administratívna farmacíja -e -e ž

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

agrárna geografíja -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

Armorikánska vêja -e -e ž

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

Armorikánsko gorôvje -ega -a s

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

bèzeg bèzga in bezèg bezgà samostalnik moškega spola [bə̀zək bə̀zga] in [bəzə̀k bəzgà] STALNE ZVEZE: črni bezeg, divji bezeg, smrdljivi bezeg, španski bezeg
ETIMOLOGIJA: = hrv. kajk. bezek, nar. srb. bázag, sorodno še hrv. bàzga, čak. bȃzd, nar. rus. bóz, češ. bez < pslov. *bъzgъ, *bъzdъ, *bъzъ, morda prvotno *bъzdъ, iz ide. *bheu̯‑‛napihniti, nabuhniti’ + *(o)zdo‑ ‛veja’, prvotno *‛napihnjena, nabuhla veja’ - več ...
bezȅg -zgȁ m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

bíofarmacíja -e ž

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

bíogeografíja -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

bòr1 bôra samostalnik moškega spola [bòr] STALNE ZVEZE: alepski bor, črni bor, gorski bor, korejski bor, primorski bor, pritlikavi bor, rdeči bor, zeleni bor
ETIMOLOGIJA: = cslov. borъ, hrv., srb. bȏr, rus. bór ‛iglast gozd’, češ. bor < pslov. *borъ iz ide. *bharu- ‛iglasto drevo’, tako kot stnord. bǫrr ‛drevo’, ags. bearu ‛gozd, grmičevje’, iz ide. *bhar- ‛nekaj ostrega, drevesna iglica, resa’ - več ...
bôrov1 bôrova bôrovo pridevnik [bôrou̯ bôrova bôrovo] STALNE ZVEZE: borova ogorčica, borov glivec, borov goban, borovo gostivanje, borovo gostüvanje, borov prelec
ETIMOLOGIJA: bor

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

brȃnža -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

brézov -a -o prid. (ẹ́)
nanašajoč se na brezo: brezov les; brezova veja; brezovo lubje / brezov gaj / brezova metla, šiba
● 
ekspr. izgovor je brezov izmišljen, neverjeten; brezove oči s svetlejšimi pegami na temnejši šarenici; ekspr. namazati otroka z brezovim oljem natepsti z brezovo šibo; natepsti sploh
♦ 
bot. brezov goban užitna goba s temnimi luskami po kocenu, Leccinum scabrum; kozm. brezova voda tekočina iz brezovega lubja, listja za nego las

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

brínov brínova brínovo pridevnik [brínou̯ brínova brínovo] ETIMOLOGIJA: brin

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

cȃjna -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

cépljenka -e ž (ẹ́)
cepljena rastlina ali njen sad: zasaditi vinograd s cepljenkami; enoletna, trsna cepljenka; veja, polna živo rdečih češenj cepljenk
♦ 
usnj. na cepilnem stroju stanjšana koža

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

cev -i samostalnik ženskega spola
1. podolgovat, votel, navadno valjast predmet; SODOBNA USTREZNICA: cev
1.1 cevasta veja svečnika
2. kost na notranji strani goleni; SODOBNA USTREZNICA: golenica
2.1 kost nasploh
FREKVENCA: 39 pojavitev v 5 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

čeka, f. zelena trtna veja spomladi, Kras.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

čeljústni čeljústna čeljústno pridevnik [čeljústni] ETIMOLOGIJA: čeljust

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

čȅp čépa m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

češúljast -a -o prid. (ú)
poln češulj: češuljasta veja
 
bot. češuljasto socvetje socvetje s cveti v isti ravnini, katerih peclji rastejo iz različnih točk glavne osi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

češúljast -a -o (ú) ~a veja
češúljasti -a -o (ú) ~o socvetje

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

čez2 predl., s tožilnikom, v zvezi z enklitično obliko osebnega zaimka čéz- (ẹ̑)
1. za izražanje gibanja ali smeri na drugo stran
a) nad čim: skočiti čez jarek; oblaki se pode čez gore; sklonil se je čezenj; potaknil je sadike in čeznje nametal zemljo; pren. pomagati začetniku čez prve težave
b) povprek po čem: steči čez cesto; odpraviti se čez morje; iti čez most; dal je levo nogo čez desno; iti z roko čez oči / reka se vali čez jez; pomesti čez prag / obesiti puško čez ramo; potegniti krilo čez koleno
c) po površini: smeh se razlije čez obraz
č) skozi kaj: voz pelje čez vas; potovati v Zagreb čez Novo mesto; pog.: dihati čez nos; gledati čez okno skozi / čez pol preklati; čez sredo prerezati
d) okoli česa: tanka čez pas; koliko meri čez prsi?
// za izražanje stanja: nositi srajco čez hlače; veja visi čez potok; most čez reko / stanuje tam čez cesto
2. za izražanje časa
a) po katerem se kaj godi: čez nekaj časa ga boš spet videl; vrnem se čez deset minut / ura je dve čez polnoč
b) v katerem se kaj godi: sova se čez dan skriva; prihaja samo ob nedeljah, čez teden ga ni / jabolk bo dovolj za čez vso zimo
3. za izražanje presežene mere: meri čez dva metra; nekaj čez sto evrov; delo čez uro / čez mero vesel; voda mu sega čez pas; ne piši čez rob; čez vse drag
// star. za izražanje nadrejenosti: imeti oblast čez deželo; postavljen čez vse druge
4. za izražanje nejevolje, nasprotovanja: pritoževati se čez draginjo; zabavljati čez vino / ali si mu rekel kaj čez čast; pog. vsi so čezme proti meni
● 
ekspr. drug čez drugega vpijejo vsevprek; eden bolj kot drug; pog. fant je očetu čez glavo zrasel se ga ne boji več, se ne zmeni za njegove opomine; ekspr. ima dela čez glavo zelo veliko; pog. dobiti jih čez hrbet biti tepen; ekspr. napraviti križ čez kaj odpovedati se čemu; obupati nad čim; pog. dati otroka čez koleno natepsti; pog., ekspr. biti čez les čudaški, neumen; star. čez leto in dan približno čez eno leto; pog. čez mejo jo je popihal odšel je ilegalno v tujino; pog. imeti koga čez noč prenočiti; ekspr. čez noč je zaslovel naenkrat, nepričakovano; publ. drama je šla čez oder je bila uprizorjena; čez ramo gledati z nazaj obrnjeno glavo; pog. vprašati čez vso snov iz vse snovi, vso snov; vino se toči čez ulico za pitje zunaj lokala; pog., ekspr. čez to vino ga ni ni boljšega vina; star. čez zobe vleči opravljati, obrekovati; zastar. usmilite se čezme usmilite se me; preg. čez sedem let vse prav pride vsaka stvar se da kdaj s pridom uporabiti; preg. ti očeta do praga, sin tebe čez prag slabo ravnanje s starši se zelo maščuje
♦ 
šport. tek čez drn in strn

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

čívkati čívkam nedovršni glagol [číu̯kati] FRAZEOLOGIJA: že vrabci čivkajo (o čem)
ETIMOLOGIJA: čiv - več ...
dêblast -a -o; bolj ~ (é) ~a veja

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

démogeografíja -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

diréktna pót -e potí ž

Terminološki slovar avtomatike, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

diréktna vêja -e -e ž

Terminološki slovar avtomatike, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

dołgovẹ̀j, -vẹ́ja, adj. langästig, Bes.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

drȅn drẹ́na m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

drevó -ésa s (ọ̑ ẹ̑)
1. lesnata rastlina z deblom in vejami: drevo ozeleni, raste; oklestiti, podreti, posekati drevo; splezati na drevo; stati pod drevesom; cvetoče, košato, skrivenčeno drevo; drevo z močnimi vejami; čiščenje dreves; omahnil je kakor posekano drevo / češnjeva drevesa češnje; gozdno, iglasto, listnato, okrasno, sadno, tropsko, zimzeleno drevo; spominsko drevo vsajeno v spomin na kaj; pren. bil je suha veja na narodnem drevesu
 
zaradi dreves ne vidi gozda zaradi posameznosti ne dojame celote; v visoka drevesa rado treska pomembni ljudje so najbolj izpostavljeni kritiki; preg. jabolko ne pade daleč od drevesa otrok je tak kot starši
 
anat. drevo življenja podolžni prerez malih možganov, ki je po razvejeni strukturi podoben krošnji drevesa; biol. genealoško drevo grafični prikaz v obliki drevesa, ki ponazarja razvoj živalstva, rastlinstva; gozd. začrtati drevo zasekati drevesu lubje, da se izceja smola ali da usahne; lovno drevo posekano kot vaba za uničevanje lubadarjev; rel. drevo spoznanja drevo v raju, ob katerem naj bi prvi človek ob neizpolnjevanju zapovedi spoznal zlo, ob izpolnjevanju zapovedi pa naj bi spoznal dobro; um. drevo življenja mitološki motiv drevesa kot simbola življenja in življenjske moči; vrtn. božje drevo; judeževo drevo okrasni grm ali nizko drevo, ki pred ozelenitvijo rdeče vzcvete, Cercis siliquastrum
2. nar. plug: vpreči konje v drevo / držati (za) drevo naravnavati ga pri oranju
3. zastar. jambor, jarbol

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

drevọ̑ -ẹ̑sa s

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

dŕgati 1., dȓgam, vb. impf. 1) reiben, wetzen, Cig., Jan., C.; d. kaj s suho travo, Vest.; veja se ob vejo drga, Pjk. (Črt.); — kobilice in konjički so veselo črčali in drgali, Glas.; — fegen, (drgáti) Mur.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

drúžbena geografíja -e -e ž

Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

ekologíja -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

farmacévtska bíotehnologíja -e -e ž

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

farmacévtska kemíja -e -e ž

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

farmacévtska komunikologíja -e -e ž

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

farmacévtska tehnologíja -e -e ž

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

fármakodinámika -e ž

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

fármakoepidemiologíja -e ž

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

fármakoinformátika -e ž

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

fármakokinétika -e ž

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

fítocenologíja -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

fítoekologíja -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

fítogeografíja -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

forénzična toksikologíja -e -e ž

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

frȍc fróca m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

geografíja -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

geografíja nasélij -e -- ž

Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

geografíja nasélij -e -- ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

geográfska pánoga -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

géomorfologíja -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

gnjȃt -i in gnjatȋ ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

gololíst -a -o (ȋ) ~a veja

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

golovíca -e ž (í)
nar. zahodno suha veja: pobirati golovice

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

golovíca -e ž (í) pokr. zah. suha veja

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

golovíca, f. = suha veja, pod Čavnom, na Otlici-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

gospodárska geografíja -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

gospodársko pogódbeno právo -ega -ega -a s

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

gospodársko právo -ega -a s

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

gráden -dna m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

grádnov -a -o (á) ~a veja

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

grampagˈraːmpa -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

grȃničar -ja m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

gŕča -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

grebeníca -e ž (í)
1. agr. veja, mladika (matične) rastline, ki, pokrita z zemljo, požene korenine: grebenica se je kmalu ukoreninila; trto razmnoževati z grebenicami
2. na zunanji strani bodičast ovratni pas za pse; gradanica: ovčjaku so nataknili grebenico

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

grebeníca -e ž (í) |veja, mladika; bodičast ovratni pas za pse|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

grebeníca -e ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

grebenicagrebeˈniːca -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

gróbanica -e ž (ọ̑)
agr. veja, mladika (matične) rastline, ki, pokrita z zemljo, požene korenine: grobanice dobro uspevajo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

gróbanica -e ž
agr. veja, mladika (matične) rastline, ki, pokrita z zemljo, požene korenine
SINONIMI:
agr. grebenica

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024

grȍzd -ózda m,

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

hídrogeografíja -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

hipárion -a m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

họ́ja1 -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

Holandija
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Holandije samostalnik ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
staro ime za Nizozemsko
pokrajina na Nizozemskem
IZGOVOR: [holándija], rodilnik [holándije]
BESEDOTVORJE: Holandec, Holandka, Holandčev, Holandkin, holandski
PRIMERJAJ: Nizozemska

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

hrèsk hréska in hrêska m (ȅ ẹ́, é)
kratek, rezek glas pri prelomu, pretrgu, trenju: veja se je zlomila z glasnim hreskom

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

hrèsk hréska in hrèsk hrêska m (ȅ ẹ́; ȅ é) Veja se je zlomila z glasnim ~om

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

hréskniti -em in hrêskniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑; é ȇ)
dati oster, rezek glas: v bližini je hresknila veja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

hréskniti -em in hrêskniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑; é ȇ) Veja je hresknila

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

hréstniti -em in hrêstniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑; é ȇ)
dati kratek, rezek glas: suha veja hrestne; v temi je nekaj hrestnilo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

hréstniti -em in hrêstniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑; é ȇ) Veja ~e

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

hréstniti -em dov.
dati kratek, rezek glas
SINONIMI:

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024

hreščáti -ím nedov., hrêšči in hréšči; hréščal in hrêščal (á í)
1. dajati kratke, rezke glasove: suhe veje se lomijo in hreščijo; brezoseb. povsod je hreščalo in pokalo / ekspr. vrata so hreščala, ko jih je odpiral zelo škripala / stopali so previdno, da pesek ne bi hreščal pod nogami
// dajati nečist, s šumi pomešan glas: harmonika, lajna hrešči; brezoseb. v radiu že spet hrešči
2. oglašati se s kratkimi, rezkimi glasovi: vrane hreščijo / ekspr. igral je na kitaro in zraven hreščal hreščeče, hreščavo pel

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

hŕsk medm. (ȓ)
posnema glas pri prelomu, pretrgu, trenju: hrsk, poči veja pod nogo; obleka se zatakne, hrsk, in je raztrgana; hrsk, hrsk, se je zaslišal glas korakov pod oknom

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

hŕsk posnem. medm. (ȓ) ~, poči veja pod nogo; ~, ~, je trgala staro obleko

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

hŕsk posnem. medm.
posnema glas pri prelomu, pretrgu, trenju
SINONIMI:
GLEJ ŠE SINONIM: resk

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024

hŕskniti -em dov.
dati oster, rezek glas

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024

hŕstniti -em dov. (ŕ ȓ)
dati kratek, rezek glas: v mrazu je hrstnila veja; brezoseb. pretrgal je časopis, da je glasno hrstnilo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

hŕstniti -em dov. (ŕ ȓ) V mrazu je hrstnila veja

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

hrúška hrúške samostalnik ženskega spola [hrúška] STALNE ZVEZE: azijska hruška, divja hruška, pleterska hruška
FRAZEOLOGIJA: kdo je padel s hruške, mešanje jabolk in hrušk, mešati jabolka in hruške, odpasti kot zrela hruška, padati kot zrele hruške, pasti kot zrela hruška, pasti v naročje komu kot zrela hruška
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. krȕška < pslov. *krušьka iz *kruša = latv. grauše, litov. kr(i)áušė - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

imúnogenétika -e ž

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

imúnokemíja -e ž

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

imunologíja -e ž

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

integrálni urbanízem -ega -zma m

Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

izhódni kót -ega -a m

Terminološki slovar avtomatike, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

izlíti -líjem dov. (í)
1. spraviti kaj tekočega iz česa: vino je že izlil; izliti juho na krožnik, vodo v školjko
2. knjiž., ekspr. brez pridržkov izraziti svoja čustva, razpoloženje: izliti svoje gorje, srečo / pesn. izliti svojo žalost v pesem
 
ekspr. nanj je izlil ves svoj žolč zelo ga je oštel
3. knjiž., ekspr. napraviti, da je kaj deležno kakega stanja, lastnosti: noč je izlila svoj mir na vas / izliti v ostri glas nekaj mehkobe prim. zliti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

jezikoslôvje jezikoslôvja samostalnik srednjega spola [jezikoslôu̯je] STALNE ZVEZE: klasično jezikoslovje, korpusno jezikoslovje, primerjalno jezikoslovje, splošno jezikoslovje, strukturalno jezikoslovje, uporabno jezikoslovje
ETIMOLOGIJA: jezik + tvor. od stcslov. slovo ‛beseda’
kinemátika -e ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

kíta1 -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

kítica -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

kítiti kȋtim nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

kláda -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

klikabílnost samostalnik ženskega spolaETIMOLOGIJA: klikabilen

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

klímatogeografíja -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

klínična kemíja -e -e ž

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

klínična toksikologíja -e -e ž

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

kljukakˈlüːka -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

klọ̑n -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

kolénast -a -o prid. (ẹ́)
ki ima eno ali več izrazitih krivin: kolenasti rovi / kolenasta veja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

korẹ̑n -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

kòspric -a m bodalo: Ti premêni on krvni kospricz, Z-sterim zdâ bojnik szmrt vêja KAJ 1848, 373

