Tiskanje

cev -i samostalnik ženskega spola

1. podolgovat, votel, navadno valjast predmet; SODOBNA USTREZNICA: cev

1.1 cevasta veja svečnika

2. kost na notranji strani goleni; SODOBNA USTREZNICA: golenica

2.1 kost nasploh

FREKVENCA: 39 pojavitev v 5 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

čeka, f. zelena trtna veja spomladi, Kras.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

dołgovẹ̀j, -vẹ́ja, adj. langästig, Bes.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

dŕgati 1., dȓgam, vb. impf. 1) reiben, wetzen, Cig., Jan., C.; d. kaj s suho travo, Vest.; veja se ob vejo drga, Pjk. (Črt.); — kobilice in konjički so veselo črčali in drgali, Glas.; — fegen, (drgáti) Mur.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

golovíca, f. = suha veja, pod Čavnom, na Otlici-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

kòspric -a m bodalo: Ti premêni on krvni kospricz, Z-sterim zdâ bojnik szmrt vêja KAJ 1848, 373

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

mèkla -e ž metla: Scopae Mekla KMS 1780, A8b; Z njénoga veja meklé delajo AI 1878, 46

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

nebę̑škalica, f. v tla vsajena veja, ob kateri nebeškajo, Ljub., Gor.; — prim. nebeškati.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

obtìč, -tíča, m. veja, ki se poleg graha v zemljo vtakne, Sv. Peter pri Gorici-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

oklẹ̑st, f. = okleščena veja, Dol.; tudi coll. abgeschlagene Äste eines Baumes, der Abschlag, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

osmúkniti, -smȗknem, vb. pf. abstreifen; o. perje z veje; — o. koga, jemandem einen Hieb mit einer Peitsche oder Ruthe versetzen, Levst. (Rok.); konja osmukne in potem zdrdra, Glas.; — veja ga je osmuknila, der Ast hat ihn gestreift, Levst. (Rok.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

pálma -e ž palma, palmova veja: ſztojécsi pred králeſzkim ſztouczom i palme vrokaj nyihovi KŠ 1771, 77; Tvoj Sion ti pout ſznáj'zi Zczvejtjom, i ſzpálmami BKM 1789, 21

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

pàvozina -e ž okleščena veja: Gori je tak vzéo edno dúgo pavozino KM 1790, 38; Teda je pavozino (scsáp) popádnola KAJ 1870, 142

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

pǫ́kniti, pǫ̑knem, vb. pf. = počiti 1), 2), Cig., Jan., Cig. (T.), M., DZ.; včasih je poknila kaka suha veja, Erj. (Izb. sp.); — ausbrechen: ogenj pokne sredi vasi, Vrt.; vojska pokne, Vest.; bitva pokne, Vrt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

posę́zati, -am, vb. impf. = posegati; langen, greifen; usurpieren: p. na (v) kaj, Cig. (T.); — konjiči laglje posezajo, die Pferde schreiten leichter aus, Jurč.; — veja poseza (schnellt) nazaj v prejšnjo lego, Zv.; — (pri pogovoru) vmes posezati, sich in ein Gespräch mischen, Jurč.; nazaj p., (in einer Erzählung) zurückgreifen, Jurč.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

posmúkniti, -smȗknem, vb. pf. 1) streifen: veja ga je posmuknila po obrazu, Levst. (Rok.); — 2) posmuknil jo je, er hat sich aus dem Staube gemacht, Kr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

prȃska 3., f. = drevesna veja, Hrušica (Ist.)-Erj. (Torb.); praske, Reiser, Z.; — prim. it. frasca, belaubter Ast, Mik.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

sẹjáti, -sẹ̑jem, vb. impf. 1) säen; gosto, redko s.; pšenico po ledu s. = sich vergeblich bemühen, Cig.; — prepir s. med ljudi; — denar s., mit dem Gelde wüsten, Cig.; — bolezen s., eine Krankheit durch Ansteckung verbreiten, Cig.; — 2) mit dem Sieb reinigen, sieben, reitern; moko s.; s. phano rudo, das gepochte Erz rädern (mont.), Cig.; — 3) kolo, voz seje, das Rad, der Wagen gleitet oder wackelt hin und her, Dol.; — praes. sẹ̑jam, Mik., ogr.-Valj. (Rad); škrjančku pojejo otroci: Sej, sej, sejaj sejaj! Pjk. (Črt.); Veter veja, s snegom seja, Npes.-Vraz.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

smrẹ́čina, f. = smrekova veja, Svet. (Rok.); — coll. = smrekovo vejevje, C.; tudi: smrẹčína.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

smrẹ́kov, adj. Fichten-; s. les, smrekova veja.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

