Tiskanje

cepíti in cépiti -im nedovršni glagol, glagol upravljanja

1.

kdo/kaj dajati kaj narazen
Cepil je drva /na zelo tanka polenca/.

2.

kdo/kaj lastnostno deliti koga/kaj
Spori cepijo stranko /na več nepomembnih frakcij/.

3.

kdo/kaj delati koga/kaj boljše, plemenitejše
Cepil je različne divjake.

4.

kdo/kaj vstavljati kaj v/na/za kaj
Merlot so cepili na novejšo ameriško sorto.

5.

iz fizike kdo/kaj lastnostno deliti kaj
Nevtroni cepijo izotop urana.

dotíkati se -am se nedovršni glagol, glagol ravnanja, stanjski (telesni/duševni) glagol

1.

kdo/kaj imeti stik do koga/česa
Hlačnica se /boleče/ dotika rane.

2.

navadno oseba v množini/dvojini kdo/kaj imeti stik
Veje so se /igrivo/ dotikale /med seboj/.

3.

v posplošenem pomenu kdo/kaj imeti stike glede koga/česa
/V živahnih pogovorih/ so se dotikali najrazličnejših vprašanj in problemov.

4.

iz geometrije, navadno oseba v množini/dvojini kdo/kaj imeti stik
Lika se dotikata /med seboj v skupni točki/.

4.1.

kaj imeti v skupni točki česa skupno tangento
Krivulja se v eni točki dotika ploskve.

gíbati -ljem tudi -am nedovršni glagol, glagol (procesnega/dogodkovnega) premikanja

1.

kdo/kaj premikati kaj / s čim
Roko /komaj/ giblje.

2.

neobčevalno knjižno kdo/kaj povzročati koga/kaj
Ta oseba giblje dejanje drame.

gíbati se -ljem se tudi -am se nedovršni glagol, glagol (procesnega/dogodkovnega) premikanja

1.

kdo/kaj premikati se, hoditi
Vozilo se /lahko/ giblje.

2.

kdo/kaj premikati se, hoditi po/v čem / med/nad/pod/pred kom/čim / kod / kje
Giblje se po obodu.

3.

kdo/kaj biti, zadrževati se na/v čem / med kom/čim / kje / kod
Giblje se na svežem zraku.

3.1.

kaj biti omejen, postavljen na/v čem /med čim / kje / kod
Razprava se giblje v družbenopolitični sferi.

4.

kaj nastopati v določenem razponu od—do/okoli/okrog česa / koliko
Cene se gibljejo od pet do deset tolarjev za kilogram.

4.1.

kaj biti samo približno določeno, ocenjeno od—do/okoli/okrog česa / koliko
Škoda se giblje od dveh do treh milijonov.

gnáti žênem nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj navadno hitro premikati koga/kaj
Motor /z vso silo in včasih prek možnosti/ žene črpalko.

1.1.

/Pridno/ je gnal koso.

2.

navadno čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj po potrebi usmerjati koga/kaj od—do koga/česa / k/h komu/čemu čez/skozi/v/na koga/kaj / po/ob kom/čem / kam / kod
Celo otroke žene k težkemu delu.

3.

čustvenostno kdo/kaj govoriti, ponavljati kaj
Ženske so /na vso moč/ gnale svoj očenaš.

4.

kaj poganjati
Drevje že žene.

5.

iz medicine nekaj po potrebi usmerjati koga/kaj na kaj
Bolnika /kar prepogosto/ žene na vodo in /premalokrat/ na blato.

gúgati -am tudi -ljem nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

1.

kdo/kaj spravljati koga/kaj v gibanje
V naročju je gugala otroka.

1.1.

kdo/kaj upravljati svoj del
Plesalci gugajo le boke.

2.

kdo/kaj spravljati koga/kaj v gibanje
Iz nagajivosti (mu) je gugal lestev.

hreščáti -ím nedovršni glagol, glagol govorjenja

kdo/kaj oglašati se s kratkimi, rezkimi glasovi
Vrane /prav oglušujoče/ hreščijo.

máhati tudi maháti -am nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem, tvorni (procesni/dogodkovni) glagol

1.

kdo/kaj migati s čim
Vedno (mu) maha s kakšno novo knjigo.

2.

čustvenostno, v oslabljenem pomenu kdo/kaj premikati se, gibati se s čim
/Zelo vneto/ maha z metlo.

3.

čustvenostno, v posplošenem pomenu kaj premikati se, gibati se
Dolgi lasje so (mu) mahali /po vratu/.

4.

čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj zadevati po kom/čem / kod
(S časopisom) maha po muhah.

nagíbati -am in -ljem nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

knjižno pogovorno, v posplošenem pomenu kdo/kaj spravljati koga/kaj do—do/okoli/okrog koga/česa / proti/k/h komu/čemu / za/v/na/čez/skozi koga/kaj / pri kom/čem / med/pod/nad/pred kom/čim / kod / do kod / kam
Pri vožnji si je kolo /preveč/ nagibal v levo.

níhati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

1.

kdo/kaj spravljati koga/kaj v gibanje
/Enakomerno/ si je nihala čop las.

2.

kdo/kaj zibajoč nahajati se
Čoln niha (ob pomolu).

