1. ki se po kaki lastnosti, značilnosti razlikuje od drugih; nenavaden, poseben: specialne barve, kreme; specialna jekla / dobiti specialno dovoljenje / obravnavati tudi specialne primere / specialna vozila / specialna vojaška enota
2. poseben, ne splošen in zato navadno podrobnejši: specialni pregled avtomobila; generalen in specialen / splošni in specialni izrazi / obča in specialna zgodovina
3. poseben, na manj ljudi omejen in navadno zahtevnejši, težji: on ima specialno nalogo; opravljati zelo specialno delo / specialno šolanje
4. pog., navadno v povedni rabi izvrsten, odličen: res, pečenka je specialna
♦ metal. specialna med med, ki vsebuje nikelj, mangan, železo, aluminij, silicij in cin; ped. specialna pedagogika veda, ki se ukvarja z razvojno motenimi osebami; voj. specialna vojna sovražna dejavnost kake države proti drugi državi z namenom, da jo materialno in psihološko izčrpava, slabi

speciálno

prisl.:

specialno se ukvarja s francoščino

speleologíja -e ž (ȋ) veda o podzemeljskih, kraških jamah, jamoslovje: zanimanje za speleologijo
♦ geogr. fizična speleologija ki raziskuje fizikalne razmere v jamah

srbístika -e ž (í) veda o srbskem jeziku in književnosti: napisal je več razprav iz srbistike

srbohrvatístika -e ž (í) veda o srbskohrvatskem jeziku in književnostih tega jezikovnega področja: študirati srbohrvatistiko

statístika -e ž (í)

1. številčni podatki o množičnih pojavih, prikazani navadno v tabelah, grafikonih: objaviti statistiko rojstev, nesreč; pregledovati statistike iz prejšnjih let; ugodna, ekspr. zgovorna statistika; uradna statistika
2. veda o metodah zbiranja in analize podatkov o množičnih pojavih: razvoj statistike; poslušati predavanja iz statistike; učbenik iz statistike
// dejavnost, ki se ukvarja z zbiranjem in analizo podatkov o množičnih pojavih: načrtovati, organizirati statistiko; ukvarjati se s statistiko; statistika industrije; oddelek za gospodarsko statistiko; zavod za statistiko
3. ekon. kazalec, ki se izračuna iz vzorčnih podatkov: vrednost statistike; vrste statistik

stavbárstvo -a s (ȃ)

1. umetnost oblikovanja prostora: razvoj sodobnega stavbarstva; kiparstvo, slikarstvo in stavbarstvo
// veda o tem: predavati stavbarstvo
2. skupek arhitekturnih stavb, objektov z značilnostmi določene dobe: antično, baročno stavbarstvo / kozolec je značilen za slovensko ljudsko stavbarstvo

stilístika -e ž (í)

1. lit. veda o značilnostih in primernosti izraznih in oblikovnih sredstev literarnega jezikovnega izražanja: ukvarjati se s stilistiko; poetika in stilistika
2. lingv. veda o stilnih značilnostih besedil: vaje iz stilistike / praktična stilistika veda o čimbolj ustrezajočih in priporočljivih zlasti jezikovnih značilnostih navadno neumetnostnih besedil

stomatologíja -e ž (ȋ) veda o boleznih zob in ust: razvoj stomatologije / otroška stomatologija

strategíja -e ž (ȋ)

1. postopki, načini načrtovanja in vodenja velikih vojaških operacij, vojne: uporabiti strategijo bliskovite vojne; bojevati se po pravilih strategije in taktike / vojaška strategija
// veda o tem: velik napredek strategije; osnovni pojmi iz strategije
2. publ., navadno s prilastkom postopki, načini za dosego kakega cilja: razkrili so njihovo strategijo; razvojna strategija; strategija miru; strategija ekonomskega pritiska / izbral je primerno, slabo strategijo za uresničitev svojih načrtov; strategija v trgovini
♦ šah. črni je bil neizkušen v strategiji; voj. globalna, jedrska, pomorska, zračna strategija; strategija partizanskega bojevanja

stratigrafíja -e ž (ȋ) veda o zemeljski zgodovini, ki razporeja plasti po starosti s pomočjo organskih in anorganskih ostankov: osnove stratigrafije; paleontologija in stratigrafija
// razporejenost plasti po starosti: določiti stratigrafijo tega področja
♦ arheol. horizontalna stratigrafija lega plasti druga poleg druge; vertikalna stratigrafija lega plasti druga nad drugo; lingv. stratigrafija jezika razporejenost jezikovnih plasti glede na čas nastanka, prevzema jezikovnih prvin

strojeslóvje -a s (ọ̑) veda o strojih: ukvarjati se s strojeslovjem / izpit iz strojeslovja

strôjništvo in strójništvo -a s (ȏ; ọ̑) dejavnost, ki se ukvarja z izdelovanjem, vzdrževanjem strojev, strojnih naprav: dosežki v strojništvu / kmetijsko, rudarsko strojništvo
// veda o tej dejavnosti: študirati strojništvo / fakulteta za strojništvo

táktika -e ž (á)