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

kôzel kôzla samostalnik moškega spola [kôzəu̯ kôzla] FRAZEOLOGIJA: grešni kozel, star kozel, ustreliti kozla
ETIMOLOGIJA: = stcslov. kozьlъ, star. bolg. kozél, rus. kozël, češ. kozel < pslov. *kozьlъ iz koza
krajínska ekologíja -e -e ž

Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

krajínsko načrtovánje -ega -a s

Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

krítično ojáčenje -ega -a s

Terminološki slovar avtomatike, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

lȃs -a in lasȗ m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

léga1 -e ž (ẹ́)
1. način, kako je kaj nameščeno glede na svojo daljšo os in določeno ravnino: veja se je znebila snega in se vrnila v prejšnjo lego; hraniti steklenice v ležeči legi; pokončna, vodoravna lega; lega dlačic na tkanini / mišice držijo lobanjo v potrebni legi / železniški signal je v legi Stoj
// način, kako je kaj vodoravno nameščeno: spremenila je lego, ker ji je postalo neudobno; namestil se je v primerno lego; knjiž. levostranska lega v spanju / pri taki poškodbi je nujna lega na hrbtu, vznak
2. navadno s prilastkom kar izraža prostorski odnos česa do česa drugega: centralna lega trga; odročna lega vasi; otoška lega države; dominantna lega stavbe; medsebojna lega / določiti lego točke v ravnini; ugotoviti lego ladje, letala / lega organa v organizmu / učenci ugotavljajo geografsko lego krajev na zemljevidu geografsko širino in dolžino
3. s prilastkom, z oslabljenim pomenom kraj, prostor z značilnostmi, kot jih določa pridevnik: po sončnih legah je sneg že skopnel; v zavetni legi je toplo v zavetju; publ.: v višjih legah je zapadel sneg; v severnih zemljepisnih legah je življenje trdo v deželah, krajih na severu / imeti lego soba ima severno lego je obrnjena, usmerjena proti severu; kraj ima slikovito lego; njiva ima sončno lego je obrnjena, usmerjena proti soncu / nekatere vinogradniške lege niso več zasajene s trto za vinogradništvo primerna zemljišča
4. tram, na katerem kaj sloni, leži: lege pri mostičku so trhle; leseni pod na legah / hrastove lege
// lesena podloga za sode v kleti: sesti na lego zraven soda; valiti sod na lege
5. glasb., navadno s prilastkom območje ali del območja človeškega glasu, instrumenta: igrati violončelo v nizki legi; pevčev glas je v vseh legah izenačen / altovska, basovska lega / pevka ne more več zapeti tonov v visoki legi; pren., knjiž. čustvena lega pripovedi
// položaj leve roke pri prijemih na godalih in brenkalih: violinska igra zahteva od levice menjavo leg / prva, sedma lega
6. star. plast3med posameznimi legami sadja je lesna volna
● 
pog. avtomobil ima dobro lego na cesti ga ne zanaša na ovinkih, pri hitri vožnji; knjiž. v razburjenju je zašla v višjo lego začela govoriti z višjim glasom; knjiž. govoriti v nizki z nizkim, v tenorski legi z visokim glasom
♦ 
fiz. indiferentna lega ravnovesna lega, pri kateri ob premikanju telesa težišče ne spremeni svoje višine; labilna lega ravnovesna lega, pri kateri je težišče telesa v najvišji možni legi; ravnovesna lega v kateri telo vztraja, dokler ne nastopi nova zunanja sila; stabilna lega ravnovesna lega, pri kateri je težišče telesa v najnižji možni legi; grad. kapna lega tram ostrešja, ki drži, nosi spodnji del škarnikov; slemenska lega tram ostrešja, ki drži, nosi zgornji del škarnikov; vmesna lega tram ostrešja, ki drži, nosi srednji del škarnikov; jezikosl. lega jezika pri izgovoru; med. glavična lega ploda v maternici lega z glavo navzdol; strojn. mrtva lega pri kateri sta ojnica in ročica batnega stroja v eni črti; trg. lega deset pol papirja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

lekárništvo -a s

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

lẹ́ska -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

lóza -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

máhnat -a -o prid. (ȃ)
porasel z mahom: mahnat kamen, štor; mahnata veja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

mehánika kontínuuma -e -- ž

Terminološki slovar betonskih konstrukcij, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

mèkla -e ž metla: Scopae Mekla KMS 1780, A8b; Z njénoga veja meklé delajo AI 1878, 46

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

mesíja Frazemi s sestavino mesíja:
častíti kóga kot mesíjo

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

mežéven -vna -o prid. (ẹ́ ẹ̄)
zastar. muževen 1: meževna veja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

moléti -ím nedov., tudi môlel (ẹ́ í)
segati bolj daleč kot sosednje stvari: psu je molel jezik iz gobca; iz cunj je molela suha ročica; kamen moli iz tal; zgornja ustnica je molela nekoliko čez spodnjo / ogromne skale so molele proti nebu; razvaline molijo v zrak / ekspr. za temi gorami so molele še višje gore so se dvigale / pesn. predmeti nemo molijo v prostranost

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

mozník -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

mŕtev -tva -o stil. prid. (ŕ)
1. ki je umrl: ob cesti so ležali mrtvi ljudje in živali; posloviti se od mrtvega očeta; roditi mrtvega otroka; ugotovila je, da je mrtev; našli so ga mrtvega / v povedni rabi:, ekspr. bil je na mestu, v trenutku, takoj mrtev takoj je umrl; ekspr. če ga dobi, bo mrtev ga bo ubil; pog. mislil je, da je že zdavnaj mrtev da je že zdavnaj umrl; odbilo ga je v obcestni jarek, kjer je obležal mrtev; pasti, zgruditi se mrtev na tla / zatisnili so ji mrtve oči; roke so ji mrtve visele ob telesu kot bi bile mrtve; pren., ekspr. vojne je bilo konec in stara Avstrija je bila mrtva
// v katerem so prenehali življenjski procesi; odmrl: mrtev list; mrtva, trhla debla; mrtvo tkivo
2. nav. ekspr. ki ni sposoben opravljati svojo funkcijo: mrtve slepčeve oči; zavijal si je mrtve noge hrome, ohromele; po kapi je bila vsa desna polovica telesa mrtva neobčutljiva, omrtvela / grel si je mrtve roke otrple, premrle
// knjiž. ki ni sposoben čustvovati, doživljati: po tej nesreči je bil on mrtev človek; čustveno, duhovno mrtev / človek v njem še ni mrtev še je sposoben pozitivnih čustev, dejanj; pren. zaupati misli mrtvemu papirju
3. ki je, obstaja brez
a) zanj značilnih živih bitij: zemlja bo nekoč mrtev planet; umetno gojeni gozdovi so precej mrtvi so brez divjadi; reka je na tem območju mrtva je brez rib
b) zanj značilnih listov, rastlin: opazovati mrtvi gozd; vrane so posedale po mrtvih njivah; trta je še mrtva še ne odganja
c) ekspr. zanj značilnega ognja, žarenja: mrtev ogorek; mrtva žerjavica / mrtvo ognjišče
č) ekspr. zanj značilnih ljudi, živali, vozil; prazen, pust2sprehajati se po mrtvem parku; v tem času so ceste najbolj mrtve / v vsaki vasi je bilo nekaj domov mrtvih zapuščenih
// ki je brez kake dejavnosti ali se ta opravlja v zelo majhni meri: mrtev jesenski čas; mrtvi meseci v gradbeništvu; z novimi turističnimi dejavnostmi skrajšati mrtvo sezono; mrtva obdobja v književnosti / ekspr.: domači zvonovi so mrtvi ne zvonijo; stroji so stali mrtvi niso obratovali
4. nav. ekspr. ki ne izraža, ne kaže veliko čustev, volje do udejstvovanja: bila je drobna, mrtva stvarca; preveč je mrtev za to družbo / govoriti z mrtvim glasom; ima precej mrtev obraz; mrtev pogled
// ki je brez raznovrstnega dogajanja, brez raznovrstnih elementov: mrtev sestanek / mrtva glasba; mrtva soba
// bled, neizrazit: mrtvi žarki; mrtva svetloba / mrtva barva
5. nav. ekspr. ki več ne vpliva, ne vzbuja zanimanja: on je danes že mrtev avtor; njegovo delo ne bo nikdar mrtvo / preteklost je zanj mrtva; knjiž. vsa lepota se zdi moji duši mrtva / ona je zanj že mrtva ne ljubi je več / odstavljeni voditelj je politično mrtev
// ki se več ne uporablja: obujati mrtve običaje; mrtvi zakoni; mrtve besede
6. ekspr. tog, neživljenjski: pri zakonih naj se ne uveljavlja le mrtvo besedilo; življenje po mrtvih pravilih / obremenjevali so učence z mrtvim znanjem / statistika se ne sme ustaviti samo pri mrtvi številki
// neizkoriščen, neizrabljen: med ploščadjo in dnom je precejšen mrtev prostor; elaborat leži mrtev
7. ki ni sposoben rasti in razmnoževati se: vznik življenja iz mrtve snovi; opisovati mrtve stvari / živa in mrtva narava
// nerodoviten, nekaliv: mrtvo seme / ekspr. še mrtva skala požene cvet
8. publ., v zvezi mrtva točka stanje, ko kaj ne napreduje, se ne razvija: priti pri delu do mrtve točke; vprašanje razorožitve se ne gane, se ne premakne z mrtve točke; gradnja objektov je na mrtvi točki / šport. žarg. mrtva točka stanje, ki nastopi, če je organizem dalj časa maksimalno obremenjen; kriza
9. voj., navadno v zvezi mrtvi kot, mrtvi prostor prostor, ki ga zaradi naravne ali umetne ovire ni mogoče obstreljevati: skočiti, skriti se v mrtvi kot; mrtvi prostor pred tankom; pren., knjiž. življenje v mrtvem kotu
10. v zvezi mrtva teža teža zaklane živali, agr. klavna teža:
● 
let. žarg. spuščati se v mrtvem letu v brezmotornem letu; šport. žarg. priti na cilj v mrtvem teku istočasno; sklepi ne smejo ostati samo mrtva črka se morajo uresničiti; ekspr. biti na mrtvi straži slovenstva za vsako ceno biti Slovenec na določenem, zelo izpostavljenem ozemlju; ekspr. mrtva tišina globoka, popolna; ekspr. biti mrtva veja nedejaven, neuspešen član kake skupnosti; pog., ekspr. pehati se na (vse) mrtve viže zelo; publ. zatekati se v mrtve vode tradicionalizma zatekati se v neživljenjski, nedejavni tradicionalizem; knjiž., ekspr. človek z mrtvim srcem čustveno otopel; knjiž. pesnik v njem je mrtev ne piše več pesmi; ne doživlja več stvari tako kot pesnik; ekspr. on je zanje že mrtev prepričani so, da bo umrl, da ga bodo ubili; ekspr. bil je ves mrtev od utrujenosti zelo je bil utrujen; mrtev na pog., ekspr. (ves) mrtev je na klobase zelo rad jih jé; pog., ekspr. (vsa) mrtva je nanj zelo ga ljubi; pog., ekspr. mrtev je na starine zelo se zanima zanje; ekspr. v jedrski vojni bodo preživeli mrtvi ob živem telesu bodo zelo poškodovani, hudi invalidi; napol mrtev ekspr. iz rova so ga potegnili napol mrtvega zelo izčrpanega; ekspr. bil je napol mrtev od strahu zelo se je bal; bolj mrtev kot živ bil je bolj mrtev kot živ od mraza zelo ga je zeblo; vrnil se je bolj mrtev kot živ zelo utrujen, izčrpan
♦ 
adm. mrtva tipka tipka na mehanskem pisalnem stroju, pri kateri se znak odtisne, a se voz ne premakne; agr. mrtvi inventar orodje, stroji; mrtva prst spodnja plast zemlje brez humusa in živih organizmov; mrtvica; avt. mrtvi kot prostor ob strani avtomobila, ki se v vzvratnem ogledalu ne vidi; bot. mrtva kopriva rastlina z dvoustnatimi rdečimi, belimi ali rumenimi cveti, Lamium; geogr. mrtvi rokav rokav reke s stoječo vodo; mrtva voda stoječa voda v strugi ali rokavu; gled. mrtvi kot prostor na odru, ki se iz dvorane ne vidi; igr. mrtva karta karta, ki se pri igri ne uporabi; jezikosl. mrtvi jezik jezik, ki ga noben narod, ljudstvo več ne govori; les. mrtva grča grča, ki ni vrasla v les; med. mrtvi zob zob z odmrlim ali odstranjenim živcem; mrtvo cepivo cepivo, ki vsebuje mrtve mikroorganizme; klinično mrtev človek človek, pri katerem je nastopila klinična smrt; navt. mrtva bibavica bibavica z najmanjšo višinsko razliko; mrtvo morje morje z zelo dolgimi in nizkimi valovi po končanem vetru ali v veliki oddaljenosti od njega; strojn. mrtvi gib pot, ki jo opravi mehanizem, preden začne delovati; mrtva lega lega, pri kateri sta ojnica in ročica batnega stroja v eni črti; šport. mrtvi kot prostor, v katerem nasprotni igralec glede na svoj položaj lahko prestreže žogo; mrtva žoga žoga, ki jo držita dva nasprotna igralca nad tri sekunde; vet. mrtva kost grčast koščen izrastek na površini cevastih kosti; voj. mrtva straža nekdaj straža na zelo izpostavljenem, nevarnem položaju; žel. mrtvi tir opuščeni tir

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

nagíbati se -am se in -ljem se nedovršni glagol, glagol (splošne) spremembe
v posplošenem pomenu kdo/kaj bližati se, sklanjati se do—do/okoli/okrog koga/česa / proti/k/h komu/čemu / za/v/na/čez/skozi koga/kaj / pri kom/čem / s/med/pod/nad/pred kom/čim / kod / do kod / kam / kje
Veja se nagiba k tlom /samo pod pritiskom/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024

nalómljen -a -o (ọ́) ~a veja
nalómljenost -i ž, pojm. (ọ́)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

natík -a m (ȋ)
1. glagolnik od natakniti ali natikati: natik na kavelj, kol
2. veja, okrog katere se ovija grah: prisekati natik
3. koničasti konec orodja, na katerega se pritrdi ročaj; nasadilo: natik pri pili / lopata z dolgim natikom toporiščem, ročajem

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

nebę̑škalica, f. v tla vsajena veja, ob kateri nebeškajo, Ljub., Gor.; — prim. nebeškati.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

nèokléščen -a -o prid. (ȅ-ẹ̄)
ki ni okleščen: neokleščeno drevo / neokleščena veja; pren., ekspr. fant je še precej neokleščen

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

néoliberálni urbanízem -ega -zma m

Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

Neveljavna glasovnica
Posebna veja politologije, tj. volilne študije, se ukvarja s preučevanjem volitev. Ena izmed tematik v sklopu tega so neveljavne glasovnice (ang. invalid ballots ). Na vas se obračam, ker me zanima, kako v slovenščino prevesti oziroma kako v slovenščini zapisati naslednje angleške termine: to invalidate (a ballot) , (ballot) invalidation , invalidated (ballot) . Bi termini invalidirati (glasovnico ), invalidacija (glasovnice) in invalidirana (glasovnica) bili primerni ali neustrezni? Je ustrezneje reči, da se glasovnico naredi neveljavno? Dodatno pojasnilo: pri angleškem terminu invalidated ballots gre za poskus razlikovanja med blank ballots ( praznimi glasovnicami) in drugimi neveljavnimi glasovnicami, ki jih je mogoče deliti na null ballots ( nične glasovnice ?) in spoiled ballots ( poškodovane/uničene glasovnice ?), pri čemer je invalidated ballots skupni termin za null ballots in spoiled ballots . Ali naj preprosto govorimo o ''drugih'' ali ''ostalih'' neveljavnih glasovnicah?