3.

kdo/kaj zaradi neodločnosti spreminjati se v/na/po/pri kom/čem / pod/nad/med kom/čim / kje / kod
Že nekaj časa niha med ženo in ljubico.

4.

iz elektrotehnike kaj periodično spreminjati se
(Na tem področju) električni tok niha.

osvobodíti -ím dovršni glagol, glagol ravnanja, glagol (splošne) spremembe

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj narediti/povzročiti kaj
Paznik je (jetniku) osvobodil roke.

2.

navadno čustvenostno kdo/kaj razbremeniti koga/kaj koga/česa
Osvobodili so ga vojaške obveznosti.

3.

navadno čustvenostno kdo/kaj narediti,povzročiti koga/kaj prost-ega/-o
Glasba ga je osvobodila.

podpréti -prèm dovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

1.

kdo/kaj ohraniti koga/kaj
/Hitro/ ga je podprl, da ni padel.

2.

kdo/kaj postaviti oporo ob/v koga/kaj
/Zaradi preobloženosti/ je podprla veje drevesa.

3.

kdo/kaj materialno obvarovati koga/kaj
(Med študijem) ga je podprl stric.

4.

kdo/kaj utemeljeno omogočiti koga/kaj
/Z veseljem/ ga je podprl (v njegovih prizadevanjih).

prepúščati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj puščati
Izolacija /preveč/ prepušča (toploto).

2.

v posplošenem pomenu kdo/kaj predirati kaj
Zdravnik (mu) je prepuščal gnojne bule na več delih telesa.

3.

v posplošenem pomenu kdo/kaj predajati komu/čemu koga/kaj
Otroke ji je prepuščala (v varstvo in oskrbo) /kar s kratkim sporočilcem/.

sprostíti -ím dovršni glagol, glagol ravnanja

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj narediti/povzročiti kaj
Paznik je (jetniku) sprostil roke (iz lisic, vklenjenih na hrbtu).

2.

kdo/kaj prosto pokazati kaj
/S hojo/ so sprostili sebe in psa.

3.

kdo/kaj prosto izraziti kaj
/Ob pogovoru/ so sprostili čustva.

4.

kdo/kaj narediti kaj prosto
Eksplozija sprosti veliko toplotne energije.

sprostíti se -ím se dovršni glagol, glagol ravnanja

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj narediti se prost
Ob glasbi se je sprostil.

2.

kdo/kaj sproščeno pokazati se
Sprostili so se /s hojo/.

3.

iz biologije, v posplošenem pomenu kdo/kaj pojaviti se
Dozorelo jajčece se sprosti (iz ovojnice).

ujéti se ujámem se dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

1.

kdo/kaj dati se okoli/okrog koga/česa / za/na koga/kaj
Ujel se je okoli očetovega pasu /kot klop/.

2.

kdo/kaj ohraniti normalno lego
(Na ledu) se je ujel.

3.

kdo/kaj onemogočen-o premikati se med/za/na/v koga/kaj
Drevo se je pri podiranju ujelo med druga drevesa.

4.

kdo/kaj odkriti se
Lažnivec se je le ujel.

5.

kdo/kaj skladati se s kom/čim
Zobje so se ujeli z zobmi drugega kolesa.

6.

kdo/kaj skladati se s kom/čim
Novi sodelavci so se (v novem okolju pri novem delu) /hitro/ ujeli z drugimi.

7.

čustvenostno kdo/kaj postati spet delovno primeren, ustrezen
Lažnivec se je le ujel.

8.

čustvenostno kdo/kaj biti, pojaviti se v istem času s kom/čim
Začetek meseca se je ujel s prazno/polno luno.

vabíti in vábiti -im nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

1.

kdo/kaj pozivati koga/kaj k/h komu/čemu na/v kaj / kam
Rad prireja večerje in k sebi vabi prijatelje.

2.

kdo/kaj želeti koga/kaj
Koklja /glasno/ vabi piščance.

3.

čustvenostno kaj spodbujati koga/kaj k/h komu/čemu na/v kaj / kam
Poskočna glasba jih vabi na ples.

4.

iz prava kdo/kaj pozivati koga/kaj k/h komu/čemu na/v kaj / kam
Priče vabijo k razpravi / na razpravo.

zíbati tudi zibáti -ljem in -am nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

1.

kdo/kaj spravljati koga/kaj v gibanje
V naročju je zibala otroka.

1.1.

kdo/kaj upravljati svoj del
Plesalci zibajo le boke.

2.

kdo/kaj spravljati koga/kaj v gibanje
Iz nagajivosti (mu) je zibal lestev.

zíbati se tudi zibáti se -ljem se in -am se nedovršni glagol, glagol (procesnega/dogodkovnega) premikanja

1.

kdo/kaj zibajoč premikati se v določeni smeri proti/k/h komu/čemu / na/v kaj / po kom/čem / kam / kod
Neki predmet se je zibal po vodi.

2.

kdo/kaj zibajoč nahajati se v/na/po/pri kom/čem / pod/nad/med čim / kje
Čoln se ziblje ob pomolu.

3.

kdo/kaj premeščati se v različnih smereh
Ziblje se /kot pijanec/.

4.

iz navtike kaj premikati se okrog vzdolžne osi
Ladja se ziblje.

Vezljivostni slovar slovenskih glagolov