bati se nedov., F
20,
abhorreſcere, ſe ſylnu
bati;
afformidare, ſe vſtraſhiti, preſtraſhiti, velik ſtráh iméti,
ſe bati;
formidare, ſe ſtraſhiti,
ſe bati, zagou biti;
hydrophoebus, kateri
ſe te vodè
bojy;
metuere, ſe ſtraſhiti,
ſe bati;
ne metuas, nikár
ſe ti ne
bui;
pavendus, -a, -um, kateriga
ſe moremo
bati;
pavere, ſe vſtraſhiti,
ſe bati, zagovati;
pertimere, pertimescere, ṡlú
ſe bati, ali ſtraſhiti;
praeformidare, ſe ſylnu preſtraſhiti, mozhnú ṡkarbéti, ſylnu
ſe bati;
praemetuere, ſe poprei
bati;
praetimere, ſe ſylnu, inu ṡlu
bati;
reformidare, ſe ſylnu
bati, en velik ſtráh iméti;
subtimere, enu malu
ſe bati, ali ſtraſhiti;
subvereri, cilú malo
ſe bati;
timendus, -a, -um, kateriga
ſe je potréba
bati;
timere, ſe bati, ſe straſhiti;
verendus, -a, -um, kateriga
ſe je
bati, ſtraſhán;
vereri, ſe bati, ſe vpirati;
zelotes, -tis, en aifrar, kateri
ſe boji, de tú kar on lubi, je tudi enimu drugimu gmain
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
boršt m, F
21,
castanetum, koſtanîou
bórſht;
collucare, poſſékati, en
bórſht, ali eno loṡó;
dumetum, en ternîa
bórſht;
echo, odbianîe
[glasu] v'eni dolini, ali
borſhtu;
glandaria sylva, ṡhelodni
borſht;
ilicetum, -ti, zerou
borſht;
incaeduus, -a, -um, nepoſékan, ena prepovédana hoſta, ali
bórſht, v'katerim ſe ne ſmei nyzh vſékati;
lauretum, -ti, lorberṡki
bórſht;
lucus, -ci, en luṡhten vert, ali
bórṡht, v'katerim oben ne smei ſékati;
myrtetum, -ti, borṡht, ali vert takeſhnih drivès;
nemorosus, -a, -um, locus nemorosus, meiſtu
v'borṡhti, kir je goṡzhava;
nemus, en luṡhten ṡelen
borṡht;
olivetum, -ti, vert, ali
borṡht, ali hrib, ali gorra s'olikami naſajena;
pinetum, -ti, enu meiſtu, ali
borṡht ſmrékou, ali jelou;
quercetum, -ti, hraſtou
bórṡht, hraſtovina;
saltus, -ti, en góſd, ali en velik
bórṡht, s'veliko goṡzhavo;
strages nemorum, doſti poſſékaniga
borṡhta;
sylva, -ae, ena hoſta, ali
borṡht;
sylva glandifera, bórṡht ṡa ṡhelod;
sylvicula, -ae, en divji móṡh, kateri
v'borṡhtih prebiva;
sylvifragus, -a, -um, kateri drevjè podera, ali
borṡhte poſekuje
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
cagovanje s, F
4,
C. est rarò in usu, nam loco C. ponitur Z. vel K. ut Zaguvanje;
consternatio, preſtraſhenîe,
zagovanîe;
desperatio, zaglivoſt,
zagovanîe;
pavor, ſtráh, groṡa, velik ſtráh, inu
zagovanîe, plaſhenîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
cajhen m, F
5,
magnae molis, en velik
zaihen;
prodigium, -ÿ, zaihin, veliku zhudu;
signa, zaihni, zhudeſſa;
signum, -ni, ṡnaminîe, bandera,
zaihen, ta manſhi zhudeṡh;
Tanis, Taneos. Psal:77.v.12. tú polè, kir je Moyṡes
zaihne délal, ali tuiſtu meiſtu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
cehta ž, F
4,
acratophorum, -ri, en verzh, ena
zehta, ena kibilza, ena lonzhena poſſoda;
cantharus, kangla, kandla, en velik verzh, margeta,
zehta;
diota, vel poculum ansatum, pehar, ali
zehta s'dvéma rozhama;
urceus, -cei, verzh,
zèhta, ena perſtena ṡa vodó poſſoda
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
cvinkanje s, F
2,
multisonus, -a, -um, mnogitere ẛhtime, glaſſú, ali
zvinkanîa, inu ſhumeinîa;
personare, ṡgoniti, zvinkati, en velik glas
s'zvinkanîam dati, ſhumlati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
cvinkati nedov., F
5,
aſsonare, perſhtimati, v'kupai
zvinkati, buzhati, brenzhati;
consonare, v'kupai
zvinkati;
cymbalista, tá kateri na taiſtu
zvinka, ali ygrá;
personare, ṡgoniti,
zvinkati, en velik glas s'zvinkanîam dati, ſhumlati;
sonare, ṡgoniti, lautati, glaṡ dati,
zvinkati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
činž m, F
23,
anatocismus, zhinsh od
zhinṡha, velik gréh;
census, zhinṡh, dazia;
colonarium, zhinṡh od nyve;
dare in elocationem, na
zhinṡh dati;
elocatio, fit,
z[h]inṡh;
incensus â censu, pres
zhinṡha;
intereſse, obreiſt,
zhinṡh, uher;
intereſse â pecunÿs, zhinṡh od danarjou;
locare, vdiniati, na
zhinṡh dati;
locatarius, -rÿ, kateri na
zhinṡh vṡame, ali ima;
locatio, na
zhenṡh dajanîe;
locator, kateri na
zhi[n]sh, ali na fit daje;
meritorius, -a, -um, tudi na
zhinṡh dán;
oblocare, v'zhinṡh dati, vdiniati;
pensitare, tudi
zhinṡ[h] plazhovati;
reditus, -us, perhodik,
zhinṡh, naṡai prihod;
supercurrere, obilniſhe ſadú perneſti, kakòr bi kei en grunt
zhinṡha perneſſil;
tributarius, -a, -um, ṡhtiuri, ali
zhinṡhu podverṡhen, kateri more
zhinṡh, inu ṡhtiuro dajati;
tributum, -ti, ṡhtivra,
zhinṡh, davki, daz;
trientarium foenus, ta
zhinṡh, kateri ſe vṡame ṡhtiri od ſtú;
vectigal, zol,
zhinṡ[h], dazia, ṡhtiura, leitni davuk;
prim. cinž