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

obróčnica -e ž (ọ̑)
knjiž., zastar. krinolina: ženska v obročnici
♦ 
bot. (navadna) obročnica rastlina z jajčastimi listi in svetlo vijoličastimi dišečimi cveti v grozdastem socvetju, Adenophora liliifolia; les. obročnica palica, veja za obročne vitre

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

obtìč, -tíča, m. veja, ki se poleg graha v zemljo vtakne, Sv. Peter pri Gorici-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

obviséti -ím dov., obvísel (ẹ́ í)
navadno s prislovnim določilom ostati v visečem položaju: veja se je odlomila in obvisela; obleka je obvisela na vrvi / obvisel je nad prepadom / nezavestna ji je obvisela na rokah / roke so mu obvisele ob telesu / ekspr. njen pogled je obvisel na očetovi sliki; pren., ekspr. zahajajoče sonce je obviselo v vejah
● 
ekspr. na licih mu je obvisel zadovoljen smehljaj je bil viden, opazen; ekspr. taki trenutki obvisijo v spominu ostanejo; ekspr. vprašanje je obviselo v zraku nihče ni odgovoril nanj; ekspr. njegovo življenje je obviselo na nitki je zelo ogroženo; je zelo bolan; pog., ekspr. če bo ostal doma, mi bo obvisel na vratu bom moral skrbeti zanj; ekspr. glej, da ne boš obvisel v gostilni se predolgo zadržal, ostal

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

odbráni čebélji ród -ega -ega rodú m

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

odkréhniti -em tudi odkrêhniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑; é ȇ)
ekspr. odlomiti, odtrgati: vihar je odkrehnil vrhove smrek; veja se odkrehne / zamahnil je z vso silo in odkrehnil toliko ledu, da so dereze prijele odbil

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

odkŕhniti -em dov. (ŕ ȓ)
odlomiti, odtrgati kaj krhkega, lomljivega: odkrhniti kos krede; od skale se je odkrhnil drobec / odkrhniti koren; noht se je odkrhnil; odkrhniti si zob
// ekspr. odlomiti, odtrgati: medved mu je odkrhnil čeljust; odkrhniti kos pečenke
● 
ekspr. odkrhniti besedam ost obzirno reči, povedati zlasti kaj nasprotujočega

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

odkŕhniti se -em se dov.
izraža, da se kaj krhkega, lomljivega odlomi, odtrga
SINONIMI:
knj.izroč. ukrhniti se
GLEJ ŠE SINONIM: hrkniti, odlomiti se

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024

odletéti -ím dov., odlêtel (ẹ́ í)
1. leteč se oddaljiti: ptice so odletele z drevesa / letalo je odletelo / publ. delegacija je včeraj odletela se je odpeljala z letalom; drobec kamna mu je odletel v oko padel; žoga je odletela mimo gola zletela / odleteti stran; pren. misli so mu odletele v domači kraj
2. nav. ekspr. zaradi močnega sunka, udarca prenehati biti na določenem mestu: sunil je stol, da je odletel / pahniti koga, da odleti v zid; udarec je bil tako silovit, da je napadalec odletel po tleh
// zaradi sile prenehati biti na prvotnem, navadnem mestu: potegnil ga je za plašč, da mu je odletel gumb; avtomobilu je med vožnjo odletelo kolo / veja je ob prvem udarcu odletela
3. odbiti se, odskočiti: krogla je odletela od zidu; sekira je odletela od grče
4. pog. biti izključen, odpuščen (iz službe): če ne bo delal, bo odletel; odleteti iz službe, organizacije / odleteti s predsedniškega mesta
● 
ekspr. zaradi tega mu lahko odleti glava je lahko ubit, usmrčen; ekspr. že drugič mu je nagrada odletela je ni dobil; ekspr. od obiskovalcev je slugi odletel marsikateri dinar je sluga dobil precej denarja; ekspr. odleteti k sosedu odhiteti, steči; pog. odleteti pri izpitu ne opraviti ga; pog. pri tej ženski si odletel ne boš več njen prijatelj; ne ljubi te več

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

odlomíti -lómim dov. (ī ọ́)
z lomljenjem odstraniti: odlomiti vejo; vrh bukve se je odlomil; odlomiti si zob / odlomil je dva kosa kruha
// z lomljenjem odstraniti del česa: palica je predolga, odlomi jo
 
ekspr. odlomil je ostrino njegovim besedam obzirno rekel, povedal zlasti kaj nasprotujočega

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

odlomíti se -lómim se dov.
zaradi sile, pritiska priti v stanje, ko kaj trdega ni več s čim zraščeno, skupaj
SINONIMI:
star. ulomiti se

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024

odlómljen -a -o (ọ́) ~a veja
odlómljenost -i ž, pojm. (ọ́)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

odmŕl -a -o [-u̯] (ŕ; ȓ ŕ ŕ) ~a veja
odmŕli -a -o (ŕ) čeb. ~ panj
odmŕlost -i ž, pojm. (ŕ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

odrápati -am in -ljem dov. (ā)
star. opraskati, odrgniti: veja ga je odrapala; odrapati si kožo / odrapati čevlje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

odráslek -a [odrasləkm (ȃ)
zastar. mladika, poganjek: odrezati odraslek; veja je gola, le na koncu ima nekaj odraslekov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

odžágati -am dov. (ȃ)
1. z žaganjem odstraniti: odžagati veje / ekspr. pri vojakih je izdiral zobe in tu in tam odžagal kako nogo kirurško odstranil
2. ekspr. odstaviti, odpustiti: direktorja so odžagali / odžagali so več delavcev

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

ogrêbsti ogrêbem dov., ogrébel ogrêbla (é)
1. opraskati, navadno močno: veja ga je ogrebla po obrazu; ogrebsti si kožo / mačka jo je ogrebla
2. odstraniti, navadno s praskanjem, drgnjenjem: ogrebsti sneg s strehe / ogrebsti pepel, žerjavico
3. osuti: ogrebsti krompir
♦ 
čeb. spraviti (čebelji) roj v panj

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

ogrêbsti -grêbem dov. ogrebênje tudi ogrêbenje; drugo gl. grebsti (é) koga/kaj Veja jo je ogrebla po obrazu; ~ pepel

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

oklẹ̑st, f. = okleščena veja, Dol.; tudi coll. abgeschlagene Äste eines Baumes, der Abschlag, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

okóljska psihologíja -e -e ž

Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

okóljska sociologíja -e -e ž

Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

oplazíti in opláziti -im, in opláziti -im dov. (ī á ȃ; á ȃ)
1. premikajoč se od strani se dotakniti: padajoča smreka je oplazila sosednje drevje; po obrazu ga je oplazila veja; pri preskoku je oplazil oviro / roka je drsala po zidu in oplazila vrata; pren. civilizacija jih je le površno oplazila
// nav. ekspr. zadeti, trčiti ob kaj pod zelo majhnim kotom: tovornjak je oplazil avtomobil; avtobusa sta se oplazila po vsej dolžini
2. raniti, poškodovati z zadetkom od strani: krogla mu je oplazila roko / strel ga je oplazil po čelu / ne vstajaj, da te ne oplazi granata
// nav. ekspr. nekoliko poškodovati: večkrat jih je oplazila strela / rože je oplazila prva slana / spet ga je oplazila kap
3. ekspr., navadno v zvezi oplaziti z očmi, s pogledom na hitro pogledati: očitajoče ga je oplazila z očmi; oplazila ga je s hladnim pogledom / njegove oči mimogrede oplazijo goste
4. ekspr. udariti, navadno s tankim, prožnim predmetom: oplaziti z bičem; iztrgal mu je dežnik in ga z njim pošteno oplazil; pren. kritik ga je z nekaj stavki dobro oplazil
5. ekspr. premikajoč se za krajši čas pojaviti se, nastopiti na površini: svetloba žarometa oplazi hišo / sence oblakov so oplazile njive

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

oplazíti in opláziti -im dov.
1.
kaj premikajoč se od strani se dotakniti
SINONIMI:
nar. obrsniti, ekspr. osmukniti, ekspr. posmukniti
2.
koga raniti, poškodovati z zadetkom od strani
SINONIMI:
nar. obrsniti
GLEJ ŠE SINONIM: švrkniti, zadeti
GLEJ ŠE: ošiniti, ošiniti

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024

oréhov -a -o prid. (ẹ́)
nanašajoč se na oreh: orehovi listi; orehova veja / orehova lupina; okusna orehova jedrca / orehov liker; orehovi rogljiči, štruklji; orehove palačinke; orehova potica; orehovo pecivo / orehov furnir; orehov les / orehova omara / obleka orehove barve
 
gastr. orehov kipnik kipnik z orehi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

osmúkniti -em dov. (ú ȗ)
1. s smukanjem, trganjem odstraniti: osmukniti jagode, liste
2. ekspr. oplaziti, oprasniti: veja ga je osmuknila po licu / konja je osmuknil z vajetmi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

osmúkniti -em dov. osmúknjen -a; osmúknjenje (ú ȗ) kaj ~ jagode; poud. osmukniti koga/kaj po čem Veja ga je osmuknila po obrazu |oplazila, oprasnila|; poud. osmukniti koga/kaj z/s čim ~ konja z vajetmi |oplaziti|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

osmúkniti, -smȗknem, vb. pf. abstreifen; o. perje z veje; — o. koga, jemandem einen Hieb mit einer Peitsche oder Ruthe versetzen, Levst. (Rok.); konja osmukne in potem zdrdra, Glas.; — veja ga je osmuknila, der Ast hat ihn gestreift, Levst. (Rok.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

páleoavtekologíja -e ž

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

páleobotánika -e ž

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

páleoetnobotánika -e ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

páleosinekologíja -e ž

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

páleozoologíja -e ž

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

palinologíja -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

pȃlma -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

pálma -e ž palma, palmova veja: ſztojécsi pred králeſzkim ſztouczom i palme vrokaj nyihovi KŠ 1771, 77; Tvoj Sion ti pout ſznáj'zi Zczvejtjom, i ſzpálmami BKM 1789, 21

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

pánoga -e ž.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

páravojáški -a -o prid. (ȃ-á)
nanašajoč se na oborožene sile, ki javno, uradno niso del državnih: zloglasni vodja paravojaških enot; slovel je kot paravojaški poveljnik in najmočnejši mafijski šef v regiji / paravojaška veja Cie je najbolj skrivni oddelek ameriške obveščevalne službe tajna vojaška veja, ki ni del rednih oboroženih sil