1. postopki, načini bojevanja manjših vojaških enot, posameznikov za dosego manjšega vojaškega cilja: prilagoditi taktiko razmeram; spremeniti taktiko v napadu; v obrambi uporabljati posebno taktiko; dobiti bitko z učinkovito taktiko / vojaška taktika
♦ voj. taktika partizanskega bojevanja
// veda, ki se ukvarja s pripravo taktičnih enot za oboroženi boj in njihovo uporabo v njem: predavati taktiko in strategijo; načela, pravila taktike
2. nav. ekspr., navadno s prilastkom postopki, način ravnanja za dosego kakega cilja: izbirati primerno taktiko za pridobitev zaveznikov; izgubiti igro zaradi napačne taktike; odkriti nasprotnikovo taktiko; uporabljati različne taktike; ženska taktika; taktika zavlačevanja; taktika v politiki; taktika in strategija delavskega gibanja
● ekspr. nima taktike ne zna ustrezno ravnati za dosego kakega cilja

teatrologíja -e ž (ȋ) veda o gledališki umetnosti

téhnika -e ž (ẹ́)

1. dejavnost, ki se ukvarja s konstruiranjem in izdelovanjem strojev, delovnih priprav, materialnih dobrin: dosežki, izdelki tehnike; ekspr. čuda tehnike; hiter razvoj tehnike
// veda o tej dejavnosti: študirati tehniko; poznavanje osnov tehnike / predavati tehniko / pog. vpisati se na tehniko na tehnično fakulteto
2. izdelki te dejavnosti: prodajati tehniko / bela tehnika električni gospodinjski stroji
3. navadno s prilastkom strojna in druga oprema, potrebna za opravljanje kakega dela, dejavnosti: opremiti laboratorij z najsodobnejšo tehniko; zastarela tehnika / gradbena, poljedelska, raketna tehnika
4. urejen, ustaljen način, postopek opravljanja kakega dela, dejavnosti: izboljšati, obvladati tehniko; tehnika beljenja, učenja / fotografirati v barvni, črno-beli tehniki; slikarske tehnike / ekspr. svoje slikarstvo je degradiral na golo tehniko
♦ lit. črno-bela tehnika prikazovanje oseb ali dogodkov, pri katerem so nekateri samo pozitivni, drugi pa samo negativni; tehnika retrospektive; muz. komponirati v dvanajsttonski tehniki; um. fresko tehnika
5. žarg., med obema vojnama in narodnoosvobodilnim bojem ilegalna organizacijska enota za opravljanje kake tehnične dejavnosti, zlasti tiskarske: v mestu je delovalo več tehnik / centralna tehnika pri centralnem organu Komunistične partije Slovenije; ciklostilna, dokumentarna tehnika; partijska, partizanska tehnika

tehnologíja -e ž (ȋ)

1. veda o pridobivanju surovin, obdelavi, predelavi materiala v izdelke: tehnologija obravnava snovi, postopke, delovna sredstva; fakulteta za tehnologijo / kemijska, tekstilna tehnologija; tehnologija lesa, papirja; inženir tehnologije / tehnologija materiala, obdelave / predavati tehnologijo
2. skupek postopkov takega pridobivanja, obdelave, predelave od začetka do končnega stanja: izboljšati, spremeniti tehnologijo; uporaba kemije, računalnikov v tehnologiji; sodobna, vrhunska tehnologija / kemijska, živilska tehnologija; umazana tehnologija ki povzroča, da je okolje onesnaženo; zaprta tehnologija pri kateri poteka tehnološki proces v zaprtem krogu brez izločanja škodljivih snovi v okolje; tehnologija barvanja, struženja
// skupek postopkov kakega dela, dejavnosti sploh od začetka do končnega stanja: informacijska, izobraževalna tehnologija; tehnologija transporta
// publ. ta skupek postopkov glede na znanje, izkušnje, pravico uporabe: kupiti, uvoziti tehnologijo; transfer tehnologije

téksten -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na tekst: tekstni popravki / tekstna primerjava / tekstno in slikovno gradivo
♦ lit. tekstna kritika raziskovanje besedil glede na spremembe, pristnost, avtorstvo; veda o takem raziskovanju; šol. tekstna naloga besedilo s podatki o določenem dejanskem stanju, na osnovi katerega je treba nastaviti račune in izračunati, kar se zahteva

tekstologíja -e ž (ȋ) lit. veda o raziskovanju besedil glede na spremembe, pristnost, avtorstvo: načela tekstologije

tektónika -e ž (ọ́)

1. geol. zgradba zemeljske skorje glede na razporejenost skladov, kamnin in glede na gibanja, ki so jo ustvarila: proučevati tektoniko; povezanost potresov s tektoniko / krajevna tektonika; tektonika plošč; morfologija in tektonika površja / zemeljska tektonika
2. veda o taki zgradbi: tektonika je del geologije / splošna tektonika
3. knjiž. urejena, sorazmerna, trdna grajenost česa: stavba z izrazito, strogo tektoniko / tektonika kipa, kompozicije
// sklenjena, somerna, hierarhično urejena zgradba česa: tektonika glasbenega, leposlovnega dela; kompozicija in tektonika / ekspr. slikovnost, ujeta v tektoniko
4. knjiž. nauk o taki grajenosti, zgradbi: arhitekt, umetnik je upošteval načela tektonike
♦ psih. tektonika osebnosti zgradba osebnosti glede na njene sestavine, plasti in njihove medsebojne vplive

telefoníja -e ž (ȋ) ptt

1. prenašanje govora z električnim tokom ali elektromagnetnimi valovi na daljavo: te priprave omogočajo telefonijo; izum telefonije / brezžična telefonija
// dejavnost, ki se ukvarja s takim prenašanjem: razvoj slovenske telefonije; odobriti denar za telefonijo
2. veda o tem prenašanju: strokovnjak za telefonijo / predavati telefonijo

télemehánika -e ž (ẹ̑-á) veda o upravljanju, vodenju strojnih naprav na daljavo: področje telemehanike

teologíja -e ž (ȋ)