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
čisto1 prisl., F
11,
castè, poſhtenu, brumnu,
zhiſtu;
enucleate, ozhitnu, ṡaſtopnu,
zhiſtu, inu jaſnu;
intemeratè, zhiſtu, nemadeṡhnu;
limpidè, biſtru,
zhiſtu;
liquide, liquidò, ozhitnu, jaſnu inu
zhiſtu;
luculente, zhiſtu ali jaſnu, ṡaſtopnu;
luculenter, prou ṡaſtopnu, prou
zhiſtu;
luculentus, -a, -um, ſylnu jaſſen, ṡalu jaſſen,
zhiſtu vidéozh, velik;
mundè, vel munditer, ſnaṡhnu,
zhiſtu;
nitide, lipú,
zhiſtu;
pure, zhiſtu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
človek m, F
66,
adagia sunt: Poshtenîa ſe
zhlovik vuzhy od tovarshtva;
candidus homo, en
zhlovik riſnizhen;
decrepitus, -a, -um, en ſtar
zhlovik, kateri v'jamo viſſy, cilú ſtar;
ecce homo, pole en
zhlovik;
empetrum, -tri, enu ẛeliṡzhe ẛa kamen
v'zhlovéki;
gigas, en Ris, en velik viſſok
zhlovik, junazhki;
homo, zhlovik;
hybrida, en
zhlovik, kateriga ozhe, inu mati, néſta obá s'ene deṡhele;
indigena, en deṡhelṡki
zhlovik, en domazhi v'enim drugim kraju rojen;
iners frigus, en otoṡhen mraṡ, kateri
zhlovéka leiniga déla;
laborifer, ut laborifer homo, en
zhlovik s'velikim déllam obdán;
nauci homo, ṡanikerni
zhlovik;
paganus, -ni, en vaṡki
zhlovek, is vaſſy;
pituitosus, -a, -um, zhlovik vodene kryi, ſhmerkou;
plumbeus homo, en teṡhák
zhlovik, en tempil;
popa, -ae, debeliga trebuha, en madál
zhlovik, kateri vſeṡkuṡi jei, inu mu nyzh natekne
- èloveki mn., F2, fluxi homines, zhlovéki vſim luſhtam podani; homines, ljudjè, zhlovéki
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
dež m, F
20,
appluit, deṡh perpada;
appluo, -ere, deṡh perpadati;
cataracta, en velik nagel
deẛh, ali nalyu;
colliciae, -arum, vodenuſti, vodè ṡbraliṡzha, kakòr od
deṡhja;
complutus, -a, -um, podeṡhjen, od
deṡhja s'mozhen, reshozhen
[!]. Amos.4.ver.7;
compluvium, enu meiſtu, na kateru s'vezh ſtrèh ſe od
deṡhja voda ṡbèra;
imber, -ris, en nagel
deṡh, ploha;
imber gelidus, en merṡel
deṡh;
imber grandinis, deṡh s'tozho, ali babja ſúl;
imbricus, -a, -um, deṡhevun,
h'deshju nagnên;
imbrifer, -ra, -rum, mavra, lók v'oblakih kar
deṡh pomeini;
impluvium, -ji, en ror na dvoriṡzhi, kamer ſe
v'deṡhji voda odtéka, tudi tá v'hiſho padezha luzh;
penula, -ae, en plaṡzh ṡa
deṡh, ali ṡa hudu vremè;
pluere, deṡhiti;
pluit, deṡh grè, deṡhy;
pluteus, -ei, ena ſtréha ṡa ṡhturmanîe teh ṡydou, ṡa
deṡh, de ſe pudnîo ſtopi;
pluvia, -ae, deṡh;
procella, -ae, vihár s'naglim
deṡhjam, hudu vreme;
psecas, -dis, tih
deṡh, kadar po malim parſhy;
repentina pluvia, nagla ploha
deṡhja;
sudum, -di, lipú vremè po
daṡhji, vedrú
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
dlaka ž, F
14,
â fronte ceciderint pili, od zhela bodo
dlake padle;
depilis, depilatus, -a, -um, gol preṡ
dlák, ali preṡ laſſi, pléſhaſt;
expilare, opuliti, cilú do
dlake porubiti;
expilatus, -a, -um, cilú do
dlake obrupan;
lanugo, -inis, pavoliza, perne
dláke na bradi, volna na ſadú;
orix, vel oryx, -gis, ena velika divja koṡa v'Afriki, na kateri ſo te
dlake od rèpa pruti glavi obernîene;
penicillum, -li, enu perje
s'dlákami napolnîenu s'katerim ſe mala;
phoca, -ae, en morṡki volk, je velik kakòr enu tele, s'zhernimi inu gladkimi
dlakami;
pilare, laſſi, ali
dlake vunkai pukati, ali teṡati;
pilus, -li, dlaka;
pubes, pubis, perva pavoliza, ali
dlake na ſramu, vṡhè bradat;
pubescere, ṡazheti
dlake raſti na bradi, ali kei drugdi na ṡhivoti;
vibriſsae, -arum, te
dlake v'noſſi;
villus, -li, dlaka
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
dvorišče s, F
9,
andron, enu vosku
dvoriṡzhe v'mei dvema ṡydama;
area, en velik proſtor,
dvoriṡzhe, enu jugnu, ṡkadeîn, Isa:30.v.24. scheüer;
atrium, dvór,
dvoriszhe;
aula, muſſoush, dvór,
dvoriṡzhe;
cavaedium, en dvòr, ali
dvoriszhe per eni hiſhi;
chors, enu
dvoriszhe per eni hiſhi;
impluvium, -ji, en ror na
dvoriṡzhi, kamer ſe v'deṡhji voda odtéka, tudi tá v'hiſho padezha luzh;
peristylium, -lÿ, vel peristylum, -li, enu meiſtu s'ſtebry okuli obdanu, kakòr v'teh Cloiṡhtrih, ali na goſpoiṡkih
dvoriṡzhih;
prothyrum, -ri, enu
dvoriṡzhe, zhes kateru ſe is gaſe v'hiſho grède
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
farbar m, F
4,
cortina cum cortinali, en kotel velik s'pezhizo ṡa
farbarje;
infector, farbar;
molochinarius, -rÿ, en
farbar, kateri s'takeſhno farbo farba;
tinctor, -oris, farbar
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
gavge (Iz Slovarja Pohlinovih pripisov) ž mn., Dat veniam corvis vexat censura columbas. [D. J. Juvenalis, Sat.II., 63]. Ta male tat na
gavgah visy Ta velik pak, se ſa miſo posady. Truber, fol. 127.