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

pȃsma -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

pásti1 pádem dov., stil. pàl pála (á ā)
1. zaradi izgube ravnotežja, opore priti
a) iz pokončnega položaja na tla zlasti v ležeči položaj: spotaknil se je in padel; pasti naprej, vznak, zviška; padel je kot pokošen / dobro prisloni lestev, da ne bo padla; drevo se mora prav zasekati, da pade v želeno smer / pasti po stopnicah / zadeta žival je padla se je zgrudila; konj je padel pod njim / ekspr.: zaradi dolgov je moral gozd pasti so ga morali posekati; pšenica je v dveh dneh padla bila požeta; od utrujenosti je kar padel na stol se brez moči usedel; padel je pred njim na obraz vrgel se je
b) z višjega mesta: veja se je odlomila in je padel; pasti s konja; pasti z ladje v morje; knjiga je padla s police; pasti v brezno, za omaro / milo mu je padlo iz rok; otrok ji je padel iz naročja
// prenehati biti nameščen kje: kamenček je padel iz prstana; jermen je padel s kolesa se snel; petlje so padle s pletilke; ekspr. od presenečenja so mu oči skoraj padle iz jamic zelo je izbuljil oči / listje je že padlo z drevja odpadlo
2. premikajoč se po zraku, zlasti v smeri navzdol, zaradi lastne teže priti kam: bomba je padla na hišo; jabolko mu je padlo na glavo / ogrizek je padel zraven koša; gošča je padla na dno se usedla; smet mu je padla v oko; žoga je padla v koš / ekspr.: race padejo na vodo zlasti zvečer priletijo, se spustijo; jed je kar padla vanj zelo hitro jo je pojedel; neka roka mu je trdo padla na ramo začutil je močen prijem na rami
// v zvezi z na pri premikanju po zraku, zlasti v smeri navzdol, zaradi lastne teže udariti, priti z določenim delom na podlago: skakalec se je v zraku obrnil in srečno padel na bok; lahko bi padel na glavo in se ubil; maček pade na noge
3. s prislovnim določilom pojaviti se, nastopiti na površini: mesečina je padla v sobo; svetloba mu je padla na obraz / njena senca je padla na steno / megla je padla na polje; spraviti seno v kopice, preden pade rosa / padlo je le nekaj kapelj le malo je deževalo
// z oslabljenim pomenom izraža nastop stanja, kot ga določa samostalnik: zgodaj je padel mrak; padla je rosa; bojijo se, da bo padla slana; ekspr. noč je padla na zemljo znočilo se je
4. pog. nepričakovano, nenapovedano priti: padel je k njemu ravno ob kosilu; ni pisal, kar padel je v hišo / v podjetje je padel inšpektor
// nehote, po naključju priti: iskal sem izhod, pa sem padel v stanovanje / padel je med veseljake; pasti v slabo družbo / padel je v to delo in ga mora končati nehote, po naključju ga je dobil; naložili so mu ga
5. spremeniti položaj v smeri navzdol: ko je odpela lase, so ji padli po hrbtu / glava mu je padla na prsi se mu povesila
// navadno s prislovnim določilom biti tak, da se lepo prilega, ne dela počeznih gub: svilene tkanine lepo padejo
6. zmanjšati se, znižati se, navadno v precejšnji meri: hitrost vožnje je v drugem krogu padla; pritisk in temperatura sta padla / cena nekaterih izdelkov je padla / število obiskovalcev je padlo pod lansko povprečje / disciplina je padla se je poslabšala; publ. njihova morala je padla
// priti na nižji ton, manjšo glasnost: pasti z glasom ob zaključku misli; ekspr. glas sirene je v žalostnem tonu padel in izzvenel
// s prislovnim določilom priti v moralnem pogledu na nižjo stopnjo: tako daleč je padla, da je začela vohuniti; globoko ste padli, odkar ste brez varstva; nižje je padel, kot smo mislili / glede okusa smo zelo padli
7. biti osvojen, vdati se: okoliščine, v katerih je mesto padlo; po večdnevnem obleganju je trdnjava padla / publ. v tem času je padel najvišji vrh so prišli nanj
// publ. izgubiti vpliv, veljavo, položaj: realizem je padel, na njegovo mesto je stopila nova romantika / rekord bo padel bo presežen; vojaška vlada je padla morala odstopiti
// publ. biti odstranjen, izginiti: s tem je padla zadnja ovira za razvoj; pregraje med ljudmi so padle / padel je tudi ta dvom
8. biti ubit v boju: padel je na fronti; pasti v napadu na sovražnikovo postojanko; padel je med vojno kot partizan / pasti za domovino, svobodo; pasti junaške smrti
9. ekspr., navadno v zvezi s po napasti1letala so padla po nas; padel je z veliko vojsko po njih / padli so po njih s palicami
// ostro, grobo, žaljivo nastopiti proti komu: ko je povedal svoje mnenje, so vsi padli po njem / padli so po njegovi knjigi
// začeti hlastno jemati, si prisvajati: pasti po plenu / tujci so padli po naši zemlji / pasti po jedi in pijači začeti hlastno, obilno jesti, piti; pren. kar padel je po knjigi
10. nav. ekspr., v zvezi z na, s izraža, da kaj neprijetnega začne ali preneha
a) biti obveznost za koga: dajatve so padle na ljudstvo; skrb za otroka je padla na stare starše / pog.: njeno delo je padlo nanj je moral opravljati on; odgovornost za nesrečo pade tudi na vas tudi vi ste odgovorni zanjo; sum bo padel na vse vsi bodo osumljeni; očetova jeza je padla tudi nanj tudi njega je oče kaznoval
b) prizadevati koga: težko breme mu je padlo s pleč; hudo gorje mu je padlo na glavo / utrujenost je padla z njega; ko smo to izvedeli, je padla na nas težka mora
// pog. priti v posest koga, postati last koga: po materini smrti je hiša padla na sina / nanj je padlo premalo dediščine prišlo, je dobil / nekaj njegove slave je padlo tudi na druge tudi drugi so je bili deležni
11. publ., z oslabljenim pomenom, navadno z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: odločitev o tem še ni padla; padlo je povelje za naskok; padlo je nekaj predlogov nekaj stvari je bilo predlaganih; padlo je vprašanje, kje dobiti sredstva vprašali so / padlo je nekaj strelov; v prvem polčasu sta padla dva gola bila dosežena
12. nav. ekspr., z oslabljenim pomenom, v zvezi z v izraža nastop stanja, kot ga nakazuje določilo: pasti v duševno krizo; padla je v apatijo, obup postala je apatična, obupana; pasti v dvome začeti dvomiti; pazi, da ne padeš v nesrečo ne boš nesrečen; pog. pasti v nezavest omedleti
13. ne izdelati v šoli, pri izpitu: v prvem letniku je padel in ponavljal / pasti iz matematike / pasti pri izpitu, maturi
14. ekspr. narediti moralno slabo, neprimerno dejanje: v takih okoliščinah marsikdo pade; vsak lahko pade
15. pog. priti na, biti na: državni praznik pade na nedeljo; novo leto je padlo na petek / ti dogodki padejo v zadnje leto vojne so se zgodili v zadnjem letu vojne
● 
pog. tu in tam pade kaka kletev je izrečena; ekspr. kocka je padla ob pomembni odločitvi z negotovim izidom odločeno je; ekspr. krinka je padla pokazalo se je pravo, resnično bistvo, podoba česa; ekspr. z njim stvar stoji in pade on je odločilnega pomena za stvar; pog. upal je, da bo tudi njemu kaj padlo (v žep) da bo tudi on kaj dobil; pog. vse letnice so mu padle iz glave je pozabil; publ. sklepni prizori so padli iz okvira niso bili v skladu s celoto; gled. žarg. pasti iz vloge prenehati igrati skladno z vlogo; pog. pasti komu okrog vratu objeti ga; pog., ekspr. tega mi ne pravi, saj nisem s hruške padel saj nisem tako neizkušen, naiven; pog. čakal je tisti, ki je s hruške padel ne bom te počakal; pog., ekspr. zaradi tega ti ne bo krona z glave padla se ne bo zmanjšal tvoj ugled; pog., ekspr. mi tudi nismo z lune padli nismo nespametni, naivni; ekspr. ali si z lune padel slabo si obveščen o aktualnih dogodkih; nihče ne pade učen z neba vsak si mora pridobiti znanje z učenjem, trudom; pojavil se je, kakor bi padel z neba nepričakovano, nenadoma; ekspr. šele takrat mu je padla mrena z oči šele takrat je zagledal, spoznal stvar, kakršna je dejansko bila; pog., ekspr. saj nisem na glavo padel, da bi hodil tja nikakor ne bom šel tja, ker bi bilo to zame slabo; bibl. beseda je padla na kamen nauk, nasvet ni imel zaželenega uspeha; ekspr. pasti na kolena poklekniti; biti premagan, vdati se; ekspr. pasti na kolena pred kom kleče ga prositi; ekspr. hiša je padla na kup se je podrla, je razpadla; ekspr. to mi ni padlo na misel, na pamet tega se nisem spomnil; na to nisem pomislil; star. nate je padla izbira ti si izbran; ekspr. oko mu je padlo nanjo pogledal jo je; vzbudila je njegovo zanimanje; je kot maček, vedno pade na noge v vsakem položaju, stanju se znajde; bibl. seme je padlo na rodovitna tla nauk, nasvet je imel zaželen uspeh; publ. društvo je padlo pod zakon je moralo podrediti svoje delovanje zakonu; pog. pasti komu v besedo prekiniti ga pri govorjenju; pasti občini v breme živeti na stroške občine; pog. dela, kar mu v glavo pade kar se mu ljubi; pog. le kaj ti je spet padlo v glavo česa si se domislil; pog., ekspr. ti je srce v hlače padlo? si se zbal, izgubil pogum; pog. sovražnik jim je padel v hrbet napadel jih je od zadaj; zahrbtno napadel; ekspr. sekira mu je padla v med življenjske razmere so se mu nenadoma zelo izboljšale; ekspr. padel je policiji v mrežo, zanke policija ga je odkrila, ujela; ekspr. čakal je, da mu bo padla v naročje pristala na ljubezenski odnos z njim; to mu je padlo v naročje kot zrela hruška to je dobil brez prizadevanja, truda; pog., ekspr. padel sem v nemilost pri njem zameril sem se mu, ni mi več naklonjen, ne zaupa mi več; pog. to je tako, da pade v oči zelo opazno; pog. to mi je takoj padlo v oči udarilo; ekspr. v njenih očeh je padel začela ga je manj ceniti, spoštovati; vznes. pasti v prah pred kom zelo se ponižati; ekspr. načrt je padel v vodo se ni uresničil; lov. žarg. na lovu je padlo več srn bilo uplenjenih, ustreljenih; pog. tepel ga je, ne da bi pazil, kam pade po katerem delu; nižje pog. voz je bil ves zvezan, da ne bi padel narazen razpadel; nižje pog. pasti noter priti v neprijeten, kočljiv položaj; nižje pog. od slabosti okoli pasti omedleti; nižje pog. oči so mu padle skupaj zaspal je, zadremal je; preg. jabolko ne pade daleč od drevesa otrok je tak kot starši; preg. če slepec slepca vodi, oba v jamo padeta iskanje nasveta, opore pri enako neizkušenem človeku je pogubno; preg. kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade nesreča, ki jo kdo pripravlja drugim, navadno zadene njega samega; preg. kdor visoko leta, nizko pade kdor ima pretirano dobro mnenje o svoji družbeni pomembnosti in pretirane zahteve po družabnem uspehu, ugledu, doživi pogosto neuspeh
♦ 
fin. tečaj dolarja je padel; šah. figura je padla nasprotnik jo je odstranil s svojo potezo iz igre; šport. pri doskoku je padel

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

pàvozina -e ž okleščena veja: Gori je tak vzéo edno dúgo pavozino KM 1790, 38; Teda je pavozino (scsáp) popádnola KAJ 1870, 142

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

pédogeografíja -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

plátno Frazemi s sestavino plátno:
bél kot plátno, bléd kot plátno, držáti škárje in plátno v rôkah, iméti škárje in plátno v rôkah, plátno prodájati, prebledéti kot plátno, škárje in plátno sta v rôkah kóga

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

póčiti1 -im dov. (ọ́ ọ̑)
1. dati kratek, močen glas: suha veja je počila; v temi je nekaj počilo; brezoseb. udaril ga je, da je počilo / strel poči / puška poči strel iz puške
// povzročiti kratek, močen glas: počiti s prsti
// s tankim prožnim predmetom zamahniti po zraku tako, da se sliši pok: počiti z bičem
// ekspr. ustreliti: nekajkrat počiti s puško / pog. vzel je pištolo in ga počil
2. dobiti razpoko, špranjo: kozarec, led, obroč poči; skala, zvon poči; počiti po sredi / mehurček, žulj poči / struna je počila zaradi prevelike napetosti se je pretrgala; šivi na hlačah so počili
3. ekspr. udariti: počiti otroka po roki; počiti koga s kolom; počiti se po čelu
4. ekspr., v zvezi z od izraža visoko stopnjo stanja, kot ga določa samostalnik: počiti od jeze, smeha
5. brezoseb., ekspr. priti do spopada: nazadnje je tudi na tem koncu sveta počilo
● 
star. počil je glas o njegovi smrti nenadoma se je razvedelo, da je umrl; ekspr. od žalosti ji je počilo srce je umrla; ekspr. počiti v smeh nenadoma glasno se zasmejati; ekspr. spotaknil se je in počil po tleh padel; tako sem sit, da bom počil zelo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

póčiti -im dov.
1.
dati kratek, močen glas
SINONIMI:
2.
s čim s tankim prožnim predmetom zamahniti po zraku tako, da se sliši pok
SINONIMI:
3.
dobiti razpoko, špranjo
SINONIMI:
nar. pokniti, knj.izroč. regniti1
GLEJ ŠE SINONIM: razgnati, udariti, ustreliti
GLEJ ŠE: zasmejati se

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024

poklést -i ž (ẹ̑)
nav. mn., nar. odkleščena veja: pobiral je poklesti in jih kuril

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

poklícna toksikologíja -e -e ž

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

pǫ́kniti, pǫ̑knem, vb. pf. = počiti 1), 2), Cig., Jan., Cig. (T.), M., DZ.; včasih je poknila kaka suha veja, Erj. (Izb. sp.); — ausbrechen: ogenj pokne sredi vasi, Vrt.; vojska pokne, Vest.; bitva pokne, Vrt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

policíjska držáva -e -e ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

polítična geografíja -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

položáj -a m (ȃ)
1. način, kako je kaj nameščeno
a) glede na svojo daljšo os in določeno ravnino: ostati v določenem položaju; navpičen, poševen položaj palice; veja se je znebila snega in se vrnila v prejšnji položaj
b) glede na druge dele celote: opisati položaj nog telovadca med skokom; spremeniti položaj koles; položaj kazalca, ročice / ležal je v neudobnem položaju, vendar se je bal premakniti / položaj dlani glede na boke / opisati položaj jezika, ustnic pri izgovoru glasu; začetni položaj pri plesu
c) sploh: vzletni položaj; biti v položaju za skok / streljati iz klečečega, ležečega položaja kleče, leže / železniški signal je v položaju Stoj
2. navadno s prilastkom kar izraža prostorski odnos česa do česa drugega: določiti, vrisati položaj hiše; iz načrta je dobro razviden položaj nove stavbe glede na meje parcele / ko je predmet v takem položaju, pravimo, da je nad čim / mesto ima slikovit položaj lego; na vetrovnem položaju so krošnje dreves nepravilne in enostransko razvite / normalni položaj besede v stavku; v takem položaju soglasnik izgubi zven
3. mesto, prostor, na katerem je posameznik ali enota pri obrambi ali v napadu: določiti borcem položaje; obstreljevati nasprotnikove položaje; četa se je premaknila na drug položaj; ostati na položajih po odbitem napadu / zavzeti strateško pomemben položaj / kot povelje na položaje
// mesto, kjer kdo je ali naj bi bil pri uresničitvi kakega namena, dejanja: deček si je izbral tak položaj, da je lahko videl daleč po okolici
4. navadno s prilastkom dela in naloge, združene s posebnimi pristojnostmi, pravicami v določeni delovni, družbeni, politični skupnosti: imeti odgovoren, visok politični položaj; bil je več let na vodilnih položajih v gospodarstvu; ukiniti položaj podpredsednika društva; odpovedati se položaju predsednika; direktor je član odbora po položaju / odstaviti koga s položaja; pog. ljudje na položajih s položajem / njegov cilj je direktorski položaj delovno mesto direktorja, postati direktor
5. kar je opredeljeno s pravicami, obveznostmi, ugledom v določeni družbi: razpravljati o položaju kmeta, pisatelja v socialistični družbi; položaj žensk se je v zgodovini spreminjal / tako je manufakturni obrtnik prišel v položaj mezdnega delavca / položaj zmagovalca mu dovoljuje tako ravnanje / urediti pravni položaj organizacije, revije
// možnosti delovanja, uresničevanja določenih hotenj v kaki delovni, družbeni, politični skupnosti: opisati svoj položaj v podjetju; poslabšati si položaj v kolektivu; njegov položaj v organizaciji je trden / publ. na zborovanju so proučili položaj knjige možnosti za izdajanje knjig in zanimanje zanje
// kar je opredeljeno z določenim razmerjem česa do drugega, s primerjavo z njim: tvoj nadrejeni položaj ti pri tem nič ne pomaga; s tem bi spravili organizacijo v neenakopraven, odvisen položaj / z oslabljenim pomenom: podjetje ima na domačem trgu monopolni položaj; ta tovarna ima v avtomobilski industriji vodilni položaj je vodilna / položaj na lestvici se je spremenil mesto
6. kar je opredeljeno z določenimi dejstvi in lahko vpliva na
a) določeno prizadevanje, uresničitev česa: s sprejetjem tega zakona je nastal nov položaj; biti kos položaju; prenehal je streljati in ocenjeval položaj; položaj pred golom je bil kritičen / znašel se je v položaju, ko se je moral odločiti / poročati o položaju na fronti, v državi; položaj v kmetijstvu se izboljšuje stanje, razmere
b) možnosti koga za življenje, obstajanje, delovanje: položaj na poplavljenem območju se normalizira / analizirati ekonomski, finančni položaj podjetja; njegov materialni položaj je slab
● 
publ. na sestanku so razčistili položaj naredili, da so postala določena dejstva in odnosi med njimi jasna, urejena; publ. zamrzniti položaj z določenim sklepom, ukrepom narediti, da ostanejo določena dejstva in odnosi med njimi nespremenjeni; publ. s tem se je jezik dvignil na položaj uradnega jezika je dejansko postal uradni jezik; publ. preiti na položaje revolucionarnega demokratizma sprejeti načela revolucionarnega demokratizma; začeti delovati po takih načelih; pisar. nismo v položaju, da bi našli rešitev ne moremo, nismo sposobni najti rešitve; ekspr. grem v vodoravni položaj ležat, spat
♦ 
aer. določiti položaj letala ugotoviti zemljepisno dolžino in širino točke, nad katero je letalo, in njegovo višino glede na morsko gladino; jezikosl. govorni položaj kar je določeno z udeleženci, vsebino, namenom, obliko jezikovnega sporočanja in kar vpliva na izbiro jezikovnih sredstev; krepki položaj polglasnika nahajanje polglasnika neposredno pred zlogom s polglasnikom v praslovanščini; lit. pripovedni položaj kar je določeno, opredeljeno z ubeseditvijo motiva, pripovedi glede na osebo, ki motiv, pripoved jezikovno uresničuje; navt. določiti položaj ladje ugotoviti zemljepisno dolžino in širino točke, na kateri je ladja; voj. položaj mirno v katerem se stoji vzravnano, z rokami, iztegnjenimi navzdol in pritisnjenimi k bokom