1. veda o bogu in o stvareh v odnosu do njega, bogoslovje: študirati teologijo; islamska, katoliška, protestantska teologija; doktor teologije; predavanja iz teologije; filozofija in teologija
♦ rel. moralna teologija teološki nauk, ki obravnava pravila človeškega hotenja in ravnanja glede na dobro in zlo; naravna teologija ki skuša spoznati Boga miselno; negativna teologija ki poudarja, da je o Bogu mogoče vedeti predvsem, kaj ni; pastoralna teologija teološki nauk o usmerjanju, vodenju vernikov k zveličanju; teologija osvoboditve katere predmet in namen je osvoboditev človeka, zlasti družbena
2. pog. teološka fakulteta: vpisati se na teologijo; študenti teologije

terminologíja -e ž (ȋ)

1. lingv., navadno s prilastkom celota izrazov določene stroke, panoge; strokovno izrazje, izrazoslovje: nekatere stroke so razvile bogato terminologijo / uporabljati domačo, zastarelo terminologijo / filozofska, lesarska, medicinska terminologija / strokovna terminologija
2. veda o strokovnih izrazih kakega jezika: ukvarjati se s terminologijo; razvoj slovenske terminologije; strokovnjak za terminologijo

têrmodinámika -e ž (ȇ-á)

1. fiz. spreminjanje toplote v delo in obratno: raziskovati termodinamiko / zakoni termodinamike
2. veda o tem spreminjanju: dognanja termodinamike

térmotéhnika -e ž (ȇ-ẹ́) veda o uporabi toplote v tehnične namene: strokovnjak za termotehniko

tloslóvje -a s (ọ̑) knjiž. veda o prsti, tleh; pedologija: razvoj tloslovja

toksikologíja -e ž (ȋ) veda o strupenih snoveh in njihovem učinkovanju

toponímika -e ž (í) lingv. celota toponimov določenega področja: proučevati toponimiko dežele
// veda o toponimih; toponomastika: ukvarjati se s toponimiko

toponomástika -e ž (á) lingv. veda o toponimih: ukvarjati se s toponomastiko

travmatologíja -e ž (ȋ)

1. veda o zdravljenju (telesnih) poškodb: zgodovina travmatologije / prometna travmatologija
2. žarg., med. travmatološki oddelek v bolnici: poškodovanca so prepeljali na travmatologijo

turkologíja -e ž (ȋ) veda o turški zgodovini, kulturi in jeziku

ufologíja -e ž (ȋ) veda o neznanih letečih predmetih: ukvarjati se z ufologijo; strokovnjak za ufologijo

ukoslóvje -a s (ọ̑) zastar. veda o poučevanju; didaktika: načela ukoslovja / obče ukoslovje splošna didaktika

urbanízem -zma m (ī) dejavnost, ki se ukvarja z načrtovanjem, urejanjem naselij: problemi s področja urbanizma; svet, zavod za urbanizem; napake, uspehi v urbanizmu / trgovinski, turistični urbanizem
// veda o tej dejavnosti: študirati urbanizem; katedra za urbanizem
● knjiž., redko občudovati moderni urbanizem glavne ulice urejenost

urologíja -e ž (ȋ) veda o mokrilih pri moških in ženskah in o spolovilih pri moških ter o njihovem zdravljenju

varílstvo -a [tudi u̯s] s (ȋ) dejavnost, ki se ukvarja z varjenjem: razvoj varilstva
// veda o tej dejavnosti: inženir varilstva

véda1 -e ž (ẹ́)

1. dejavnost, ki si prizadeva metodično priti do sistematično izpeljanih, urejenih in dokazljivih spoznanj: znanost se deli na vede, vede pa na discipline; veda, ki proučuje, raziskuje staranje, se imenuje gerontologija; metode, odkritja kake vede; matematika, fizika in druge vede / družbene, naravoslovne vede; jezikoslovje, pravo in druge duhovne vede katerih predmeti so rezultati človekovega duhovnega ustvarjanja; botanika je empirična, logika pa teoretična veda; geološka, literarna, navtična, pravna, zdravniška veda; humanistične vede vede s področja umetnosti, kulture; publ. etnologija, zgodovina in druge nacionalne vede pomembne za uveljavljanje, zavedanje posameznega naroda; šola za politične vede; tehnične, uporabne vede; heraldika, numizmatika in druge pomožne zgodovinske vede
// navadno s prilastkom celota spoznanj te dejavnosti: proučevati, študirati literarno vedo; teorija politične vede
2. zastar. znanje: imeti obsežno vedo; človek velike vede
3. zastar. veščina, spretnost: izuriti se v orožju in drugih vedah

védnost -i ž (ẹ́)

1. dejstvo, da kdo kaj ve: vednost nalaga človeku tudi odgovornost; vednost, da še ni prepozno, ga pomirja; vednost o duševnih procesih / narediti brez vednosti, z vednostjo koga / pisar. v vednost: a) predsedniku b) članom
2. kar kdo ve: dlje pa naša vednost ne sega; po moji vednosti sosed nima več avtomobila / to trdim iz lastne vednosti
// kar se ve sploh: sodobna vednost ne daje opore za tako razlago; vednost o družbi se širi, poglablja
3. zastar. znanje: potrebna je dobra vednost nemškega jezika
4. zastar. veda, znanost: ukvarjati se z geologijo in drugimi vednostmi; odkritja vednosti; umetnost in vednost / vremenska vednost vremenoslovje

védski -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na veda2: vedska književnost / vedska doba

veroslóvje -a s (ọ̑) veda o verah: primerjalno veroslovje

veterína -e ž (í)