[Iz katerega Trubarjevega dela je Pohlinov navedek, nismo mogli preveriti. Pregovor: Te male taty na galge obejſhajo, te velike ṡa miẛo posajajo, ima tudi Vorenc v slovarju na str. 14a . Podobna zapisa imata npr. Sebastijan Krelj: Brumne vesi, velike tati pak za mizo posadi (Plet.II., 762, vésiti), in Janez Svetokriški v Sacrum promptuarium, Pars II., Venetiis 1695, 9 in 10: Ah kulikukrat en velik tat ſapouej tiga maliga tatova obeſsit! ... satorai je dobru rejſs de gauge nej ſo sa te velike taty, ampak sa te maihine.]
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
gladek prid., F
25,
aequus, -a, -um, ravnu,
gladku, pravu;
allaevo, -are, glatku, ravnu délati;
aſsâ voce cantare, s'glatko ſhtimo péti;
blanditias adhibere, lubeṡnive, ſladke,
gladke beſſéde nuzati;
canora vox, lépa
gladka ṡhtima;
carta lenis, gladek papyr;
depolire, gladku délati;
dolare, oblati, s'oblam délati, ali ublati, inu
gladku délati;
enodatus, -a, -um, reṡvèṡan, reṡvoṡlán,
gladek;
enodis, et hoc enode, preṡ voṡla,
gladku;
erugare, tú garbaſtu
gladku ſturiti;
glaber, -ra, -rum, gol, pliſhiu, pres laſſi,
gladek;
glabrum, gladku, pres laſſy;
interrasilis, gladik;
laevigare, laevare, gladiti,
gladku inu ravnu délati;
laevis, -ve, gladek;
laevitas, rován,
gladka rován;
lenis, -ne, gladik, kroták, goll;
levigare, glahku [gladku] narediti, vgladiti, gladiti. Gen:16;
lubricus, -a, -um, polṡèzh,
gladek;
phoca, -ae, en morṡki volk, je velik kakòr enu tele, s'zhernimi inu
gladkimi dlakami;
polire, gladiti, palirati,
gladku délati;
politus, -a, -um, poglajen, paliran,
gladik ſturjen;
tritus, -a, -um, riban, ṡriban, ṡnuzan,
gladik;
umbilici, ty mali okrogli
gladki kamenzi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
gobec m, F
13,
bucculentus, kir ima velika uſta, velik
gobez kakòr lev;
camus, tudi korba na
gobzu konskim;
faux, fauces, golt, gerlu,
gobez, goltanez;
inorus, -a, -um, pres uſt, pres
gobza;
mus araneus, myṡh s'ṡhpizaſtim
gobzam;
postonis, koynṡkiga
gobza ṡheleiṡu;
postpomis, -dis, zaina, ali korba ṡa koinski
gobez;
rictus, -us, divje ṡvirine
gobez;
rostrum canum, paſji
gobiz;
rostrum cervorum, jelenou
gobiz, jelenṡki
gobiz;
rumen, -nis, góltaniz, ali tú jabolzhize na garli, ṡgurni deil
gobza, s'katerim ṡupet kermo ṡvezhy nekatera ṡhivina;
trifaux, -cis, kateri ima try garla, ali goltanze, ali
gobze
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
goščava ž, F
8,
condensio, goṡzhava;
craſsamen, -nis, goṡzhava teh droṡhy;
densitas, goṡzhava;
fructicatio, ṡraſtenîe ene
goṡzhave;
nemorosus locus, meiſtu v'borṡhti, kir je
goszhava;
saltus, -ti, en gósd, ali en velik bórṡht, s'veliko
goṡzhavo, ena goſta hoſta;
spiſsitudo, goṡzhava;
stymma, -tis, kadar ſe kai oṡhme, ali prezidy, tú grobú, ali ta
goṡzhava, kar zhes oſtane, je ſtymma po latinṡku
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
gozd m, saltus, -ti, en
gósd, ali en velik bórṡht, s'veliko goṡzhavo, ena goſta hoſta
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
greh m, F
24,
anatocismus, zhinsh od zhinṡha, velik
gréh;
concriminari, pokregati, poſvariti, dolṡhiti, toṡhiti s'en
gréh;
crimen, gréſhnu djanîe, iṡrok, velik
gréh;
crimen inferre alicui, eniga s'en
gréh obdolṡhiti;
desine â peccatis, puſti od
gréhou;
Eva auctrix peccati, Eva ie bla ena ſazhetenza tega
greha [poznejši pripis neznane roke];
exors culpae, pres
gréha;
impeccabilis, nepregréſhni, kateri ne more
gréha, ali hudiga ſturiti;
imunis ſcelerum, pres obeniga
gréha, kateri nei nikgár
gréha ſturil;
insons, -tis, pravizhnu, pres krivize, preṡ
gréha, nedolṡhin;
originale peccatum, porodni
gréh, poerbani
gréh;
peccatorum onus, teṡhava teh
gréhou;
peccatum, gréh;
peccatum capitale, naglavni
gréh;
peccatum mortale, vel lethale, ſmertni
gréh;
peccatum veniale, odpuſtlivi
gréh, mali vſakdanî
gréh;
piaculum, -li, vel piamen, offer ṡa odpuṡzhanîe teh
gréhou, ṡa ṡmyrjenîe;
poenitudo, grévenga, ṡhalovanîe, ṡhaloſt velika zheṡ
gréhe;
propria mea culpa, moi laſtán
gréh;
scrupulosus, -a, -um, preſtraſhene veiſti, ſtraſhlive veiſti,