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

položáj -a m
1.
način, kako je kaj nameščeno glede na svojo daljšo os in določeno ravnino
SINONIMI:
lega1, pozicija, zastar. leža
2.
mesto, prostor, na katerem je posameznik ali enota pri obrambi ali v napadupojmovnik
SINONIMI:
knj.izroč. pozicija
3.
s prilastkom dela in naloge, združene s posebnimi pristojnostmi, pravicami v določeni delovni, družbeni, politični skupnosti
SINONIMI:
funkcija, ekspr. krmilo1, publ. mesto1, knj.izroč. pozicija
4.
kar je opredeljeno s pravicami, obveznostmi, ugledom v določeni družbi
SINONIMI:
status, knj.izroč. pozicija, knj.izroč. stalež
5.
kar je opredeljeno z določenimi dejstvi in lahko vpliva na določeno prizadevanje, uresničitev česa
SINONIMI:
situacija, stanje, star. stan2, pog. stvar
GLEJ ŠE SINONIM: lega1, razmere, stanje
GLEJ ŠE: mat, razmere, podrejen, podrejen

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024

posę́zati, -am, vb. impf. = posegati; langen, greifen; usurpieren: p. na (v) kaj, Cig. (T.); — konjiči laglje posezajo, die Pferde schreiten leichter aus, Jurč.; — veja poseza (schnellt) nazaj v prejšnjo lego, Zv.; — (pri pogovoru) vmes posezati, sich in ein Gespräch mischen, Jurč.; nazaj p., (in einer Erzählung) zurückgreifen, Jurč.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

posmúkniti -em dov. (ú ȗekspr.
1. oplaziti, oprasniti: veja ga je posmuknila po licu
2. vzeti, ukrasti: iz žepa ji je posmuknil denarnico / pri kupčiji so ga grdo posmuknili ogoljufali, prevarali
● 
ekspr. iztegnila je roko in posmuknila prt z mize hitro potegnila; ekspr. rad se je malo posmuknil okoli brhke natakarice se ji je podobrikal

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

posmúkniti -em dov. posmúknjenje (ú ȗ) poud. koga/kaj Veja ga je posmuknila po licu |oplazila|; poud. posmukniti komu kaj ~ nakupovalki denarnico iz žepa |ukrasti|
posmúkniti se -em se (ú ȗ) poud. okrog koga ~ ~ ~ deklice |podobrikati se ji|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

posmúkniti, -smȗknem, vb. pf. 1) streifen: veja ga je posmuknila po obrazu, Levst. (Rok.); — 2) posmuknil jo je, er hat sich aus dem Staube gemacht, Kr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

postŕgati -am tudi -stŕžem dov. (ŕ r̄)
s strganjem odstraniti: postrgal je omet z zidu; postrgati smetano iz lončka, žlindro iz pipe / ekspr. končno so postrgali smeti s ceste pometli, počistili
// s strganjem izprazniti: postrgati lonček, skledo / dobro postrgati s krožnika
● 
ekspr. postrgala mu je korenček: šlik, šlak s premikanjem enega kazalca po drugem izrazila škodoželjnost; ekspr. potrebni denar so postrgali iz vseh fondov vzeli, pobrali; ekspr. veja ga je postrgala po obrazu podrgnila, popraskala
♦ 
med. postrgati maternico odstraniti maternično sluznico

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

povešàv povešáva povešávo pridevnik [povešàu̯ povešáva povešávo] ETIMOLOGIJA: povešati
povzpéti se Frazemi s sestavino povzpéti se:
povzpéti se na zelêno vêjo, žívo srebró se je povzpélo

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

prȃska 3., f. = drevesna veja, Hrušica (Ist.)-Erj. (Torb.); praske, Reiser, Z.; prim. it. frasca, belaubter Ast, Mik.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

prásniti -em dov. (á ȃ)
1. povzročiti prasko: mačka ga je prasnila; ob trnju sem se prasnil do krvi; prasniti se z žebljem / robida me je prasnila / ekspr. krogla ga je prasnila po čelu povzročila majhno rano, poškodbo
2. potegniti po čem
a) z nohti, kremplji: pes nestrpno prasne po vratih
b) s kakim (ostrim) predmetom sploh: prasniti s čevljem po pesku; prasniti z vžigalico po škatlici / prasnil je in zanetil prižgal vžigalico; prasniti vžigalico ob zid prižgati
3. dati oster, neprijeten glas: ogorek je padel v vodo in prasnil; veja prasne; brezoseb. potegnil je z vžigalico po škatlici, da je prasnilo / ekspr. prasnili so prvi streli
4. ekspr., v zvezi prasniti v krohot, smeh nenadoma glasno zasmejati se: vsi navzoči so prasnili v krohot; ko jih je zagledal, je prasnil v smeh
5. ekspr. steči1, švigniti: maček prasne iz sobe, skozi okno; vsak trenutek prasne mimo avtomobil / pes prasne v mačko skoči proti njej, jo napade
// pog., navadno v zvezi z jo iti, oditi: prasnil jo je po cesti; kadar je bil v mestu sejem, je prasnil tja
● 
ekspr. to pa ne, je prasnil naglas hitro rekel

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

prelomíti -lómim dov. (ī ọ́)
1. z lomljenjem razdeliti na dva dela: prelomiti vejo / prelomiti po sredi / prelomiti palico na dvoje
2. nav. ekspr. ne izpolniti tega, kar je bilo dogovorjeno, obljubljeno, rečeno: prelomila je besedo, obljubo, prisego / prelomiti pogodbo, pravila, zakon prekršiti
3. publ., z orodnikom narediti, povzročiti, da kaj preneha obstajati in se začne kaj novega, drugačnega: prelomiti s starimi navadami, preteklostjo; prelomil je z vsem, kar ga je vezalo nanjo; dokončno so prelomili s starim načinom življenja / z njim je prelomil nima več zveze z njim / pisatelj je prelomil s tradicijo našega pripovedništva
♦ 
pravn. prelomiti palico nad obsojencem nekdaj odrediti izvršitev sodbe; rel. prelomiti post

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

prelomíti -lómim dov. prelómljenje; drugo gl. lomiti (í/ȋ ọ́) kaj ~ obljubo; ~ palico; prelomiti z/s kom/čim ~ s kom pustiti koga, pretrgati stike s kom; ~ s starimi navadami opustiti stare navade; ~ s preteklostjo odreči se preteklosti
prelomíti se -lómim se (í/ȋ ọ́) Veja se je prelomila; poud. prelomiti se v kaj Breg se ~i v pobočje |preide|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

prelomíti se -lómim se dov.
izraža, da kaj zaradi sile, pritiska preneha biti zraščeno, skupaj
SINONIMI:
zlomiti se, knj.izroč. pretreti se

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024

preprijémati -am tudi -ljem nedov. (ẹ̑)
prijemati:
a) drugače, na drugem mestu: preprijemati volan, vrv / preprijemati s francozom
b) z drugo roko: s to roko kovčka ne morem več nesti, bom moral preprijemati
● 
preprijemati kline, veje pri plezanju prenašati telesno težo na roko, s katero se prijema (naslednji) klin, veja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

preprijéti -prímem dov., preprijél; nam. preprijét in preprijèt (ẹ́ í)
prijeti:
a) drugače, na drugem mestu: med vožnjo na ovinku preprijeti volan / hotel je preprijeti zaboj, pa mu je zdrsnil na tla
b) z drugo roko: roka me boli, bom preprijel puško / preprijeti bodalo v levico predeti
● 
preprijeti klin, vejo pri plezanju prenesti telesno težo na roko, s katero se prime (naslednji) klin, veja; kazalec leve roke preprime tipko kazalca desne roke prime, pritisne tipko namesto kazalca, ki jo je držal, pritiskal

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

prihájati -am nedov.
1.
premikajoč se v določeno smer začenjati biti na kraju bližje komu
SINONIMI:
ekspr. bližati se, ekspr. približevati se
2.
s premikanjem večkrat začeti biti na določenem mestu
SINONIMI:
zastar. dohajati, ekspr. jemati se, ekspr. pritekati
3.
pri širjenju, napredovanju nahajati se kje, do kod
SINONIMI:
knj.izroč. dospevati, ekspr. dotekati, ekspr. lesti, zastar. pahati, knj.izroč. plati, ekspr. plaziti se, ekspr. presti se, ekspr. pritakati, ekspr. stopati1, ekspr. točiti se1, ekspr. ulivati se, ekspr. valoveti, star. vejati, ekspr. veti, ekspr. viti se, ekspr. vstopati
4.
do česa ostajati uspešen v prizadevanju, da se lahko s čim razpolaga
SINONIMI:
ekspr. dokopavati se

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024

prijéti prímem dov., prijél; nam. prijét in prijèt (ẹ́ í)
1. narediti, da je kaj tesno obdano s prsti, dlanjo: prijeti skodelico; prijeti za ročaj; film primemo na robovih; močno, trdno prijeti / prijela jo je za ramo; prijela sta se za roke in odšla; prijeti se za želodec / prijeti s prsti, z roko
// narediti, da je kaj tesno obdano s prsti, dlanjo zaradi kakega namena, dela: učila ga je, kako naj prime čopič, dleto; ni znal prijeti žage; spretno je prijel za vajeti, veslo / fant je prijel dekle okoli pasu
// narediti, da je kaj tesno obdano s prsti, dlanjo, da se ohranja v določenem položaju, na določenem mestu: primi lestev, sicer bo padla / kot klic za ščuvanje psa primi ga
2. s prijemom narediti, da kaj pride h komu: prijel je kozarec in nazdravil / primi otroka vzemi ga v naročje / žerjav je prijel cev in jo dvignil na stavbo
3. narediti, da je kaj tesno obdano z deli česa: prijeti s kleščami / ker ni bil pazljiv, ga je prijela slamoreznica; jermen je prijel delavca za roko
// priti v tesen stik z deli česa: ta del ključa prime v ključavnico
4. s pritiskanjem na kaj onemogočiti (enakomerno) gibanje česa: jermen je nekaj prijelo, zato neenakomerno teče
5. trdno se namestiti v podlago: cepin v mehkem snegu ni prijel; sidro je dobro prijelo; deska je trhla, zato žebelj ne prime
6. odvzeti komu prostost: policisti so prijeli nevarnega zločinca; morilca so že prijeli
7. ekspr. začeti delati: ko je prišla domov, ni vedela, kje bi prijela; vsi bodo morali prijeti, toliko je dela / na polju je treba spomladi krepko prijeti
// z glagolskim samostalnikom, v zvezi z za izraža nastop opravljanja dela, opravila, kot ga določa samostalnik: če je treba, zna prijeti za delo; jeseni bom moral bolj prijeti za učenje
// s širokim pomenskim obsegom, v zvezi z za izraža nastop dejanja, kot ga določa sobesedilo: spet bo treba prijeti za knjige; odkar se je vrnil, ni več prijel za kopito ni več čevljaril; treba bo prijeti za kramp, rovnico začeti fizično delati; prijeti za orožje, puško začeti se bojevati; pripraviti se na boj; pisatelj je spet prijel za pero začel pisateljevati, pisati
8. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža nastop telesnega, duševnega stanja, kot ga določa samostalnik: prijelo me je močno hrepenenje; ob očitkih jo je prijela jeza; v zakajenem prostoru ga je prijel kašelj; prijel jo je krč; otroka je prijel spanec, zato je siten; včasih me prime trma
// izraža nastop razpoloženja, kot ga določa sobesedilo: kaj te je prijelo, da si tako vesel; brezoseb. kadar ga je prijelo, je samo sitnaril / brezoseb. prijelo me je, da bi odšel rad bi odšel
9. ekspr. odločno, z grožnjami izraziti nezadovoljstvo s kom zaradi njegovega negativnega dejanja, ravnanja: prijel ga je zaradi kraje; otroka bo treba prijeti, ker se preveč potepa
// zahtevati od koga, da kaj pove, naredi: primite ga, kje je dobil denar / kje si hodil tako dolgo, ga je prijela / prijel jih bo, naj mu vrnejo denar; otroke bo treba malo bolj prijeti z njimi bo treba začeti bolj neprizanesljivo ravnati
10. pog. začeti učinkovati, delovati: po nekaj minutah je injekcija prijela / lepilo je slabo prijelo zlepilo; trajna ji je kar preveč prijela skodrala lase; pri tem bolniku morfij ne prime več ni več učinkovit
11. rib. vzeti vabo: postrv je prijela; pren. zelo se je trudil, vendar dekle ni prijelo
● 
pog. kaj te je prijelo zakaj tako ravnaš; zakaj si storil to nepremišljeno dejanje; ekspr. zapustil je delo, kadar ga je prijela kaka muha kadar se mu je zahotelo; kadar ni bil zadovoljen; ekspr. njegova odkritosrčnost je poslušalce prijela ganila, prevzela; pog. ko se je sklonila, jo je prijelo v hrbtu je začutila krčevito, sunkovito bolečino; star. zvečer jo je prijelo dobila je (porodne) popadke; ekspr. potico je v pečici kar preveč prijelo zapeklo; publ. razpravljavec je prijel vprašanje z drugega stališča začel obravnavati; ekspr. prijeti koga za besedo zahtevati, da obljubo izpolni; pog. ne prime za nobeno delo noče delati; ekspr. za glavo se je prijel, ko je izvedel resnico bil je (neprijetno) presenečen, začuden; pog., ekspr. prijeti koga za jezik zahtevati, da izrečeno mnenje dokaže ali prekliče; ekspr. prijeti bika za roge odločno se lotiti težkega, zahtevnega dela; ekspr. treba ga bo prijeti za ušesa kaznovati ga s potegljaji za uhelj; kaznovati ga sploh; evfem. otroka je nekam prijelo opraviti mora malo, veliko potrebo; ekspr. tako laže, da bi lahko prijel zelo; ekspr. doma so jo precej na kratko prijeli ne dovolijo ji, da bi delala, ravnala, kakor bi hotela; preg. kdor za smolo prime, se osmoli
♦ 
čeb. hoja je že prijela začela mediti; lov. prijeti sled najti sled in iti po njej

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

príti Frazemi s sestavino príti:
ne môči [príti] čému do žívega, ne môči [príti] kómu do žívega, níti na kônec pámeti ne príde kómu, níti na kràj pámeti ne príde kómu, príti čému do dnà, príti do koríta, príti do sápe, príti iz móde, príti k pámeti, príti kàkor tát, príti kómu do žívega, príti kómu na múho, príti kómu na ušésa, príti kómu v mesó in krí, príti kot naročèn, príti med ángelčke, príti na bóben, príti na dán, príti na kànt, príti na nìč, príti na právi naslòv, príti na psà, príti na rešêto, príti na slàb glás, príti na svét, príti na svét s srebŕno žlíco [v ústih], príti na svêtlo, príti na svój račún, príti na zelêno vêjo, príti okóli ríti v žêp, príti s právo bárvo na dán, príti si na čísto s kóm/čím, príti v Canósso, príti v léta, príti v módo, príti v rôke pravíce, príti v škrípce, príti v zobé kómu, príti z dežjà pod káp

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

prostórska ekonomíja -e -e ž

Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

prostórska sociologíja -e -e ž

Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

računálniško podpŕto načrtovánje učinkovín -- -ega -a -- s

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

Računska ekonomika
Kateri slovenski ustreznik bi bil najprimernejši za angleški termin computational economics , ki označuje interdisciplinarno vedo, ki povezuje računalništvo, ekonomijo in menedžment in se ukvarja z naprednim računskim modeliranjem ekonomskih sistemov.