1. veda o boleznih, zdravstvenem varstvu živali in o neoporečnosti živil živalskega izvora, živinozdravstvo: študirati veterino
2. pog. veterinarska fakulteta: študent veterine

veterinárstvo -a s (ȃ) veda o boleznih, zdravstvenem varstvu živali in o neoporečnosti živil živalskega izvora, živinozdravstvo: razvoj, zgodovina veterinarstva

virologíja -e ž (ȋ) veda o virusih: strokovnjak za virologijo

virusologíja -e ž (ȋ) veda o virusih; virologija

vremenoslóvje -a s (ọ̑) veda o vremenu: ukvarjati se z vremenoslovjem

vulkanologíja -e ž (ȋ) veda o vulkanih: stališče vulkanologije

vzgojeslóvje -a s (ọ̑) knjiž. veda o vzgoji in izobraževanju; pedagogika: predavanja iz vzgojeslovja

zemljepís -a m (ȋ) veda o zemeljskem površju, o gospodarskih in kulturnih razmerah na njem: študirati zemljepis / profesor zemljepisa

zgodovína -e ž (í)

1. celota dogajanj v razvoju, preteklosti v zvezi s kakim osebkom, skupnostjo, področjem: njihova zgodovina je težka, zapletena; narodi s pomembno zgodovino; o zgodovini cerkve poroča samostanski kronist; gibalo, tek zgodovine; materialistično pojmovanje zgodovine / človeška, osebna zgodovina; geološka zgodovina zemlje; kitajska, slovenska, svetovna zgodovina; krajevna zgodovina; zgodovina filma, glasbe, tehnike / napisati zgodovino rodu / Zgodovina slovenskega naroda
2. obdobje v razvoju človeške družbe, iz katerega so pisani viri: položaj našega naroda skozi zgodovino; v zgodovini človeštva, zemlje se je zgodilo veliko katastrof; novejša, starejša zgodovina; zgodovina in prazgodovina / obdobje zgodovine
// veda o tem: viri za zgodovino / gospodarska, politična, umetnostna zgodovina; literarna zgodovina; primerjalna zgodovina ki se ukvarja z medsebojnim primerjanjem zgodovinskih dogodkov; splošna zgodovina / uradna zgodovina / predavati zgodovino; ocena iz zgodovine / žarg. kupiti zgodovino za peti razred učbenik zgodovine
● vznes. ta zgodovina je napisana s krvjo v času, kraju, na katerega se nanaša ta zgodovina, je bilo mnogo ubitih, mrtvih; ekspr. bil je mož, ki je delal zgodovino odločujoče posegal vanjo; ekspr. to ima dolgo zgodovino se je dolgo razvijalo, pripravljalo; ekspr. priti v zgodovino postati zgodovinsko pomemben; ekspr. on je živa zgodovina domačega kraja vse pozna, ve; knjiž. tako se je obrnil še en list zgodovine je minilo še eno obdobje zgodovine; ekspr. prepričan sem, da bo sodba zgodovine pravičnejša da se bo v prihodnosti pravičneje sodilo o določeni osebi, dejstvu; ekspr. to je še zavito v temo zgodovine še ni pojasnjeno, raziskano

zgodovinopísje -a s (ȋ) dejavnost, ki se ukvarja s pisanjem del, knjig o zgodovini: dosežki slovenskega zgodovinopisja / literarno, politično, umetnostno zgodovinopisje
// veda o tem

zóogeografíja -e ž (ọ̑-ȋ) veda o geografski razširjenosti živali

zoologíja -e ž (ȋ) veda o živalih, živaloslovje: dognanja zoologije / profesor zoologije

zóotéhnika -e ž (ọ̑-ẹ́) veda o reji in gospodarskem izkoriščanju domačih živali: razvoj zootehnike

železárstvo -a s (ȃ) gospodarska dejavnost, ki se ukvarja s proizvodnjo surovega železa: razvoj železarstva; uporaba energije v železarstvu
// veda o tem: strokovnjak za železarstvo

živinozdrávstvo -a s (ȃ) veda o boleznih, zdravstvenem varstvu živali in o neoporečnosti živil živalskega izvora; veterina: ukvarjati se z živinozdravstvom

življenjeslóven -vna -o prid. (ọ̑) zastar. biološki: življenjeslovni vidiki / življenjeslovna veda

Slovar novejšega besedja

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

ájurvéda -e ž (ȃ-ẹ́)
tradicionalna hindujska metoda zdravljenja s posebno prehrano, zdravilnimi zelišči: osnove ajurvede; Ajurveda je celovit sistem zdravljenja, ki ga indijski naravni zdravilci poznajo in uporabljajo že več tisočletij E ← agl., nem. Ayurveda ← stind. āyurveda- iz āyu- 'življenje' + veda- 'znanost'

anesteziologíja -e [anestezijologija] ž (ȋ) med.
veda, ki se ukvarja z anestezijo: metode anesteziologije; Ko je opravila študij medicine, se je odločila za specializacijo iz anesteziologije E ↑anesteziológ

angiologíja -e [angijologija] ž (ȋ) med.
veda o žilah in žilnih boleznih: Ves čas sledi novostim v kardiologiji in angiologiji ter objavlja članke v domačih in tujih publikacijah E ↑angiológ