gréha bojezhi, ſtraſhán;
vitiositas, hudoba, huda navada,
gréh, folſhia;
voluntaria peccata, ſamovolni
gréhi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
grešen prid., F
2,
crimen, gréſhnu djanîe, iṡrok, velik gréh;
diluvium, gréſhna ali pregréſhna povudnîa, potop
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
grlica ž, F
4,
chlorion, en ṡelen tyzh, taku velik kakòr ena
gerliza; regaliolus, -li, ena ṡelena tyza v'laṡhki deṡheli, velika kakòr ena
garliza;
turtur, ena
gàrliza;
garliza, turtur
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
groza ž, F
7,
adhorere, adhorescere, od
grosè mozhnu ſe preſtraſhiti, oſterméti;
cohorrere, cohorrescere, ſe preſtraſhiti, od ſtraha trepetati, veliko
groṡo iméti;
formido, formidatio, groṡa, ſtráh;
horescere, ſe ṡderṡniti,
groṡa biti, ſe ṡleniti;
horror, groṡa, ſtráh, trepetanîe;
pavor, ſtráh,
groṡa, velik ſtráh, inu zagovanîe, plaſhenîe;
reformidatio, velik ſtráh, ali
groṡa
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
grozoviten prid., F
8,
crudelis, groṡovitin, nevſmilen;
crudescere, groṡoviten perhajati, tudi oſroviti;
formidabilis, groṡoviten;
horrens, groṡoviten;
immanis, groṡoviten, velik, ſylnu velik, ſtraſhán;
immitis, groṡoviten, nekroták, nepokojen;
inclemens, -tis, nevſmilen, nepriaṡniu,
groṡoviten, negladiu;
saevus, -a, -um, groṡovitin, ṡlobán, ſylnu húd
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
grozovitno prisl., F
5,
dirè, groṡovitnu;
enormis, neṡmaſnu velik,
groṡovitnu velik;
ferociter, groṡovitnu, prevṡètnu;
saeviſsimè, cilú do konza
groṡovitnu;
saeviter, groṡovitnu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
gvišen prid., F
23,
armelausia, enu
gviſhnu oblazhilu;
axioma, poglaviti navúk, enu gmain, inu vekſhi deil gorivṡètu govorjenîe, ali
gviſhnu rezhenîe;
certus, -a, -um, gviſhin, gotou;
clima, -tis, lufft, en velik preſtor, ali en
gviſhen deil Neba;
effata templa, Cerque s'enimi
gviſhnimi inu ſuſebnimi beſſédami ṡhegnane;
febres statae, marṡlize, katere ob enim
gviſnim zhaſſi ali vri pridejo;
hyn, ena
gviſhna mèra. Ezech:14;
indubitabilis, -le, nezviblajozh,
gviſhen;
indubitatus, -a, -um, gviſhen, nezviblajozhi de bi timu takú ne bilú;
manifestarius, -a, -um, ena
gviſhna, inu ozhitna reizh, katera ſe ne more ṡkriti;
moratorius, -a, -um, ṡaṡhihranîe plazhila v'enim
gviſhnim zhaſſu eniga perpuṡzheniga odlaṡhka;
pax explorata, en
gviſhen, inu ṡaṡhihran myr;
pectora certa, gviſhen inu obſtojezh;
perfidelis, cilú ṡveiſt, inu
gviſhen;
perspicuus, -a, -um, ozhitin, inu
gviſhin;
ratus, -a, -um, poterjen, gotou,
gviſhin, [poznejši pripis:] fermato, approvato, confermato, constante; repromiſsio, gviſhna obluba, obluba na poroṡhtvu;
sacoma, -matis, ena
gviſhna mèra, ali vaga;
scachia, -ae, gviſhna ygra, ṡhkak;
sincecerus, -a, -um, zhiſt, rèdlih,
gviſhin, pravizhniga ſerzá;
stati reditus, gviſhni perhodki;
status, -a, -um, ſtánovit,
gviſhin, poſtavlen de ne pade
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
hosta ž, F
10,
caedua ſylva, ena
hoſta perpuṡzhena ẛa ſekanîe ſléhernimu frai;
compascus ager, gmain paſhna nyva,
hoſta, travnik;
fruticare, vel fruticari, fruticescere, veliko
hoſto, mladyz ali odraſlekou puſtiti raſti;
incaeduus, -a, -um, nepoſélan, ena prepovédana
hoſta, ali bórſht, v'katerim ſe ne smei nyzh vſékati;
palaris ſylva, hoſta ṡa kolle;
saltus, -ti, en goſd, ali en velik bórsht, s'veliko goṡzhavo, ena goſta
hoſta;
sylva, -ae, ena
hoſta, ali borṡht;
sylva palifera, hoſta ṡa kolje, koloſeik;
sylva paludosa, hoſta mlakaſta polna bizhovja, mozverna
hoſta
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
hudodelnik m, F
6,
carnificina, tú meiſtu, kir rabiln
hudodelnike mory;
criminator, hudodélnik;
facinorosus, -a, -um, pregréſhnik, en velik
hudodelnik;
latrunculator, -oris, rihtar zhes
hudodélnike, kateri yh puſti martrati;
malefactor, hododélnik;
quaestor, -oris, en Rihtar eniga
hudodelnika
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
izrok m, crimen, gréſhnu djanîe,
iṡrok, velik gréh