sȗh, súha, adj. 1) trocken; s. pot; suha drva; suha zemlja, das Festland; suha meja, die Landgrenze, Cig. (T.); po suhem in po mokrem, zu Wasser und zu Lande; na suho stopiti, den Fuß aufs Land setzen, Cig.; na suho dejati ribnik (entwässern), Pjk. (Črt.); perilo, seno je že suho; suha usta imeti, lechzen, Cig.; s. veter; s. mraz; suha kopel, das Schweißbad, Cig.; — s. zid, t. j. brez malte narejen, Notr., Tolm.; — 2) dürr; suha veja; suha hosta, das Raffholz, Cig.; suho listje; — suha roba, Holzware, Rib.; — 3) getrocknet, gedörrt; suho sadje; — geselcht: suho meso, suha klobasa; — 4) rein, gediegen (min.); suho zlato; suhi cekini, tolarji; — lauter, pur: suho vino; toliko je bilo suhega denarja, das war der Reinertrag, Svet. (Rok.); — 5) mager; s. kakor plot, Erj. (Torb.); s. kakor poper, bilka, s., da ropoče, poka, Cig.; konj, suh kakor kresilna goba, Jurč.; — suha bolezen, die Lungensucht, Cig.; — 6) ohne Geld; mošnja je suha; Si mošnjico mi rejeno Djal popolnoma na suho, Preš.; s. sem, ich bin blank; — v suho mi gre, ich büße ein, ich verliere, C.; — v suho plačati, umsonst zahlen, C.; — 7) sachleer, seicht (fig.), Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

suhíca, f. = suha veja: ulomi mi to suhico! Staro Sedlo-Erj. (Torb.); — = suho deblo, mrlika, Podkrnci-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

svržíka, m. 1) der Baumknorren, Fr.-C.; — 2) = suha veja, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

šiba -e ž šiba, tj. 1. daljša upogljiva veja brez stranskih vej: on kakor shiba im. ed. ſe je treſsal od straha ǀ V'tem kir ſim govuril od shibe rod. ed. inu palze ǀ s'potoku je shabe ſturila … s'shibe rod. ed. kazhe ǀ ta Kazha nej vezh shibi daj. ed. podobna ǀ takrat popade shibo tož. ed. ga sazhne sheshkat ǀ k'sadnimu s'suojo shibo or. ed. taistiga sholnerja po glavi vudari ǀ te bodezhe shibe im. mn. ſe ſo taiſtom lepu deshezhe roshize sdele ǀ sapovej Rihtnem Hlapzom S. Vida slezhi, inu dobru s' shibamy or. mn. otepſti 2. nadloga: shiba im. ed. te kuge vſe krishim gajsla ǀ Vudari tudi po misi nashiga shivota s'shibo or. ed. te bolesni ǀ shibe tož. mn. teh ſtrajfing v'rokah dershi ǀ Vener mej temy tremy shibami or. mn. ta ner hushi je kuga sakaj leta vſe glih mory

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

šíniti, šȋnem, vb. pf. = šibniti; 1) biegen, C.; — š. se, sich biegen, C.; veja se je šinila, C.; — 2) eine schnelle Bewegung machen, dahinschießen: miš je šinila po sobi; kakor blisk šine konj z vozičem po gladkem potu, Jurč.; Juda je šinil pred druhaljo, Burg.; — kvišku, po koncu š., schnell aufspringen; kri šine iz rane, das Blut schießt aus der Wunde hervor; kri mi šine v glavo; — misel šine v glavo; — 3) schlagen, C.; po ustih ali za uho koga š., Trub.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

širokovẹ̀j, -vẹ́ja, adj. breitästig, Bes., Let.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

štibla [štȋbla] samostalnik ženskega spola

tanjša, manjša veja, poganjek

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

učésniti, -čę̑snem, vb. pf. 1) abreißen; u. vejo, koruzen strok; — u. se, abbrechen: veja se učesne; — 2) einen Schlag versetzen.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

ulómiti, -lǫ́mim, vb. pf. 1) abbrechen; vejo, kos kruha u.; — u. se, abbrechen (intr.); veja se je ulomila; — 2) aufbrechen, erbrechen, Cig., Jan., M.; u. vrata; — brechen: u. si vrat, sich das Genick brechen; u. se, brechen (intr.), Cig.; led se je ulomil, Cig.; — ulomljeno število, gebrochene Zahl, Cel. (Ar.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

vẹ̑ja 1., f. 1) der Ast, der Zweig; v veje iti, Zweige treiben, Rib.-C.; — 2) die Seitenlinie der Anverwandten, Z.; v veji četrtega člena smo že, zato se lehko ženimo, C.; — 3) (das Blatt [svrž = Ast], coll. das Laub, ob spodnji Dravi-C., Valj. [Rad]).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

vẹ̑ja 2., f. das Augenlid, Erj. (Som.); toliko ni miren, kar veja k veji udari, Valj. (Rad); — die Wimper, Cig., Jan., C.; njega očes veje človeške otroke pobirajo, Trub. (Psal.); — koren: vid-, Mik. (Et.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

véja -e ž veja: či je potrebno, okoli vej ovijajo AI 1878, 7; pernáti pevci po zráki i po vejaj drevaj AI 1878, 3

