véden2 -dna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) zastar.  

1. 1. navadno v povedni rabi, z rodilnikom ki ve (za) kaj: biti veden nesreče koga; biti veden vrednosti česa
2. 2. izveden, vešč: biti veden v mnogih stvareh; vedna padarica

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.