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
jasen prid., F
16,
alcedonia, tihu morje, krotku, tihi
jaſni dnèvi na murju;
clarificare, jaſnu, biſtru, zhiſtu, ozhitnu ſturiti;
clarus, -a, -um, zhiſt, ſvitál, biſter,
jaſni, ſlovezh;
illustris, -re, mozhnu
jaſnu, ṡkuṡividezhe ſvitlu, reſveitnu;
innubilus, -la, -um, innubis, -be, neoblazhnu,
jaſnu, pres oblakou;
innubis dies, jaſni dán preṡ oblaku;
insigniter, insignitè, prou dobru ṡaṡnamován, naſmirnu zhiſtu,
jasnu;
lucidus, -a, -um, ſvitál,
jaſſen;
luculentus, -a, -um, ſylnu
jaſſen, ṡalu
jaſſen, zhiſtu vidéozh, velik;
luminosus, -a, -um, ſvitál,
jaſſen, ſylnu ſvitál;
praeclarus, imenitin, ſylnu
jaſſin;
praenitere, cilú
jaſnu, inu laṡkazheozhe biti, poprei ſe ſvitliti;
serenitas, jaſnu, inu lipú vremè;
serenus, -a, -um, jaſnu, vedrú,
jaſſin, leip, tih
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
jermen m, F
9,
amentare, s'jermenam oppaſſati;
amentum, en
jermen, tetiva ẛa ſtrélo;
corrigia, jermen;
lolarius, -rÿ, Rèmar, kateri
jermene déla;
loramentum, -ti, en velik vuſſinat
jermen;
lorum, jermen, zugel, ſléhernu jermenîe;
millum, -li, vel millus, -li, tá
jermen, ali pas pſam na vrati, paſje ogerlu;
postilena, -ae, podrèpiza, koynṡkiga rèpa
jermen;
strophium, -phÿ, en
jermen, ali nèſhel k'ṡaneſlanîu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
jezik2 m, F
13,
benna, -nae, ena ſorta eniga voẛá v'franzoskim
jesiku;
bilinguis, dvoiga
jeṡika, kir ẛna dvá
jeṡika govoriti, laṡhnik;
inexplanatus, -a, -um, neiṡrovnán, neiṡreṡloṡhen, nereṡvèṡan:
inexplanata ligna, en nereṡvèṡan, neravni teṡhki, jezavi
jeṡik;
largiloquus, -a, -um, katerimu je
jeṡik dobru odvèṡan, en velik klafar, katerimu vſelei
jeṡik tezhe;
latina lingva, latinṡki
jeṡik, ali govorjenîe;
latina lingva, latinṡki
jeṡik, ali bukouṡki;
maledicentior, ſhe huiſhiga
jeṡika;
maledicentiſsimus, cilú do konza hudiga
jeṡika;
trilinguis, -gve, tréh
jeṡikou, kateri ima try
jeṡike, kateri drugazhe s'uſtmi govorÿ, kakòr je v'ſerzi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
jugno s, area, en velik proſtor, dvoriṡzhe, enu
jugnu, ṡkadeîn, Isa:30.v.24
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
junački prid., F
22,
adorea, -ae, hvala, zháſt, viteṡhka krona,
junazhka zháſt;
androgo, ena ṡhena mozhniga
junazhkiga ſerzá;
animosus, ſerzhán,
junazhki;
antesignanus, junazhki, ta pervi pred temi drugimi, inu pred bandèro;
authoramentum, junazhka ṡavèṡa, plazhilu, lon;
balteus, baltheus, pinta,
junazhki paṡ, s'rinkami;
catadromus, en pláz ẛa derjanîe, ẛa tékanîe
junazhku;
egregius, -a, -um, imeniten,
junazhki;
egregÿ homines, junazhki ludjè;
fortis, et hoc forte, mozhán,
junazhki, ſtanoviten, kripák;
fortis in armis, junazhki v'oroṡhju;
gigas, en Ris, en velik viſſok zhlovik,
junazhki;
heroicus, -a, -um, viteṡhki,
junazhki, kar tem ſarzhnim, s'zhednoſti obdanim ſliſhi;
impreſsio militaris, junazhku ſhturmanîe;
intrepidus, -a, -um, netrepezhejozhi, ſerzhán,
junazhki;
mactae virtutis esto, junazhke mozhy bodi;
magnanimus, -a, -um, junazhki;
manubiae, -arum, junazhki dobizhek, rup, paidáṡh;
manubialis, -le, tu kar je od tega
junazhkiga dobizhka;
propugnator, -oris, en
junazhki varih, ob zhaſſu te voiṡkè, ene pokraine, ali méſta;
sacramentum militare, junazhka, ali ṡholnerṡka priſega;
stemma, -tis, en kranzil s'róṡh:
junazhku djanîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
kad ž, F
2,
cadus, -i, ena
kad, ali zheber, tri véderna poſſoda: tudi en velik ſod;
vas olitorium, ṡèlna
kad, ali zheber
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
kako prisl., F
20,
fugam ardet abire, vus gory
kakú bi beṡhal;
informare, podvuzhiti, odpovedati prou
kaku je;
librator, ſtudenzhni moiſter, kateri ṡná ṡmeriti,
kakú viſſoku ſe more ena voda napelati;
praescribere, naprei ṡapiſſati, enimu poveidati,
kokú ſe ima darṡhati;
qualiter, v'kakeſhni viṡhi,
kakú;
quam, kakòr,
kakú;
quamdiù, kakú dolgu;
quantenus, dokle,
kakú delézh, dokler;
quanto tempore, kakú dolgu;
quantulus, -a, -um, kakú malu maihin;
quantus, -a, -um, kakú velik, kolik;