ántroponomástika -e ž (ȃ-á) jezikosl.
veda o lastnih imenih ljudi: Z vprašanji antroponomastike se ukvarjajo pomembni domači in tuji jezikoslovci, zgodovinarji in etnologi E ← nem. Anthroponomastik, agl. anthroponomastics iz gr. ánthropos 'človek' + (↑)onomástika

arborístika -e ž (í) bot.
veda, ki se ukvarja z gojenjem lesnatih rastlin v urbaniziranem okolju: Arboristika, ki se je začela v ZDA razvijati že pred več kot tridesetimi leti, je pri nas še vedno v povojih E ← agl. arboristics iz lat. arbor 'drevo'

bíoétika -e [bijoetika] ž (ȋ-ẹ́)
veda, ki sistematično proučuje moralna načela zdravstva in ved o življenju: odbor za bioetiko; zakon o bioetiki; smernice v bioetiki; Bioetika omogoča etično in filozofsko podlago za miroljubno harmonijo sorazvoja človeštva in tako imenovanega biookolja E ← agl. bioethics, nem. Bioethik iz ↑bío… + (↑)étika

bíoinformátika -e [bijoinformatika] ž (ȋ-á)
veda, ki proučuje biološke sisteme z informacijsko tehnologijo: Spoznanja bioinformatike vsak dan uporabljajo v farmacevtskih družbah, v industriji in zdravstvu E ← agl. bioinformatics, nem. Bioinformatik iz ↑bío… + (↑)informátika

bíokibernétika -e [bijokibernetika] ž (ȋ-ẹ́)
veda, ki raziskuje podobnost med delovanjem strojev in živo naravo z inženirsko-tehnološkimi postopki: Kot biolog je diplomo delal na ljubljanski fakulteti za elektrotehniko in računalništvo – zanimala ga je povezava biologije in biokibernetike E ← agl. biocybernetics iz ↑bío… + (↑)kibernétika

bíomedicína -e [bijomedicina] ž (ȋ-ȋ)
1. veda, ki združuje medicinske temeljne in klinične vede ter naravoslovne vede, na katerih te temeljijo: biomedicina in biotehnologija; doktorski študij biomedicine; nove smeri v biomedicini; Raziskava je zelo specifična, interdisciplinarna in nima za osnovo klasičnega laboratorijskega poskusa, tako značilnega za biomedicino
2. postopki, ki izhajajo iz spoznanj te vede: laboratorijska biomedicina; oploditev s pomočjo biomedicine; evropska konvencija o biomedicini; Ob dosežkih moderne biomedicine in genetskega inženiringa se tu in tam celo zazdi, da življenje na Zemlji že trka na vrata nesmrtnosti E ← agl. biomedicine, nem. Biomedizin iz ↑bío… + (↑)medicína

bíopolítika -e [bijopolitika] ž (ȋ-í)
upravljanje različnih področij človeškega življenja in razpolaganje z življenjem celih populacij: V zadnjih letih se vse več dokumentarcev ukvarja z vsebinami, ki zadevajo biopolitiko, in s posledicami globalizacije
// veda o tem: bioetika in biopolitika; študij biopolitike; Docent politologije na FDV se pri predmetu biopolitike s študenti posveča raziskovanju dela, razumevanju zaposlitve E ← agl. biopolitics iz ↑bío… + (↑)polítika

diabetologíja -e [dijabetologija] ž (ȋ) med.
veda o sladkorni bolezni: Na lanskem srečanju so si za glavno temo izbrali motnje hranjenja pri sladkorni bolezni, govorili pa so tudi o novostih s področja diabetologije E ↑diabetológ

dietologíja -e [dijetologija] ž (ȋ)
veda o posebni, predpisani prehrani za določene kategorije ljudi; dietetikaSSKJ: Najnovejše ugotovitve sodobne dietologije priporočajo čim bolj pestro in uravnoteženo prehrano E ↑dietológ

drevésniSSKJ -a -o prid. (ẹ̑)

drevésna kirurgíja -e -e ž (ẹ̑, ȋ)
veda o sanaciji poškodovanih dreves: Načeloma v drevesni kirurgiji velja pravilo, da se nad deset centimetrov debelih vej ne žaga, razen če ni res nujno potrebno

ekonometríja -e ž (ȋ)
1. veda o uporabi matematičnih in statističnih metod v ekonomskih raziskavah: Metode, ki jih razvijamo znotraj ekonometrije, niso uporabne zgolj v ekonomiji, temveč jih s pridom uporabljamo pri projektih na drugih področjih, npr. v medicini
2. uporaba matematičnih in statističnih metod v ekonomskih raziskavah: Ekonometrija je orodje, ki ga npr. za dobro oceno inflacije ali katere druge makroekonomske kategorije dober makroekonomist mora znati pravilno uporabljati E ← nem. Ökonometrie iz (↑)ekono(míja) + tvor. od (↑)méter

étnokoreologíja -e ž (ẹ̑-ȋ)
veda o ljudskih plesih: Rezultati Ramovševega znanstvenega dela pomenijo v evropskem merilu vrhunski, doslej nedosežen prispevek na področju mednarodne etnokoreologije E ← agl. ethnochoreology, frc. ethnochoréologie iz ↑étno… + gr. horeía 'ples' + tvor. od lógos 'beseda, govor'

fítofarmacíja -e ž (ȋ-ȋ)
veda o proizvodnji pripravkov, izdelkov za zdravljenje rastlin, preprečevanje njihovih bolezni ali njihovo varovanje pred škodljivci: Odrekli se bomo proizvodom fitofarmacije in raje za rekreacijo prijeli za motiko, ko nas bo motil plevel na vrtu E ← nem. Phytopharmazie iz gr. phytón 'rastlina' + (↑)farmacíja

fiziatríja -e [fizijatrija] ž (ȋ) med.
veda o poškodbah, obolenjih gibalnega sistema telesa in o njihovem zdravljenju: Po končanem študiju medicine se je odločila za specializacijo iz fiziatrije E ↑fiziáter