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

račúnska kemíja -e -e ž

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

rādij1 -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

rádiofarmacíja -e ž

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

razcepíšče -a s

Terminološki slovar avtomatike, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

regeneratívna medicína -e -e ž

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

rèsk2 medm. (ȅ)
posnema glas pri prelomu, pretrgu, trenju: resk, poči veja pod nogo; vzel je pismo, resk, resk, in vrgel koščke v koš

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

rèsk2 posnem. medm. (ȅ) ~, poči veja pod nogo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

rèsk posnem. medm.
posnema glas pri prelomu, pretrgu, trenju
SINONIMI:

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024

rogovíla -e ž (í)
1. v dva ali več krakov razraslo deblo, veja: odžagati rogovilo; hrastova rogovila / sedeti v rogovili bukve / podpreti z rogovilo / debelna rogovila v dva ali več krakov razraslo drevo
// nav. ekspr. kar je temu podobno: kost se razcepi v rogovilo / delal je čirečare in rogovile po papirju / rogovila ceste razcep
2. nar. mesto med nogami; korak: stati do rogovile v snegu
3. ekspr. zelo velik in okoren človek: kaj ste mi poslali to rogovilo / kot psovka umakni se, rogovila rogovilasta

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

rogovíla -e ž
v dva ali več krakov razraslo deblo, vejapojmovnik
GLEJ ŠE SINONIM: neroden2, nerodnež, razcep

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024

rógoz rogọ́za m,

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

rọ̑zga -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

sedéti Frazemi s sestavino sedéti:
sedéti kàkor kóklja [na jájcih], sedéti kàkor malík, sedéti [kàkor] na šivánkah, sedéti [kàkor] na žerjávici, sedéti kàkor štór, sedéti kómu na glávi, sedéti kómu na jétrih, sedéti kot čúk na pálici, sedéti kot kíp, sedéti kot kùp nesréče, sedéti kot lípov bóg, sedéti [kot] na íglah, sedéti [kot] na tŕnih, sedéti [kot] na tŕnju, sedéti kot pribít, sedéti med dvéma stôloma, sedéti na dvéh stôlih, sedéti na lovoríkah, sedéti na prestólu, sedéti na sódu smodníka, sedéti na zatóžni klópi, sedéti po túrško, sedéti pri korítu, sedéti v lúknji, sedéti za kríži, sedéti za okróglo mízo, sedéti za pečjó, sedéti za rešêtkami, žágati si vêjo, na katéri kdó sedí

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

segmènt -ênta m

Terminološki slovar avtomatike, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

sẹjáti, -sẹ̑jem, vb. impf. 1) säen; gosto, redko s.; pšenico po ledu s. = sich vergeblich bemühen, Cig.; — prepir s. med ljudi; — denar s., mit dem Gelde wüsten, Cig.; — bolezen s., eine Krankheit durch Ansteckung verbreiten, Cig.; — 2) mit dem Sieb reinigen, sieben, reitern; moko s.; s. phano rudo, das gepochte Erz rädern (mont.), Cig.; — 3) kolo, voz seje, das Rad, der Wagen gleitet oder wackelt hin und her, Dol.; — praes. sẹ̑jam, Mik., ogr.-Valj. (Rad); škrjančku pojejo otroci: Sej, sej, sejaj sejaj! Pjk. (Črt.); Veter veja, s snegom seja, Npes.-Vraz.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

sinekologíja -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

skléstek -tka m (ẹ̑)
star. skleščena veja: nabirati sklestke

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

skléšček -čka m (ẹ̑)
skleščena veja: nabirati skleščke; s skleščkom pobrskati po žerjavici

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

sláma -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

smrẹ́čina, f. = smrekova veja, Svet. (Rok.); — coll. = smrekovo vejevje, C.; tudi: smrẹčína.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

smrẹ́kov, adj. Fichten-; s. les, smrekova veja.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

sociálna farmacíja -e -e ž

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

sociálna geografíja -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

sociologíja arhitektúre -e -- ž

Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

sociologíja prostórskega načrtovánja -e -- -- ž

Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

sociologíja prostórske mobílnosti -e -- -- ž

Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

sociologíja stanovánj -e -- ž

Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

sohaˈsọha -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

soóčati -am nedov. (ọ́)
1. delati, povzročati, da se kdo sestane s kom tako, da se ne more izogniti pogovoru, odgovoru: večkrat so jo soočali z drugimi jetniki, vendar ni hotela nikogar prepoznati; soočati se s kom
2. publ. primerjati, konfrontirati: mogoče je ustvarjalno soočati tudi zelo različna stališča
● 
publ. članek nas sooča z nenavadnimi spoznanji seznanja; publ. tu se soočajo različni interesi se pojavljajo, kažejo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

splézati Frazemi s sestavino splézati:
splézati na zelêno vêjo

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

správiti Frazemi s sestavino správiti:
niti beséde ne správiti iz sêbe, správiti kàj ad acta, správiti kàj na skúpni imenoválec, správiti kàj na svêtlo, správiti kàj pod preprógo, správiti kàj pod strého, správiti kàj pod tépih, správiti kàj skozi rešêto, správiti kóga k pámeti, správiti kóga/kàj na bóben, správiti kóga/kàj na óni svét, správiti kóga/kàj na psà, správiti kóga/kàj na rób prepáda, správiti kóga/kàj na slàb glás, správiti kóga/kàj na zelêno vêjo, správiti kóga na kànt, správiti kóga na límanice, správiti kóga na právo pót, správiti kóga na svét, správiti kóga ob dóber glás, správiti kóga ob pámet, správiti kóga ob žívce, správiti kóga pod rúšo, správiti kóga pod strého, správiti kóga pod zêmljo, správiti kóga s prestóla, správiti kóga s svetá, správiti kóga s tíra, správiti kóga v gròb, správiti kóga v kózji róg, správiti kóga v kŕtovo dežêlo, správiti kóga v lúknjo, správiti kóga v míšjo lúknjo, správiti kóga v sméh, správiti kóga v škrípce, správiti v ísti kòš, správiti žógo v mréžo

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

sȓž -i in sržȋ ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

stȍlp stólpa m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

stožẹ̑r -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

stránski rokáv -ega -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

súh -a -o tudi prid. (ȗ ú)
1. ki ni polit ali prepojen z vodo ali drugo tekočino; ant. moker: obrisati kaj s suho krpo; preobleči se v suho obleko; ceste so že suhe; suha drva rada gorijo; perilo je že suho; prst je suha kot poper / domov je prišel premražen, vendar suh / evfem. razvila je dojenčka in videla, da je suh da ni opravil male potrebe
// ki je brez vode: vodnjak je suh; suha struga
// ekspr. ki ni solzen: kljub bolečinam so bile njegove oči suhe / suho ihtenje brez solz
2. ki ima malo vlage, mokrote: zidati hišo na suhem terenu; biti potreben pijače kot suha zemlja dežja zelo / suh mraz; pihati je začel suh veter; zrak je zelo suh; suha vročina / zapadlo je nekaj suhega snega / oči so se ji bleščale v suhem lesku
// ki nima, ne vsebuje vlage, mokrote: poiskali so suho mesto za prenočevanje; imeti suho stanovanje / skorja suhega kruha; imeti suha usta
// v katerem so zaradi izgube vlage, vode prenehali življenjski procesi: posekati suhe veje; odstranjevati rastlinam suho in orumenelo listje; drevo je že suho / človek s suho roko z roko, katere mišičje je upadlo, usahlo zaradi zmanjšanja celic; pren. biti suha veja na narodnem drevesu
3. iz katerega je odstranjena vlaga, voda zaradi konzerviranja: pripraviti zalogo suhih gob; zelena in suha krma; suho sadje celo ali narezano posušeno sadje / ker ni imela svežega kvasa, je zamesila s suhim
// ki je bil izpostavljen delovanju zraka ali tudi hladnega dima zaradi konzerviranja: suhe ribe; pršut in druge vrste suhega mesa
// ki je bil izpostavljen delovanju vročega dima zaradi konzerviranja: suha krača; kuhati skupaj z ričetom tudi suha svinjska rebra
4. nav. ekspr. v katerem ni (veliko) padavin: marec je navadno suh; lepa in suha jesen / Avstralija je zelo suha; suho podnebje / suho vreme se bo nadaljevalo
5. pri katerem se ne uporablja tekočina: suhi proizvodni postopki / suho brisanje, umivanje / suhi šampon; suho britje britje, pri katerem se ne uporablja milnica, navadno z električnim brivskim aparatom; suho stranišče stranišče brez izplakovanja s tekočo vodo
6. ki ima na telesu razmeroma malo tolšče, mesa; ant. debel: zelo suh človek; bil je velik in suh; suha krava; suh kot kost, prekla, trska / suhe noge / postati suh v obraz
7. ki ima, vsebuje zelo malo maščobe, masti: suha krema za obraz / ima zelo suhe lase / pečenka je bila zažgana in suha premalo sočna; to meso je preveč suho pusto
8. v zvezi suha južina pajku podobna žival z zelo dolgimi nogami in majhnim telesom: po zidu je plezala suha južina; noge ima kot suha južina
9. ekspr. ki se ne da vplivati čustvom: postati suh pravnik / suhi prakticizem
// ki ne izraža čustev: s suhim glasom zavrniti koga; v nekaj suhih stavkih mu je sporočila svojo odločitev / to je rekel s suhim humorjem brez čustvene prizadetosti; suhi smeh; stil te knjige je zelo suh brezoseben / njegovo pripovedovanje se zdi nemogoče, vendar je suha resnica čista, gola resnica
● 
suhi kašelj kašelj brez izmečka; pog. že sredi meseca je (čisto) suh brez denarja; ekspr. moj kozarec je že suh v njem ni več vina; suhe barve, barvice barve, barvice v obliki svinčnika ali paličice, pri katerih se ne uporablja voda; suha hrana nekuhane, ohlajene ali konzervirane preprostejše jedi, navadno kot hrana za na pot; suha juha juha iz vode, v kateri se je kuhalo prekajeno meso; suha roba leseni izdelki domače obrti; suha tinta barvilo v obliki goste mase za polnjenje kemičnih svinčnikov; kemično črnilo; knjiž. v daljavi so zagledali suho zemljo kopno; ekspr. imeti suho grlo biti žejen; ekspr. to je bilo sedem suhih let čas brez uspehov pri delu, v kaki dejavnosti; čas revščine, pomanjkanja; suho zlato ekspr. tvojih besed ne morem vzeti za suho zlato ne verjamem ti popolnoma; star. skrinja, polna suhega zlata zlatnikov, cekinov; ekspr. ta človek je vreden suhega zlata je zelo dober, pošten; suh je kot poper nima denarja
♦ 
adm. suhi žig reliefno oblikovan, brezbarven žig, pri katerem se znak odtisne s stisnjenjem kovinskega pozitiva in negativa; agr. suha gniloba bolezen sira, pri kateri postane skorja zelo suha, razjedena; suha snov snov, ki ostane po (umetnem) odstranjevanju vode, vlage iz rastlin, živil; alp. suhi plaz plaz suhega snega, ki se v gostem oblaku razprši po zraku; pršni plaz; elektr. suhi člen galvanski člen, v katerem je elektrolit zgoščen v želatinasto snov; fiz. suha para para s temperaturo vrelišča, v kateri je v plinastem stanju že vsa tekočina; gastr. suha klobasa zelo posušena kranjska klobasa; suha kvaša kvaša brez kisa ali vina in prekuhane vode; geogr. suha jama kraška jama, v kateri ne teče voda; grad. suhi zid kamnit zid, pri katerem fuge niso zapolnjene z malto; kem. suha destilacija razkroj organskih snovi pri višji temperaturi brez dostopa zraka; kozm. suha koža koža, ki izloča malo maščobe; les. zračno suhi les les, ki zaradi doseženega higroskopskega ravnotežja z zunanjo vlažnostjo nima več možnosti nadaljnjega naravnega sušenja; mont. suha separacija separacija brez vode, ročno, po teži; navt. suhi dok dok na kopnem; šport. suhi trening pripravljalna vadba za plavanje, smučanje, ki ne poteka v vodi, na snegu; teh. suhi led ogljikov dioksid v trdnem stanju; (suha) pena zelo obstojna pena za suho čiščenje tekstilnih talnih oblog; um. suha igla grafična tehnika, pri kateri praskanje v bakreno ploščo omogoča neostro risbo; odtis v tej tehniki; vrtn. suha roža cvetlica z nevenljivimi cveti, socvetji; zool. suhe južine pajkovci s členastim zadkom in dolgimi nogami, Opilionesprim. suho

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

sȗh, súha, adj. 1) trocken; s. pot; suha drva; suha zemlja, das Festland; suha meja, die Landgrenze, Cig. (T.); po suhem in po mokrem, zu Wasser und zu Lande; na suho stopiti, den Fuß aufs Land setzen, Cig.; na suho dejati ribnik (entwässern), Pjk. (Črt.); perilo, seno je že suho; suha usta imeti, lechzen, Cig.; s. veter; s. mraz; suha kopel, das Schweißbad, Cig.; — s. zid, t. j. brez malte narejen, Notr., Tolm.; — 2) dürr; suha veja; suha hosta, das Raffholz, Cig.; suho listje; — suha roba, Holzware, Rib.; — 3) getrocknet, gedörrt; suho sadje; — geselcht: suho meso, suha klobasa; — 4) rein, gediegen (min.); suho zlato; suhi cekini, tolarji; — lauter, pur: suho vino; toliko je bilo suhega denarja, das war der Reinertrag, Svet. (Rok.); — 5) mager; s. kakor plot, Erj. (Torb.); s. kakor poper, bilka, s., da ropoče, poka, Cig.; konj, suh kakor kresilna goba, Jurč.; — suha bolezen, die Lungensucht, Cig.; — 6) ohne Geld; mošnja je suha; Si mošnjico mi rejeno Djal popolnoma na suho, Preš.; s. sem, ich bin blank; — v suho mi gre, ich büße ein, ich verliere, C.; — v suho plačati, umsonst zahlen, C.; — 7) sachleer, seicht (fig.), Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

suhíca2 -e ž (í)
knjiž. suha veja: odlomiti suhico

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

suhíca, f. = suha veja: ulomi mi to suhico! Staro Sedlo-Erj. (Torb.); — = suho deblo, mrlika, Podkrnci-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

svẹ̑ž -ẹ̄ža prid.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

svržíka, m. 1) der Baumknorren, Fr.-C.; — 2) = suha veja, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

šíba -e ž (í)
1. daljša tanka, upogljiva veja, navadno brez stranskih vej: odrezati šibo; leskova, vrbova šiba; enoletna, muževna šiba; grm z dolgimi šibami; od strahu se trese kot šiba na vodi
// taka veja, ločena od rastline: poganjati, švrkati vola s šibo; sveženj šib / pastirska šiba; šiba bajanica; košara iz šib / vezati trte s šibo
2. ekspr. udarec (s šibo): poznajo se mu sledovi šibe / obsodili so ga na dvesto šib
3. star., navadno s prilastkom velika nesreča, nadloga: povodenj je največja šiba za kmeta; strašna šiba prihaja nad nas / šiba božja jih je udarila, zadela
4. gospodinjska priprava iz tankih žic za stepanje beljakov, smetane; metlica: s šibo dobro zmešati smetano / šiba za sneg
5. obrt. vsaka od tankih kovinskih palic, ki podpirajo tkanino dežnika: dežnikar je zamenjal zlomljeno šibo
● 
ekspr. kadar je nagajal, je pela šiba je bil tepen s šibo; je bil tepen sploh; ekspr. šiba novo mašo poje s strogo vzgojo se veliko doseže; tek skozi šibe nekdaj kazenski tek med dvema vrstama s šibo udarjajočih oseb