quasi, kaku debi, ṡkorai;
quemadmodum, kaku, kakòr, v'kakerſhni viṡhi;
quoad, dokle, dokler, taku dolgu,
kakú dolgu, tolikain;
quomodo, kakú, v'kakeſhni viṡhi, ali
kokú;
quomodo ſe gerit? kakù ſe ponaſha;
quosque, taku dolgu,
kakú delezh, noter doklè;
usquequo? kakú dolgu? tudi, vſelei;
utputa, kakú
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
kakor prisl., immolitus, -a, -um, ṡydan, bodi ſi
kakòr kuli hozhe ṡzimpran;
perpaululum, bodi
kakòr malu hozhe, k'narmanſhimu;
quam, kakòr, kakú;
quamprimum, ṡdaici, precei,
kakòr hitru ſe more;
quantuslibet, velik
kakòr ſi hozhe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
kandla ž, cantharus, kangla,
kandla, en velik verzh, margeta, zehta
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
kangla ž, F
2,
cantharus, kangla, kandla, en velik verzh, margeta, zehta;
carchesium, ena viſſoka kupa ẛa pytjè, tanka
kangla
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
klafar m, F
11,
balatro, en neſramni
klaffar;
blatero, -onis, klaffar, ẛhlabudraviz, berbraviz;
futilis, -le, klaffar, ṡblédezhi, kateri marṡkai govory;
gerro, -nis, en jeṡizhnik,
klaffar, ſhvazar;
inaniloquus, -a, -um, klaffar;
largiloquus, -a, -um, katerimu je jeṡik dobru odvèṡan, en velik
klafar, katerimu vſeli jeṡik tezhe;
lingvatus, -a, -um, en
klaffar;
nugator, en
klaffar, ena mama;
rabula, -ae, en neſpametni godernîaviz, en neumni
klaffar, ali prepiraviz per pravdi;
scurra, -ae, en lotrizh, en preſherni
klaffar;
seminiverbius, klaffar, beſſéd ſeiviz. Act:17.v.18
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
kolik zaim., quantus, -a, -um, kakú velik,
kolik
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
kotel m, F
8,
aeneator, -oris, en paukar, kateri na
kotle bye;
ahenum, en
kotel kuffraſt, ali s'brona;
aquiminarium, kotel ẛa vinu hladiti;
cacabus, en
kotel;
caldarium, kotel ẛa gorko vodó;
cortina cum cortinali, en
kotel velik s'pezhizo ẛa farbarje;
lebes, -tis, kotel, ali velik loniz;
urnarium, -rÿ, ena poliza ali meiſtu, kamer ſe poſtavlejo piṡkri, vodene krugle, ṡhkaffi, kobli,
kotli, etc:
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
krnica ž, F
4,
gurges, -tis, ena
karniza vodé, ali en tumpf, ṡlobna voda;
lacus, -ci, jeṡeru,
karniza, kada pod prèſho, ena brènta, kovazku koritu;
vorago, -inis, jama, ali
karniza ſylnu globoka, ena vertazha;
vortex, -cis, vertulka, tumf,
karniza, vertázha, vihar, ali velik véter, kateri ſe okuli obrazha, ṡlobna voda
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
kupčija ž, F
10,
artificium, moiſtria, antverh,
kupzhia, galufia, kunſhtnu rovnanîe;
chodchod: Eze:27. vſe ṡhlaht drage
kupzhie;
emporium, -ÿ, en brud, krai ali méſtu ẛa
kupzhio;
mercatura, -ae, krama,
kupzhia;
mercimonium, kupzhia, krama;
merx, -cis, kramarṡku blagú,
kupzhia;
monopolium, -lÿ, laſtna
kupzhia, obláſt eniga de ſam kupuje, ali predaja;
negotiatio, kupzhia, kupzhovanîe, baratia;
sagaria, -ae, kupzhia, baratia s'ſuknîami, ali ſraizami, ali s'gvanti ṡa voiṡzhake;
vendax, -cis, en velik predajaviz, kateri luṡht ima
h'kupzhji
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
lev1 m, F
8,
alcaba, en
Lev;
ariel, en Boſhji
Leu;
bucculentus, kir ima velika uſta, velik gobez, kakòr
lev;
irrugire, ṡatuliti, ṡaruliti, kakòr en
lev;
leo, lev;
leoninus, -a, -um, od eniga
léva;
leontophonon, en maihin zhervizhik, li ſamu raſte kadar ſe en
lev ṡleṡhe, ali porody, kadar ga tá
Lev poshre, taku ṡdaici zerkne
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
lonec m, F
13,
authepsa, -ae, ena kuffraſta pèzh ali
lonz, v'katerim s'maihinim ognîam ſe more kuhati, ali pezhi;
chitropedes, poſſoda, ali
lonzi s'nogami: Lev:11;
chytra, eniga kuharja ẛa pezhi koẛa, ali en
loniz;
chytrapus, -dis, tryfos, ali
lonez na tréh nogah;
creagra, -ae, vilize, s'katerimi ſe meſſú
s'lonza jemle, kuharṡke vilize;
figulina, vel figlina, kir ſe
lonzi délajo, lonzharniza;
lebes, -tis, kotel, ali velik
loniz;
olla, lonez, piṡker;
olla fictilis, vel testacea, parſtèni
lonez;
ollares uvae, groṡdje
v'lonzi darṡhanu;