forénzika -e ž (ẹ́)
veda, ki se ukvarja s preiskavo človekovih sledi, zlasti kemijskih, bioloških, ki so v kakršni koli zvezi s kaznivimi dejanji, prometnimi nesrečami, in pripravo izvedenskega mnenja: Policisti morajo poznati forenziko, da zavarujejo sledi E ← nem. Forensik, agl. forensic (science) 'forenzična (znanost)' iz lat. forensis 'sodni' iz ↑fórum

francístika -e ž (í)
veda o francoskem jeziku in književnosti: Študenti francistike so prvič zavzeli oder leta 1984, ko so pod vodstvom takratne francoske lektorice pripravili recital poezije Jacquesa Préverta E iz (↑)francóski po zgledu (↑)romanístika

gástroenterologíja -e ž (ȃ-ȋ) med.
veda o prebavnih organih in njihovih boleznih: klinični oddelek za gastroenterologijo; Po ugotovitvah izvedenke gastroenterologije tožničina jetrna bolezen in patološki jetrni testi niso v vzročni zvezi s spornim zdravljenjem E ↑gástroenterológ

genómika -e ž (ọ́)
veda, ki proučuje genome organizmov: primerjalna genomika; genomika živali; Genomika bo omogočila oblikovanje zdravil za individualne paciente in tako zmanjšala možnost neželenih učinkov E ← agl. genomics iz ↑genóm

hispanístika -e ž (í)
veda o španskem jeziku in književnosti: Pleše dvajset let, tudi balet, džez balet in salso, ko pa jo je študij hispanistike ponesel v Buenos Aires, je dušo zapisala argentinskemu tangu E (↑)hispaníst

imagologíja -e ž (ȋ)
ustvarjanje idealiziranih podob, predstav in aluzij o kom, čem, izoblikovanih na podlagi primerjave z drugim istovrstnim: V dobi imagologije so pomembne podobe, gledalca, ki čaka na nove in nove razburljive posnetke z različnih koncev sveta, ne zanimajo vzroki, zaradi katerih so podobe nastale
// veda, ki proučuje tako ustvarjanje: Njegovo razpravo je mogoče brati kot literarnozgodovinsko študijo s področja imagologije E ← agl. imagology, nem. Imagologie iz lat. imāgō 'slika' + tvor. od gr. lógos 'beseda, govor'

japonologíja -e ž (ȋ)
veda o japonskem jeziku in književnosti: Mineva deseto leto, odkar je bil na Filozofski fakulteti ustanovljen študij japonologije in nekaj mladih ljudi je, ki se resno lotevajo prevajanja E po imenu države Japonska + tvor. od gr. lógos 'beseda, govor'

kemometríja -e ž (ȋ)
veda, ki se ukvarja z matematičnimi in statističnimi postopki ter metodami za obdelavo kemijskih podatkov: laboratorij za kemometrijo; Kot uveljavljeni raziskovalec na področju kemometrije in računalniških obdelav podatkov je delal več kot tri desetletja E ← agl. chemometry, nem. Chemometrie iz (↑)kem(íja) + tvor. od (↑)méter

kineziologíja -e [kinezijologija] ž (ȋ)
veda o gibanju človeškega telesa: aplikativna kineziologija; psihološka kineziologija; Študentka kineziologije na univerzi Illinois je še dodala, da bo sicer zamudila nekaj predavanj, a upa, da bo zlata kolajna zadostno opravičilo E ← agl. kinesiology, nem. Kinesiologie iz gr. kinēsis 'gibanje' + tvor. od gr. -logía

krajínskiSSKJ -a -o prid. (ȋ)

krajínska arhitektúra -e -e ž (ȋ, ȗ)
veda o oblikovanju krajine in okolja, o varstvu okolja in narave ter o prostorskem načrtovanju: študij krajinske arhitekture; Ustvarjalci na področju arhitekture, krajinske arhitekture in urbanizma ugotavljajo, da ministrstvo s svojimi dejanji vztrajno zapostavlja vlogo prostorske kulture v slovenskem kulturnem prostoru

krajínski arhitékt -ega -a m, člov. (ȋ, ẹ̑)
strokovnjak za krajinsko arhitekturo: Krajinski arhitekt je mediator, ki pritegne različna znanja in discipline ter jih združi v smiselni ureditvi

krajínski párk -ega -a m (ȋ, ȃ)
območje, ki je zavarovano zaradi velike ekološke, biotske, krajinske vrednosti: čezmejni krajinski park; ustanovitev krajinskega parka; območje krajinskega parka; V krajinskem parku z varovalnimi območji bo treba predvideti režim

mákrobiótikaSSKJ -e [makrobijotika] ž (ȃ-ọ́)
1. veda o prehrani, sestavljeni iz sonaravno pridelane hrane, ki temelji na budističnih načelih ravnovesja jina in janga: V tujini se je seznanila z načeli makrobiotike
2. prehranjevanje na tak način: Če se zaradi raka odločiš za makrobiotiko ali vegetarijanstvo, to za organizem ni dobro E ← nem. Makrobiotik iz (↑)makro… + tvor. od gr. biōtikós 'ki se nanaša na življenje'

mariologíja -e [marijologija] ž (ȋ) rel., v krščanski dogmatiki
veda, ki proučuje življenje Marije: Diplomiral je iz mariologije E ← srlat. mariologia iz osebnega imena Maria + tvor. od gr. lógos 'beseda, govor'

mehatrónika -e ž (ọ́)
veda, ki združuje znanja strojništva, elektrotehnike in računalništva: inženir mehatronike; tehnik mehatronike; Mehatronika je nov način razmišljanja v načrtovanju izdelkov in sistemov, ki omogočajo integracijo precizne mehanike, elektronike, avtomatskega vodenja ipd. E ← agl. mechatronics iz (↑)mehá(nika) + (↑)(elek)trónika