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

šíba -e ž
daljša tanka, upogljiva veja, navadno brez stranskih vej; taka veja, ločena od rastlinepojmovnik
SINONIMI:
prot, zastar. protica, star. šibina
GLEJ ŠE SINONIM: metlica, špica1, špica1
GLEJ ŠE: bajalica

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024

šiba -e ž šiba, tj. 1. daljša upogljiva veja brez stranskih vej: on kakor shiba im. ed. ſe je treſsal od straha ǀ V'tem kir ſim govuril od shibe rod. ed. inu palze ǀ s'potoku je shabe ſturila … s'shibe rod. ed. kazhe ǀ ta Kazha nej vezh shibi daj. ed. podobna ǀ takrat popade shibo tož. ed. ga sazhne sheshkat ǀ k'sadnimu s'suojo shibo or. ed. taistiga sholnerja po glavi vudari ǀ te bodezhe shibe im. mn. ſe ſo taiſtom lepu deshezhe roshize sdele ǀ sapovej Rihtnem Hlapzom S. Vida slezhi, inu dobru s' shibamy or. mn. otepſti 2. nadloga: shiba im. ed. te kuge vſe krishim gajsla ǀ Vudari tudi po misi nashiga shivota s'shibo or. ed. te bolesni ǀ shibe tož. mn. teh ſtrajfing v'rokah dershi ǀ Vener mej temy tremy shibami or. mn. ta ner hushi je kuga sakaj leta vſe glih mory

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

šíniti, šȋnem, vb. pf. = šibniti; 1) biegen, C.; — š. se, sich biegen, C.; veja se je šinila, C.; — 2) eine schnelle Bewegung machen, dahinschießen: miš je šinila po sobi; kakor blisk šine konj z vozičem po gladkem potu, Jurč.; Juda je šinil pred druhaljo, Burg.; — kvišku, po koncu š., schnell aufspringen; kri šine iz rane, das Blut schießt aus der Wunde hervor; kri mi šine v glavo; — misel šine v glavo; — 3) schlagen, C.; po ustih ali za uho koga š., Trub.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

širokovẹ̀j, -vẹ́ja, adj. breitästig, Bes., Let.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

škŕkniti -em dov. (ŕ ȓ)
zastar. škrtniti: vrata so škrknila / veja je škrknila pod nogami

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

štibla [štȋbla] samostalnik ženskega spola

tanjša, manjša veja, poganjek

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

štrbúnkniti štrbúnknem dovršni glagol [štərbúnkniti] ETIMOLOGIJA: štrbunk
taksonomíja prstí -e -- ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

tánek -nka -o tudi tènek tudi tenák tènka -o in -ó [druga oblika tənəkprid., tánjši (á; ə̀ ȃ ə̀)
1. ki ima med najbližjima nasprotnima ploskvama razmeroma majhno razsežnost; ant. debel: tanek kos kruha; tanek list, papir; tanka knjiga, pločevina, stena; tanka plast ledu; tanka tkanina / proti robovom tanjše leče / tanka bluza iz tanke tkanine; tanke nogavice
// ki ima glede na dolžino razmeroma majhen obseg, premer: tanka nit, palica, veja, žica; plesti s pol številke tanjšimi pletilkami; tanko deblo; tanek kot las / tanki prsti; tanek vrat / tanek curek krvi; tanek steber dima / tanka črta; tanke obrvi, ustnice
2. ekspr. vitek, suh: visok tanek človek; tanko dekle; tanek kot prekla / bila je tanka čez pas
3. zelo sposoben za sprejemanje dražljajev; oster: tanek sluh, vid, voh / tanko uho
4. knjiž. izostren, prefinjen: imeti tanek čut za lepoto, pravičnost; s tankim posluhom predstaviti literarno delo / tanek humor
5. ekspr. (tonsko) visok: govoriti, peti s tankim glasom; tanek jok, smeh; tanko cingljanje
6. ekspr. prosojen, rahel: tanka megla; tanka večerna zarja / skozi okno je prihajala tanka svetloba
7. knjiž. natančen, podroben: ta stvar je vredna tankega premisleka; tanjša raziskava je pokazala, da to ni res
● 
ekspr. rezati komu tanek kruh dajati mu malo sredstev za življenje; pog. ima tanek nos zelo bistro, pravilno predvideva; knjiž. tanek smehljaj komaj opazen, zaznaven; ekspr. zunaj brije tanek veter oster, zelo mrzel; ekspr. ta človek ima tanke živce je zelo občutljiv, razdražljiv; ekspr. imeti tanko denarnico malo denarja; nar. tanka kava ne močna; knjiž. človek tankih misli pronicljiv, prodoren; ekspr. tanka plast izobražencev majhno število; knjiž. človek tanke vesti tankovesten; knjiž., ekspr. bil je tankega zdravja slabega, rahlega
♦ 
anat. tanka povrhnjica; tanko črevo začetni, ožji del črevesa; biol. tanka kutikula; kozm. tanka koža koža s tanko povrhnjico in občutljiva na zunanje dražljajeprim. natanko

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

toksikologíja vodá -e -- ž

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

topôlov topôlova topôlovo pridevnik [topôlou̯ topôlova topôlovo] ETIMOLOGIJA: topol

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

tôvor -óra in -ôra m (ó ọ́, ó)
1. kar se kam prevaža z vozilom: nakladati tovor na ladjo; preložiti, razložiti tovor; odpraviti, prevzeti tovor; plačati pristojbino od teže tovora; zavarovanje tovora / ladijski tovor
 
navt. generalni tovor kosovno blago večje vrednosti; teh. razsuti tovor iz nepakiranega drobnega, sipkega blaga; žel. koristni tovor brez embalaže
// kar je naloženo na vozilu: povečati tovor v raketi / žerjavi so škripali pod tovori / ekspr. avtobus je odložil svoj tovor potnike
2. kar nese zlasti žival na hrbtu: konj je imel na hrbtu tovor; naložiti oslu tovor / sedlo za tovor / nadeti si tovor na rame
// nav. ekspr. težja stvar, ki se nese sploh: mravlja je komaj nesla težek tovor / veja se je otresla snežnega tovora snega; pren. tovor skrbi
3. star. kar se enkrat nese na hrbtu ali pelje na vozu: izdelati tovor platna
● 
ekspr. nevihta je stresla svoj tovor v hribih padavine ob nevihti so bile v hribih; star. odnašati na tovore zlata zelo veliko

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

tŕta -e ž (ŕ)
1. kulturna rastlina, ki se goji zaradi grozdja, vina: trta že cveti, odganja; v teh krajih trta dobro rodi, uspeva; necepljena, žlahtna trta; trta z velikimi grozdi / ekspr. sad trte grozdje / posaditi sto trt; okužene, poškodovane trte / vinska trta
2. s prilastkom steblo nekaterih kulturnih rastlin, ki potrebuje oporo: napeljati hmeljeve trte na žice
3. prožna šiba, veja, ki se uporablja za vezanje, pletenje: zvezati butaro s trto; leskova, vrbova trta / viti trto
● 
nar. med grmovjem raste tudi trta dobrovita; ekspr. vse to je iz trte izvito izmišljeno, neresnično, neutemeljeno
♦ 
agr. grobati trte; požveplati trto; ameriška, (žlahtna) evropska trta; samorodna trta križanka ameriške in evropske trte; bot. divja vinska trta rastlina z deljenimi listi in drobnimi kislimi modrimi plodovi, Vitis sylvestris; vrtn. divja trta okrasna vzpenjavka z drobnimi modrimi plodovi in listi, ki jeseni pordečijo, Parthenocissus

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

tŕta Frazemi s sestavino tŕta:
bíti [kot] iz tŕte izvít, iz tŕte izvíti [kàj]

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

trtnicaˈtr̥tėnca -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

učésniti, -čę̑snem, vb. pf. 1) abreißen; u. vejo, koruzen strok; — u. se, abbrechen: veja se učesne; — 2) einen Schlag versetzen.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

ukŕhniti -em dov. (ŕ ȓ)
zastar. odkrhniti: ukrhniti drobec skale; suha veja se je ukrhnila

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

ulómiti, -lǫ́mim, vb. pf. 1) abbrechen; vejo, kos kruha u.; — u. se, abbrechen (intr.); veja se je ulomila; — 2) aufbrechen, erbrechen, Cig., Jan., M.; u. vrata; — brechen: u. si vrat, sich das Genick brechen; u. se, brechen (intr.), Cig.; led se je ulomil, Cig.; — ulomljeno število, gebrochene Zahl, Cel. (Ar.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

umiríti -ím dov., umíril (ī í)
1. narediti, povzročiti, da se kaj (skoraj) ne giblje, premika: umiriti gugalnico, nihalo
// narediti, povzročiti, da kaj poteka brez motenj: umiriti tek kolesa / umiriti dihanje
2. s svojim delovanjem, vplivom doseči, da kdo postane miren: znala ga je umiriti / umiriti splašeno žival / umiriti množico; umiriti razigrane otroke / umiriti svojo jezo; umiriti si vest
3. s svojim delovanjem, vplivom doseči, da kdo nima, ne kaže več odklonilnega odnosa do koga; pomiriti: umiriti sprte sosede / umiriti nasprotnike
4. povzročiti stanje brez notranje napetosti, vznemirjenosti: branje ga umiri; njen smeh ga je umiril; ekspr. pesem ji je umirila srce
// povzročiti, da postane kaj manj intenzivno, manj izrazito: zdravila, ki umirijo kašelj; krč se je umiril / po obkladku se je bolečina umirila

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

umírjati -am nedov. (í)
1. delati, povzročati, da se kaj (skoraj) ne giblje, premika: umirjati gugalnico
// delati, povzročati, da kaj poteka brez motenj: umirjati tek kolesa / umirjati dihanje
2. povzročati stanje brez notranje napetosti, vznemirjenosti: hlad ga je začel umirjati / lepa pesem nas umirja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

unicízem -zma m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

upogíb -a m (ȋ)
1. glagolnik od upogniti: veja se je pri upogibu zlomila / upogib kolena, roke
// fiz., teh. sprememba oblike telesa pri istočasnem prečnem delovanju nasprotnih sil, ki ne ležijo na isti premici: beton je občutljiv na upogib; odpornost na upogib / obremenitev na upogib upogibna obremenitev
2. mesto, kjer je kaj upognjeno: zravnati upogib / v upogibu lakti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

upogljív -a -o prid. (ī í)
1. ki se da upogniti: upogljiv jeklen trak; upogljiva cev, veja
2. ekspr. uklonljiv: upogljiv človek / upogljiv značaj

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

urbána antropologíja -e -e ž

Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

urbána geografíja -e -e ž

Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

urbána sociologíja -e -e ž

Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

urbanístično načrtovánje -ega -a s

Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

urbanízem ograjênih skúpnosti -zma -- -- m

Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

ušibíti se -ím se dov., ušíbil se (ī í)
upogniti se, ukriviti se zaradi teže bremena: brv se je pod našo težo ušibila; veja se je ušibila od debelih sadežev / nenadoma so se mu noge ušibile in je padel zašibile

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

v1 -- in -ja [və̀ və̀ja in vé vêjam (ə̏; ẹ̄ ē)
triindvajseta črka slovenske abecede: napiši v; veliki V; do v; zveza v-ja in u-ja
// soglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: izgovoriti v
 
jezikosl. dvoustnični v

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

v
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
1 v-ja tudi v v samostalnik moškega spola
ime črke ali glasu
IZGOVOR: [və̀], rodilnik [və̀ja] tudi [və̀] tudi [vé], rodilnik [vêja] tudi [vé]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

V
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
1 V-ja tudi V V samostalnik moškega spola
ime črke
IZGOVOR: [və̀], rodilnik [və̀ja] tudi [və̀] tudi [vé], rodilnik [vêja] tudi [vé]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

v1 v-ja tudi v -- [və̀ və̀ja in vé vêja tudi və̀ in vé] m, prva oblika z -em (ə̏; ẹ̑ ȇ; ə̏; ẹ̑) |ime črke ali glasu|: napisati ~; mali ~; dva v-ja

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

V1 V-ja tudi V -- [və̀ və̀ja in vé vêja tudi və̀ in vé] m, prva oblika z -em (ə̏; ẹ̑ ȇ; ə̏; ẹ̑) |ime črke|: od ~ do Z; veliki ~; izrez ~; prim. V-

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

vegetacíjska geografíja -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

vêja -e ž (ȇ)
1. oleseneli stranski poganjek lesnatih rastlin: veja ozeleni, vzbrsti; odlomiti, odsekati vejo; drevo je pognalo veje; skakati z veje na vejo; ptič sedi na veji; plezati po vejah; debela, gola, odmrla veja; goste, košate veje; veje jablane; biti prost kot ptiček na veji; živi kot ptiček na veji svobodno, brezskrbno / mreža iz vrbovih vej
2. vsak od manjših, navadno stranskih delov, enot, ki potekajo od česa glavnega: živec se cepi v dve veji; žilna veja / železniška prometna veja; pren. veje zarote segajo v druge države
3. navadno s prilastkom potomstvo v zaporednih generacijah: avstrijska veja habsburške dinastije / stranska veja (rodu) osebe, ki po rojstvu izhajajo iz skupnega prednika / sorodniki po materini, očetovi veji
4. navadno s prilastkom samostojen del, ki z drugimi tvori določeno širšo dejavnost: to znanstveno področje se deli v več vej; razvijati različne industrijske veje; specializirane veje medicine
● 
ekspr. žagajo si vejo, na kateri sedijo ogrožajo si (družbeni) položaj, materialno osnovo; knjiž. točiti pod vejo začasno točiti, prodajati domače vino; ekspr. biti mrtva veja nedejaven, neuspešen član kake skupnosti; ekspr. priti na zeleno vejo gmotno si opomoči; pesn. človek je kot kaplja na veji njegova usoda je negotova; je nepomemben, neznaten
♦ 
agr. ogrodne veje prve glavne veje drevesa; lov. veja glavni del roga pri jelenu, na katerem so parožki

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

vêja -e ž (ȇ) debela hrastova ~; dve ~i živca; sorodniki po materini ~i; industrijske ~e gospodarstva; poud.: priti na zeleno ~o |opomoči si|; žagati si ~o, na kateri sediš |ogrožati si položaj|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

vêja -e ž
1.
oleseneli stranski poganjek lesnatih rastlinpojmovnik
2.
navadno s prilastkom potomstvo v zaporednih generacijah
SINONIMI:

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024

vêja-esamostalnik ženskega spola
  1. stranski poganjek, del
    • veja česa
    • , veja v/na čem, kje
    • , veja za kaj
    • , veja s čim
  2. osamosvojeni del dejavnosti, področja
    • veja česa
    • , veja v/na čem, kje
    • , veja za kaj
    • , veja s čim

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

vêja Frazemi s sestavino vêja:
bíti pròst kot ptíček na vêji, povzpéti se na zelêno vêjo, príti na zelêno vêjo, splézati na zelêno vêjo, správiti kóga/kàj na zelêno vêjo, zlésti na zelêno vêjo, žágati si vêjo, na katéri kdó sedí, živéti kot ptíček na vêji

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

vẹ̑ja -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

vẹ̑ja 1., f. 1) der Ast, der Zweig; v veje iti, Zweige treiben, Rib.-C.; — 2) die Seitenlinie der Anverwandten, Z.; v veji četrtega člena smo že, zato se lehko ženimo, C.; — 3) (das Blatt [svrž = Ast], coll. das Laub, ob spodnji Dravi-C., Valj. [Rad]).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

vẹ̑ja 2., f. das Augenlid, Erj. (Som.); toliko ni miren, kar veja k veji udari, Valj. (Rad); — die Wimper, Cig., Jan., C.; njega očes veje človeške otroke pobirajo, Trub. (Psal.); — koren: vid-, Mik. (Et.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

véja -e ž veja: či je potrebno, okoli vej ovijajo AI 1878, 7; pernáti pevci po zráki i po vejaj drevaj AI 1878, 3