olla succensa, en
lonez, kateri vre;
pultarius, -rÿ, en
lonez ṡa kaſho, ali mozhnik;
sinum, -ni, mleizhni
loniz
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
luft m, F
15,
aer, luft, [str. 17b ];
aër, lufft, [str. 18a ];
aerius, -a, -um, lufftni, is
luffta;
aether, Nebú,
lúft, tá Element;
arteria aspera, tá ror tega
luffta, po katerim ẛapa grè k'pluzham ſkusi golt;
camaleon, ena ṡvyr, katera od
lufta ṡhivy;
clima, -tis, lufft, en velik preſtor, ali en gviſhen deil Neba, schirokust;
elementum, ṡazhetek ene ſléherne rizhy, kakòr je ogîn, voda,
lufft, ṡemla, tu ſo ty ſhtiri Elementi;
gyrus aërius, ena okrogloſt
v'lufti, ali okroṡhenîe;
interspirare, v'meis dihati, ali ṡkuṡi kai
luft iméti;
meterologia, veidnoſt od teh videzhih ṡnamyn
v'lufti;
petaurista, -ae, en kaukler, kateri lahku
v'lufti ṡkazhe;
rorifera aura, roſſán, inu faihten
lufft;
subdialis, -le, pod frai Nebom na
luffti;
vitalis aura, ṡdravi
lúft
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
madal prid., F
15,
angustus, tenák, pregnán,
madál;
atrophia, boléẛen de ṡhivot gine, inu doli jemle,
madál perhaja;
effoetum corpus, en
madál inu ſlab ṡhivot;
emaciare, ẛmadleiti,
madál ratati;
externatus, -a, -um, ſtenzhán,
madál;
macer, -cra, -crum, madál, madla, kumern;
macere, madál biti;
macescere, madál perhajati;
macilentus, -a, -um, ſylnu
madál;
permacer, -ra, -rum, cilú do konza
madál;
popa, -ae, debeliga trebuha, en
madál zhlovik, kateri vſeskusi jei, inu mu nyzh natekne;
remacrescere, ṡupèt
madál perhajati;
strigosus, -a, -um, ſylnu
madál inu ſuh, kuſt inu koṡha, marṡou;
vegrandis, -de, neṡmaṡnu, ali ſylnu velik, ſylnu
madál pruti ti velikoſti;
prim. madlo
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
margeta ž, cantharus, kangla, kandla, en velik verzh,
margeta, zehta
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
močni sam., dynasta, et dinastes, en mogózh, ſlobodni, velik goſpúd, ali
mozhni
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
mogoč prid., F
10,
armipotens, mogozh s'oroṡhjem;
bellipotens, mogozh voiszhák;
dynasta, et dynastes, en
mogózh, ſlobodni, velik goſpúd, ali mozhni;
multipotens, mogozh, kateri doſti premore;
pervalidus, -a, -um, premozhán, ſylnu mozhán, ali
mogozh;
pollens, -tis, premoṡhin, mozhán,
mogozh;
potens, mogozh, mogozhin;
potentiſsimus, -a, -um, narmogozhiſhi, ſylnu
mogozh;
potis, hoc pote, mogozh, kateri more;
praepotens, premogozh, ſylnu
mogozh;
prim. mogoči - mogoèejši , potentior, mogozhiſhi
- najmogoèejši , potentiſsimus, -a, -um, narmogozhiſhi, ſylnu mogozh
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
mraz m, F
19,
â frigore se defendit, on ſe ẛupar
mraẛa brani;
algar, velik
mras, ali ẛhaloſt;
algeo, -ere, mras tarpéti, ali ẛhalovati, ẛmersovati;
algus, mras, antiperistasis, kadar
mraṡ vrozhino preṡhene, ali vrozhina
mraṡ;
dirigere, â dirigeo, ṡkrepeniti od
mraṡa;
durum frigus, hud, terd
mraṡ;
frigus, mraṡ, ṡima;
frigutire, od
mraṡa trepetati;
gelu, lèd,
mraṡ;
iners frigus, en otoṡhen
mraṡ, kateri zhlovéka leiniga déla;
obrigere, od
mraṡa vterpniti;
opacum frigus, mraṡ od ſénze;
perfrigere, premarṡniti, vṡebſti, ſylnu
mraṡ biti;
pernio, -onis, en mihúr na nogah od
mraṡa, ali en napok, napozhenîe, ali bolezhina na nogah, ali na petah od
mraṡa, ali ṡime;
rhagadez, -dum, vel rhagadia, -orum, reṡklanîe, ṡhpranîe, reſpoki na nogah, na rokah, na uſtih, ali ſicer na ṡhivotu od
mraṡa;
rigescere, ṡmarṡniti, od
mraṡa okrepeniti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
mušovž m, F
9,
auditorium, en velik proſtrani
muſhovṡh h'poſluſhanîu;
aula, muſſoush, dvór, dvoriṡzhe;
diaeta, -ae, tudi en
muſhouṡh, ali loupa kir ſe jei podnèvi, nikar po nozhi;
menianum, -ni, en ahker, ali gank,
muſhouṡh, ali kamra, katera je vunkai is ṡyda pahnîena, de nei is tal ṡydana;
paradromis, -dis, en nepokriti ṡa ṡhpanzeranîe
muſhouṡh, gank ali loupa;
pergula, -ae, en ahker, gank ali k'hiſhi perṡydani
muſhouṡh, ena luṡhtna lupa ṡa ṡhpanzeranîe po leiti;
solarium, ta ṡgurnî ſtrob, ali pod, tudi ſonzhna ura, en
muſhouſh pruti ſonzi;