naglasoslôvje -a s (ȏ)
veda o naglasu; akcentologijaSSKJ: Ob njegovem strokovnem delu pri slovarju knjižnega jezika so nastale številne razprave s področja dialektologije, zgodovine jezika in naglasoslovja E (↑)naglàs + tvor. od stcslov. slovo 'beseda'

naratologíja -e ž (ȋ)
1. veda o pripovedovanju, pripovedi: Delu, namenjenemu zlasti študentom, je dodan tudi seznam ključnih pojmov naratologije
2. pripovedovanje, pripoved; naracijaSSKJ: Flashback je bržkone edini prijem iz filmske naratologije, ki ga scenarist uporablja E ← agl. narratology ← frc. narratologie iz lat. narrātus 'pripovedovan' + tvor. od gr. lógos 'beseda, govor'

nederlandístika -e ž (í)
veda o nizozemskem jeziku in književnosti: Njuni veličanstvi sta se nato v švedščini pomenkovali z nekaj deset študenti oddelka za germanistiko, nederlandistiko in skandinavistiko na ljubljanski filozofski fakulteti E ← nem. Nederlandistik, agl. nederlandistics iz niz. Nederland 'Nizozemska'

néonatologíja -e ž (ẹ̑-ȋ) med.
preprečevanje, razpoznavanje in zdravljenje bolezni pri novorojenčkih: ultrazvočna diagnostika v neonatologiji; Sodoben inkubator bo nadomestil dotrajanega in zastarelega v službi za neonatologijo
// veda o tem: Danes na katedri za pediatrijo medicinske fakultete študentom predava izbrana poglavja iz neonatologije E ↑néonatológ

névrolingvístika -e ž (ẹ̑-í)
jezikoslovje, ki proučuje možganske procese, ki vodijo razumevanje, tvorbo in znanje jezika: Nevrolingvistika je razmeroma mlada veda, ki združuje več področij znanosti E ← nem. Neurolonguistik, agl. neurolinguistics iz (↑)nevro… + (↑)lingvístika

numerologíja -e ž (ȋ)
1. napovedovanje, predvidevanje usode, dogajanja v prihodnosti na podlagi proučevanja simbolike in skrivnega pomena številk: ukvarjati se z numerologijo; knjige o astrologiji in numerologiji; Medtem ko na raznolikost imen precej vpliva moda in pogosto tudi domišljija staršev, numerologija in navdušenje nad nenavadnim, si priimkov ljudje načeloma ne izmišljujejo
2. veda o tem: strokovnjak za numerologijo; Numerologija govori o tem, da je od imena odvisna tudi naša življenjska pot E ↑numerológ

nutricionístika -e [nutricijonistika] ž (í)
veda o prehrani: Govoril je o odkrivanju talentov in razvoju športnika, načrtovanju treninga hitrosti, nutricionistiki v vrhunskem treningu, doseganju vrhunske forme E ← agl. nutritionistics iz ↑nutricioníst

organístika -e ž (í)
1. veda o sestavi orgel in njihovi zgodovini, razvoju: Organistika je relativno dobro razvita po zaslugi nekaterih posameznikov, ki se ukvarjajo z orglami, zgodovinskim razvojem in uporabo tega glasbila
2. orgelska glasba: Postavitev koncertnih orgel je začrtalo novo obdobje v slovenski organistiki E iz srlat. organisticus 'orgeljski'

pédopsihiatríja -e [pedopsihijatrija] ž (ẹ̑-ȋ) med.
veda o duševnem razvoju, duševnih motnjah in duševnih boleznih pri otrocih: Pedopsihiatrija se ukvarja z zdravljenjem duševnih motenj pri otrocih in mladostnikih E ← agl. pedopsychiatry, nem. Pädopsychiatrie iz ↑pédopsihiáter

penologíja -e ž (ȋ) pravn.
veda o kaznovanju, ki proučuje načine in učinke kaznovanja, izvrševanja kazenskih sankcij: Je raziskovalec na inštitutu za kriminologijo, ožje področje njegovega delovanja je penologija E ↑penológ

perinatologíja -e ž (ȋ) med.
1. večdisciplinarna veda o zdravstvenem varstvu nosečnice, plodu, porodnice in novorojenčka: Slovenski ginekologi ga imajo za pionirja sodobne slovenske perinatologije
2. zdravstveno varstvo nosečnice, plodu, porodnice in novorojenčka: Vodilni strokovnjaki na področju perinatologije opozarjajo na v praksi vse bolj pereče probleme, kjer izstopa maternalna umrljivost E ← agl. perinatology iz ↑perinatálni + gr. -logía iz (↑)lógos

poslôvništvo -a s (ȏ)
1. gospodarska dejavnost, ki se ukvarja s posli in poslovanjem: podpirati poslovništvo; Avtor je predstavil tedaj v francoskem poslovništvu novonastajajoči sloj upraviteljev menedžerjev, ki so v velikih podjetjih začeli nadomeščati prejšnje klasično družinsko vodenje poslov
2. veda o vodenju poslov: Kot profesorji ekonomije in poslovništva smo globoko zaskrbljeni, da gospodarska politika doživlja nevaren preobrat E (↑)poslóven