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

veja [vẹ̑ja] samostalnik ženskega spola

veja

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

veja -e ž veja: njegove lasy ſe ſo bile omotale okuli ene grastave veje rod. ed. ǀ ty drugi Apoſtely pak ſo bily veje im. mn. ǀ Vſaku drivu ima try rezhy, namrezh korenino, deblu, inu veje tož. mn. ǀ kadar ſo veliki Praſniki pride veliku ludy v' Zerku, katira je leipu zerana s' roshami, s' selenimi vejami or. mn., s' shidanimi fironki

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

veja -e samostalnik ženskega spola

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

vêja -e ž

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

vejaˈvėːja -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

vêjati -am nedov. (ȇ)
1. odstranjevati pleve in primesi iz žita: vsul je žito v vejalnik in začel vejati; vejati pšenico / ročno, strojno vejati / nekdaj vejati z velnico
2. nav. 3. os., star. veti, pihati: veter veja po dolini / brezoseb. od reke je hladno vejalo
// širiti se, prihajati: iz gozda veja hlad; po sobi veja prijeten vonj

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

vẹ̑jati, -jam, -jem, vb. impf. 1) v. žito, das Getreide worfeln, auswinden; — 2) wehen, Jarn., Levst. (Sl. Spr.); pridi jug in vejaj skozi moj vrt! Dalm.; veja ino piha na vseh straneh, Trub.; veter veje s snegom, burja je vejala s snegom, Dol.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

vèjati -am nedov.
1. vejati žito: Szórni; toriti, vejjati KOJ 1833, 174; pren. Dêszna tvoja ogen vêja KAJ 1848, 23
2. veti: k morſzkomi válovji, ſtero ſze od vötra goni i vejja KŠ 1771, 745

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

vêjati se -am se nedov. (ȇ)
vejiti se: drevesce se veja / pot se veja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

vêjavec in vejávec -vca m (ȇ; ȃ)
kdor veja žito: vejavci so začeli vejati

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

vêjica -e ž (ȇ)
1. manjšalnica od veja: vejice se sušijo; odlomiti vejico; grm je pognal nove vejice; pušpanova, smrekova vejica / za klobuk zataknjena vejica / vejica asparagusa
 
knjiž., ekspr. odposlanec z oljkovo vejico z namenom, pooblastilom za sklenitev miru, prijateljstva; v rokah drži palmovo vejico kot simbol zmage
2. jezikosl. ločilo, ki označuje priredno razmerje v besedni zvezi, loči med seboj stavke iste povedi ter pristavek, vrinek od sobesedila: napisati vejico; v nalogi manjka nekaj vejic; stava vejice
3. nav. mn., knjiž. trepalnica: ima goste, črne vejice
♦ 
lov. zelena vejica navadno trikraki vršiček iglavca na levi strani klobuka kot lovsko stanovsko znamenje; vejica divjadi zelena vejica, ki se položi uplenjeni veliki divjadi pri pozdravu lovini na leva pleča ali levo perut; vejica plena zelena vejica, ki si jo lovec zatakne na desno stran klobuka ob uplenitvi velike divjadi; mat. decimalna vejica grafično znamenje, ki loči enice od desetin

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

vêjica -e ž
majhna vejapojmovnik
SINONIMI:
nar. sesuljica
BESEDNE ZVEZE S SINONIMI: pojmovnik decimalna vejica
GLEJ ŠE SINONIM: veja

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024

vẹ̑jica – glej vẹ̑ja

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

vẹ̑jica 1., f. dem. 1. veja; 1) das Ästchen, das Zweiglein; — 2) der Beistrich, Cig., Jan., nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

vẹ̑jica 2., f. dem. 2. veja; nav. pl. vejice, die Augenwimpern, Mur., Cig., Mik., Ravn. (Abc.), Vrt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

vejicaˈvėːi̯ca -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

vẹ̑jka, f. dem. 1. veja; das Zweiglein, ogr.-C., Mik.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

véjka tudi véka -e ž veja: gda je 'ze vejka nyegova mejhka KŠ 1771, 81; i povrno ſze je zeléno olikovo vejko noſzécsi KM 1796, 12; ſzvéte ſzo i vejke KŠ 1771, 473; i ſzpiſzti vejke na teliko KŠ 1771, 113; rodne vejke ſzenejo BKM 1789, 432; da pridoucse fticze nebeſzke ſzi gnejzda naprávlajo na vejkaj nyegovi KŠ 1771, 44; fticze nebeſze, i na drevja vejkaj popejvajo BKM 1789, 6; pren. nyegovoga národa ino 'slájhte z-ednov vejkov je naplodo SIZ 1807, 4; Vis, komaj je dr'zi vêka KAJ 1870, 28; da je kruglo szkôsz vêk na tiszto meszto poszlo AI 1875, kaz. br. 7; golombisje szo vnogo vêk szpotrli AIP 1876, br. 1, 5; Vodé sze vcsászi na vêke (vrihe) vtrgnejo KAJ 1870, 107

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

vejkaˈvėːi̯ka -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

vejkicaˈvėːi̯kėca -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

vẹ̑jnat – glej vẹ̑ja

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

veterinárska toksikologíja -e -e ž

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

víle vȋl ž mn.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

violína -e ž (ȋ)
godalni instrument s štirimi strunami in visokim tonskim obsegom: igrati (na) violino; uglasiti violino; zvoki violine; skladba za violino / učiti, vaditi violino igranje tega instrumenta; ekspr. violine tega orkestra so bile na koncertu odlične violinisti; igranje violinistov
 
ekspr. biti druga violina, igrati drugo violino biti v podrejenem položaju; prva violina ekspr. turizem je prva violina tega področja najpomembnejša gospodarska veja; ekspr. biti prva violina Slovenije najboljši violinist; ekspr. igrati prvo violino biti pri kakem dejanju, ravnanju vodilen, odločujoč
 
glasb. druga, prva violina

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

visẹ́ti -ím nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

víti1 víjem nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

vītica -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

vȋtra -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

volčìč -íča [vou̯čičm (ȉ í)
1. manjšalnica od volk: od nekod se je pritepel volčič; volkulja z volčiči
2. član najmlajše skupine skavtov: skavti sprejemajo mlade tretjega razreda osnovne šole med volčiče; poletni tabor volčičev in izvidnikov / skupina, veja volčičev in volkuljic
3. nar. vnetje vimena: krava je pred telitvijo dobila volčič / volčič na vimenu
// vnetje sploh: volčič na gobcu, parkljih
4. nar. strupena gozdna rastlina z zvončastimi cveti; bunika

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

vpádni kót -ega -a m

Terminološki slovar avtomatike, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

vpíkniti -em dov. (í ȋ)
zastar. zapičiti: vpikniti kol v zemljo; odlomljena veja se je vpiknila v tla

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

vráta Frazemi s sestavino vráta:
bíti pred vráti, dán odpŕtih vrát, dnévi odpŕtih vrát, glédati kot bìk v nôva vráta, glédati kot têle v nôva vráta, kàj tŕka na vráta, mí o vólku, vólk na vráta, naletéti na zapŕta vráta, ostájati pred zapŕtimi vráti, ostáti pred zapŕtimi vráti, pokazáti kómu vráta, polítika odpŕtih vrát, postáviti kóga pred vráta, príti kám skozi stránska vráta, státi pred vráti, stopíti kám skozi stránska vráta, tŕkati na vráta [kóga/čésa], tŕkati na zapŕta vráta, vsà vráta so [(na) širôko] odpŕta kómu, vstopíti kám skozi stránska vráta, za zapŕtimi vráti, zalopútniti kómu vráta pred nósom, zapréti kómu vráta pred nósom, zijáti kot bìk v nôva vráta, znájti se pred zapŕtimi vráti

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

vŕbov, adj. Weiden-; vrbova veja, vrbov les.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

w -- in -ja [və̀ və̀ja in vé vêjam (ə̏; ẹ̄ ē)
črka latinice, ki stoji v slovenski abecedi med v in x: napisati w; veliki W; izgovor dvojnega w-ja
 
fiz. simb. vat

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

w
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
w-ja tudi w w samostalnik moškega spola
ime tuje črke
IZGOVOR: [dvójni və̀], rodilnik [dvójnega və̀ja] tudi [dvojnega və̀] tudi [dvójni vé], rodilnik [dvójnega vêja] tudi [dvojnega vé]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

W
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
1 W-ja tudi W W samostalnik moškega spola
ime tuje črke
IZGOVOR: [dvójni və̀], rodilnik [dvójnega və̀ja] tudi [dvojnega və̀] tudi [dvójni vé], rodilnik [dvójnega vêja] tudi [dvojnega vé]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

w w-ja tudi w -- [və̀ və̀ja in vé vêja tudi və̀ in vé] m, prva oblika z -em (ə̏; ẹ̑ ȇ; ə̏; ẹ̑) |dvojni v; ime tuje črke|: mali ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

W1 W-ja tudi W -- [və̀ və̀ja in vé vêja tudi və̀ in vé] m, prva oblika z -em (ə̏; ẹ̑ ȇ; ə̏; ẹ̑) |dvojni v; ime tuje črke|: napisati ~; veliki ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

začêsniti -em in začesníti -čésnem dov. (é ȇ; ī ẹ̑)
zatrgati na mestu, kjer je kaj priraščeno: vihar je začesnil vejo
// ekspr. zalomiti, zatrgati: začesniti si noht / ob kljuki je začesnil žep natrgal, zatrgal

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

začêsnjen -a -o in začésnjen -a -o (é; ẹ̑) ~a veja
začêsnjenost -i in začésnjenost -i ž, pojm. (é; ẹ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

zagəníti, -gánem, vb. pf. einbiegen, umbiegen, Fr.-C., Z.; lepo zaganjena veja, ein schön geschwungener Ast, Šol.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

zahrstéti -ím dov. (ẹ́ í)
dati kratke, rezke glasove: zahrstel je sneg in srnjaček je izginil v gozdu; suha veja je zahrstela; brezoseb. pod nogami mu je zahrstelo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

zahrstéti -ím dov. zahrstênje (ẹ́ í) Suha veja je zahrstela; brezos. zahrsteti komu Pod nogami mu je zahrstelo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

zapogníti -pógnem tudi -pôgnem dov. (ī ọ́, ó)
1. dati del zlasti ob koncu česa v tak položaj, da na drugem delu tega leži ali tvori z njim kot: zapogniti vogal lista, rjuhe; dvakrat zapogniti rob; zapogniti navznoter / zapogniti pločevino
2. narediti, povzročiti, da zlasti kaj prožnega dobi polkrožno, krivo obliko; upogniti: zapogniti poganjek rastline; polkrožno zapogniti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

zapógniti, -pǫ́gnem, vb. pf. ein-, umbiegen, zubiegen: list v knjigi z., vzhŠt.-C.; lepo zapognjena veja, ein schön geschwungener Ast, Šol.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

zapókati -am dov. (ọ́ ọ̑)
1. dati kratke, močne glasove: včasih je zapokala suha veja / ko se je vzravnal, so mu zapokali sklepi; brezoseb. stresla sta si roki, da je kar zapokalo / od časa do časa so zapokale puške streli iz pušk
// povzročiti kratke, močne glasove: zapokal je s prsti
// s tankim prožnim predmetom zamahniti po zraku tako, da se sliši pok: voznik je zapokal z bičem
2. začeti streljati: lovci so zapokali; brezoseb. navsezgodaj je zapokalo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

zaprasketáti -ám tudi -éčem dov. (á ȃ, ẹ́)
začeti prasketati: kmalu je zaprasketal ogenj / ekspr. okoli njih so zaprasketali streli iz pušk
// dati kratke, rezke glasove: goreča veja je kdaj pa kdaj zaprasketala / pod podplatom je včasih zaprasketala suhljad

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

zastávən, -vna, adj. 1) Fahnen-, Cig., Jan.; zastȃvni trakovi, nk.; — 2) von guter Anlage, Constitution: z. je mlad človek, mlada žival, deblo, veja, zel, rast, sploh vse, kar obeta, da bode zajetno, ako doraste, Lašče-Erj. (Torb.); zastavno grozdje, eine reichliche Ernte versprechende Trauben, Z.; kräftig gebaut, stämmig, Jan.; mornar z. kakor Herkules, Let.; zastavna vzrast, zastaven život, Jurč.; zastavni podgorski očetje, LjZv.; — gesetzt, ernst: zastavni in pametni ljudje, zastavno vedenje, LjZv.; izgovoriti zastavno besedo, Jurč.; tiho, počasno, zastavno stopajo vrste, LjZv.; — 3) Pfand-: Cig., Jan.; Hypothekar-: zastȃvni upnik, zastavna terjatev, DZ.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

zatikȃvka, f. = veja, ki se zatika po travnikih tam, koder ne smejo ljudje hoditi, Dol.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

zatískanje Frazemi s sestavino zatískanje:
zatískanje očí pred čím

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

zavẹ̀j, -vẹ́ja, m. = zamet, die Windwehe, Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

zelèn Frazemi s sestavino zelèn:
bíti zelèn od zavísti, čákanje na zelêno lúč, čákati na zelêno lúč za kàj, dáti zelêno lúč za kàj, dobíti kàj za zelêno mízo, dobíti zelêno lúč za kàj, dočákati zelêno lúč za kàj, iméti zelêne pŕste, iméti zelêno lúč za kàj, izgubiti kàj za zelêno mízo, povzpéti se na zelêno vêjo, príti na zelêno vêjo, prižgáti zelêno lúč za kàj, sésti za zelêno mízo, splézati na zelêno vêjo, správiti kóga/kàj na zelêno vêjo, za zelêno mízo, zelèn od jéze, zelèn od zavísti, zelêna celína, zelêna míza, zelêno zlató, zlésti na zelêno vêjo

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

zlésti Frazemi s sestavino zlésti:
zlésti na zelêno vêjo, zlésti pod kóžo [kómu], zlésti pod odêjo

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

zóogeografíja -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

žágati -am nedov. (ȃ)
1. s potegovanjem žage sem in tja ali z njenim premikajočim se listom
a) delati kose, dele: žagati les, marmor, železo; žagati ploh; žagati z motorno žago; ročno žagati / žagati sneg z vrvjo / žagati drevesa, drogove z žaganjem podirati; žagati veje ob deblu z žaganjem odstranjevati
b) oblikovati, delati: žagati deske, letve / žagati drva z žaganjem pripravljati
2. ekspr. premikati lok sem in tja: violinist žaga po strunah / žagati violino, na violino premikajoč lok igrati
3. slabš. monotono igrati: orkester je žagal; violina žaga / žagati simfonijo, skladbo
4. oglašati se z rezkimi, monotono ponavljajočimi se glasovi: kobilice, škržati žagajo / nekje žaga sinička
5. ekspr. rezko, monotono smrčati: če leži na hrbtu, žaga; sosed na postelji je celo noč žagal
6. pog. prizadevati si odstaviti, odpustiti koga: žagati direktorja / žagati vlado
● 
žagati komu stolček ogrožati komu službeni položaj; nar. žagati vodo črpati s premikanjem ročaja črpalke; pog. take žaga, da se valjamo od smeha pripoveduje take šale; ekspr. žagajo si vejo, na kateri sedijo ogrožajo si (družbeni) položaj, materialno osnovo; ob sobotah ne žagamo ne opravljamo žagarske dejavnosti, žagarskih storitev
♦ 
etn. babo žagati šega ob koncu zimske dobe, da se prežaga lutka iz slame in cunj

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

žágati Frazemi s sestavino žágati:
žágati si vêjo, na katéri kdó sedí

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

žézlo -a s

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

Število zadetkov: 350