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

veja [vẹ̑ja] samostalnik ženskega spola

veja

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

veja -e ž veja: njegove lasy ſe ſo bile omotale okuli ene grastave veje rod. ed. ǀ ty drugi Apoſtely pak ſo bily veje im. mn. ǀ Vſaku drivu ima try rezhy, namrezh korenino, deblu, inu veje tož. mn. ǀ kadar ſo veliki Praſniki pride veliku ludy v' Zerku, katira je leipu zerana s' roshami, s' selenimi vejami or. mn., s' shidanimi fironki

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

veja -e samostalnik ženskega spola

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

vẹ̑jati, -jam, -jem, vb. impf. 1) v. žito, das Getreide worfeln, auswinden; — 2) wehen, Jarn., Levst. (Sl. Spr.); pridi jug in vejaj skozi moj vrt! Dalm.; veja ino piha na vseh straneh, Trub.; veter veje s snegom, burja je vejala s snegom, Dol.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

vèjati -am nedov.
1. vejati žito: Szórni; toriti, vejjati KOJ 1833, 174; pren. Dêszna tvoja ogen vêja KAJ 1848, 23
2. veti: k morſzkomi válovji, ſtero ſze od vötra goni i vejja KŠ 1771, 745

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

vẹ̑jica 1., f. dem. 1. veja; 1) das Ästchen, das Zweiglein; — 2) der Beistrich, Cig., Jan., nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

vẹ̑jica 2., f. dem. 2. veja; nav. pl. vejice, die Augenwimpern, Mur., Cig., Mik., Ravn. (Abc.), Vrt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

vẹ̑jka, f. dem. 1. veja; das Zweiglein, ogr.-C., Mik.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

véjka tudi véka -e ž veja: gda je 'ze vejka nyegova mejhka KŠ 1771, 81; i povrno ſze je zeléno olikovo vejko noſzécsi KM 1796, 12; ſzvéte ſzo i vejke KŠ 1771, 473; i ſzpiſzti vejke na teliko KŠ 1771, 113; rodne vejke ſzenejo BKM 1789, 432; da pridoucse fticze nebeſzke ſzi gnejzda naprávlajo na vejkaj nyegovi KŠ 1771, 44; fticze nebeſze, i na drevja vejkaj popejvajo BKM 1789, 6; pren. nyegovoga národa ino 'slájhte z-ednov vejkov je naplodo SIZ 1807, 4; Vis, komaj je dr'zi vêka KAJ 1870, 28; da je kruglo szkôsz vêk na tiszto meszto poszlo AI 1875, kaz. br. 7; golombisje szo vnogo vêk szpotrli AIP 1876, br. 1, 5; Vodé sze vcsászi na vêke (vrihe) vtrgnejo KAJ 1870, 107

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

vŕbov, adj. Weiden-; vrbova veja, vrbov les.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

zagəníti, -gánem, vb. pf. einbiegen, umbiegen, Fr.-C., Z.; lepo zaganjena veja, ein schön geschwungener Ast, Šol.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

zapógniti, -pǫ́gnem, vb. pf. ein-, umbiegen, zubiegen: list v knjigi z., vzhŠt.-C.; lepo zapognjena veja, ein schön geschwungener Ast, Šol.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

zastávən, -vna, adj. 1) Fahnen-, Cig., Jan.; zastȃvni trakovi, nk.; — 2) von guter Anlage, Constitution: z. je mlad človek, mlada žival, deblo, veja, zel, rast, sploh vse, kar obeta, da bode zajetno, ako doraste, Lašče-Erj. (Torb.); zastavno grozdje, eine reichliche Ernte versprechende Trauben, Z.; kräftig gebaut, stämmig, Jan.; mornar z. kakor Herkules, Let.; zastavna vzrast, zastaven život, Jurč.; zastavni podgorski očetje, LjZv.; — gesetzt, ernst: zastavni in pametni ljudje, zastavno vedenje, LjZv.; izgovoriti zastavno besedo, Jurč.; tiho, počasno, zastavno stopajo vrste, LjZv.; — 3) Pfand-: Cig., Jan.; Hypothekar-: zastȃvni upnik, zastavna terjatev, DZ.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

zatikȃvka, f. = veja, ki se zatika po travnikih tam, koder ne smejo ljudje hoditi, Dol.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

zavẹ̀j, -vẹ́ja, m. = zamet, die Windwehe, Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.