radiometríja2 -e [radijometrija] ž (ȋ)
1. veda, ki se ukvarja z merjenjem celotnega spektra elektromagnetnega sevanja, pomembna tudi za medicinsko diagnostiko: specialist za radiometrijo
2. med. preiskovalna metoda, ki meri telesu lastno sevanje toplote v območju mikrovalovnega spektra in omogoča zaznavanje že manjših sumljivih sprememb: preiskava dojk z radiometrijo E ← agl. radiometry, nem. Radiometrie iz (↑)radio…2 + tvor. od (↑)méter

rèanimatologíja -e ž (ȅ-ȋ)
veda, ki se ukvarja z reanimacijo: S študijem je razvijala veščine, s poučevanjem pa status nove veje medicine oz. stroke, tj. anesteziologije z reanimatologijo E ← agl. reanimatology, nem. Reanimatologie iz reanimírati + tvor. od gr. lógos 'beseda, govor'

rezianologíja -e [rezijanologija] ž (ȋ)
veda o rezijanskem narečju in kulturi: Rezianologija je vključena tudi v študijske programe ljubljanske Filozofske fakultete E ↑rezianológ

romologíja -e ž (ȋ)
veda o romskem jeziku in kulturi: Romologija kot znanost tudi pri nas obstaja in ima v obliki strokovnih publikacij marsikaj pokazati E ↑romológ

scenarístika -e ž (í)
1. dejavnost, ki se ukvarja s pisanjem, dodelovanjem scenarijev: Hja, hollywoodska scenaristika je definitivno v krizi
2. veda o tej dejavnosti: Grem do knjigarne, ki je namenjena samo filmom oziroma še posebej scenaristom, saj je notri na milijone knjig o filmih in scenaristiki E (↑)scenaríst

scientológ -a [scijentolog-] m, člov. (ọ̑)
pripadnik scientološke cerkve: Scientologi verjamejo v duhovno naravo človeka, ki je duh brez materije, energije, in ni vezan niti na prostor niti na čas E po zgledu agl. scientologist iz lat. scientia 'znanost, veda' + gr. -logos iz (↑)lógos

suicidologíja -e ž (ȋ)
veda o samomorilnosti: Alkohol je v suicidologiji znan kot eden najpomembnejših oblik indirektnega samodestruktivnega vedenja E ↑suicidológ

športologíja -e ž (ȋ)
veda o športu; športoslovje: magister športologije; Videti je, da bi avtor rad legitimiziral psihoanalizo v športologiji E iz športológ iz (↑)špórt + gr. -logos iz (↑)lógos

športoslôvje -a s (ȏ)
veda o športu; športologija: fakulteta za športoslovje; V športoslovju je zbranih nekaj čez petdeset opredelitev pojma šport, ki se včasih (odvisno od zornega kota) precej razlikujejo, toda v nobeni ne manjka razsežnosti telesno gibanje E (↑)špórt + tvor. od stcslov. slovo 'beseda'

téleinformátika -e ž (ẹ̑-á)
veda, ki združuje znanja in tehnologije s področja računalništva in telekomunikacij: Katera smer v teleinformatiki ima takšne možnosti, da bi se v prihodnjih petih letih splačalo v njen razvoj vložiti milijon dolarjev? E ← agl. teleinformatics iz (↑)tele… + (↑)informátika

terapévtika -e ž (ẹ́)
veda, ki se ukvarja z različnimi metodami zdravljenja: Pred dvema letoma je opustila redovništvo in se posvetila mentalni terapevtiki E ← agl. therapeutics, nem. Therapeutik iz (↑)terapíja

transfuziologíja -e [transfuzijologija] ž (ȋ)
veda v medicini, ki se ukvarja z odvzemanjem, pripravo in posredovanjem krvi ali njenih sestavin: Po končani medicinski fakulteti in pripravništvu je opravila specialistični izpit iz transfuziologije E ← agl. transfusiology, nem. Transfusiologie iz (↑)transfuzíja + tvor. od gr. lógos 'beseda'

ukrajinístika -e ž (í)
veda o ukrajinskem jeziku in književnosti: inštitut za ukrajinistiko E po imenu države Ukrajina

urbanologíja -e ž (ȋ)
veda, ki se ukvarja s proučevanjem urbanih naselij z vidika njihovega načrtovanja, arhitekture, sociologije: Interdisciplinarna urbanologija je prispevala k urbanizmu teoretično osnovo, ne da bi ga ločila od arhitekture kot njegove kulture E ↑urbanológ

varikologíja -e ž (ȋ) med.
veda o krčnih žilah: specialistka dermatovenerologije in varikologije E ↑varikológ

varstvoslôvje -a s (ȏ)
veda o družbenih mehanizmih za zagotavljanje varnosti in varstva v državi: študij varstvoslovja; Dnevi varstvoslovja so priložnost za neposredne stike teoretikov in praktikov ter za pospešeno reševanje aktualnih problemov na področju varstvoslovja E (↑)várstvo + tvor. od stcslov. slovo 'beseda'

venetologíja -e ž (ȋ)
1. veda, ki proučuje Venete, njihov jezik in kulturo: venetologija in etruskologija; Venetologijo je študiral v Padovi
2. neznanstveno prizadevanje, ki Venete prikazuje kot prednike Slovencev; venetovanje: Venetologija je bliže ezoteriki kot resni znanosti E ↑venetológ

viktimologíja -e ž (ȋ)
veda o žrtvah kaznivih dejanj: Ukvarjal se je z raziskovanjem mladinske sociologije, mladoletnega prestopništva, viktimologije in zlorabe otrok ter nazadnje s problematiko otrokovih pravic E ← agl. victimology iz victim 'žrtev' ← lat. victima + tvor. od gr. lógos 'beseda, govor'

Slovar slovenskega knjižnega jezika

Slovar novejšega besedja