triclinium, -nÿ, en
muſhouṡh, kumai ṡa eno miṡo, inu try poſtile;
xystus, -ti, en ſhirok proſtor, inu dolg, ṡa dolgzhaṡ ſe ſprehajati, en s'ſtrého
muſhouṡh, na katerim ſe prehaja, ali zhaṡ krati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
naliv m, F
7,
cataclysmus, potop, povudnîa,
nalyu;
cataracta, en velik nagel deẛh, ali
nalyu;
imber procellosus, en
naliu;
inundatio, nalyu, podvudnîa;
nimbosum tempus, deṡhevnu, hudu, véternu, inu viharnu vremè,
s'nalivom ṡmeſhani vétri;
nimbus, -bi, en
naliu, vihár;
siderari, ṡkuṡi en
naliu, ali hudu vremè, ṡatren biti, ṡatreti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
nezmasno prisl., F
9,
avidè, neẛmaſnu;
enormis, et hoc enorme, neṡmaſnu velik, groṡovitnu velik;
enormiter, neṡmaſnu;
immoderatè, neṡmaſnu;
immodicè, neṡmaſnu;
intemperanter, intemperatè, neṡmaſnu, poshréſhnu;
luxuriare, vel luxuriari, tudi lotrovati: ne ſpodobnu ṡhiveti, ali
neṡmaſnu;
luxuriosè, neṡmaſnu, prevezh luṡhtnu;
vegrandis, -de, neṡmaṡnu, ali ſylnu velik
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
oba zaim., F
12,
alterutrinquè, od
obéh kraju, ali ſtrany;
ambidenter, livizhar, kateri
s'obéma rokama glyh déla;
ambo, obadvá,
obá v'kupai;
amphimallum, en gvant zunaſt, reſtergan, na
obéh ſtranéh zotaſt;
amphisbaena, ena kazha, katera ima na
obéh kraih glavo;
anceps mucro, mezh na
obéh kraih oſter;
ex utraque parte, od
obéh ſtrani, na obedvei ſtrani;
hybrida, en zhlovik, kateriga ozhe, inu mati néſta
obá s'ene deṡhele;
rhomphaea, -ae, en velik na
obéh ſtranih oſter mézh;
securis anceps, na
obéh ſtranéh reiṡezha ſikèra;
talea, -ae, en kol na
obéh kraih od ſeikan ṡa vſaditi ga v'ṡemlo;
utrinsecus, na obedvá plata, na
obei ſtrani
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
obogatiti dov., F
10, I.
augere, gmèrati, perloṡhiti,
obogatiti;
ditare, obogatiti;
munificare, dary, ali ſhenkinge dajati, eniga
obogatiti;
opulentare, obogatiti, bogatiga ſturiti; II.
affluere, obogatiti, vſiga ẛadoſti iméti, obilnu iméti, pertezhi;
collocupletare, obogatiti, bogat ratati, bogatiga ſturiti;
copiari, obogatiti, doſti ṡadobiti, en velik paidásh ṡadobiti;
ditescere, obogatiti, bogat perhajati;
locupletari, obogatiti;
locupletatus est, je
obogatil
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
obračati se nedov., F
2,
scalmus, -mi, ladje klin, okuli kateriga
ſe veſlu
obrazha, ali pervèṡhe;
vortex, -cis, vertulka, tumf, karniza, vertázha, vihar, ali velik véter, kateri
ſe okuli
obrazha, ṡlobna voda
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
odvezan del., F
6,
exolutus, -a, -um, odvèṡan, odréſhen;
largiloquus, -a, -um, katerimu je jeṡik dobru
odveṡan, en velik klafar;
liber, tudi leidig, proſt, ſlaboden,
odvèṡan, frai;
relaxus, -a, -um, odvèṡan, vun ſpuṡzhen, odlédihan, reſhirjen;
resolutus, -a, -um, odvèṡan, ſarzán;
solutus, -a, -um, odvèṡan, odréſhen, plazhan
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
pajdaš m, F
9,
copiari, obogatiti, doſti ṡadobiti, en velik
paidásh ṡadobiti;
depraedatus, porublen, obrupan,
paidaẛh;
exuviae, rup, pléin,
paidásh, ſléherne ṡvirine koṡhe;
lucrum, -cri, dobizhek, obréſt,
paidáṡh;
manubiae, -arum, junazhki dobizhek, rup,
paidáṡh, ſhaz, ali deil tega capitana;
palmam dare, paidáṡh dati, eniga ṡa premaganîe ſpoṡnati, dati, dobiti;
paro, paronis, ena raṡboiniṡka armaniza, ali galea ṡa
paidáṡh;
praeda, -ae, lou, rúp, plein,
paidáṡh;
spolium, -lÿ, paidáṡh, rúp, plein
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: pajdaš1 m, collega, -ae, pajdash Hyp.420
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: pajdaš2 m, F
2,
particeps vitÿ
, pajdash vſeti, imeti Hyp.426;
participatio, pajdash
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
pečica2 ž, F
2,
cortina cum cortinali, en kotel velik
s'pezhizo ẛa farbarje;
fornacula, pezhiza
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
pijanec m, F
7,
asotus, -ti, en
pyaniz, ali lebar, en neſnaṡhnik: ẛadévaviz;
ebriolus, en maihen
pyanez;
ebriosus, pyaniz;
multibibulus, -a, -um, velik
pyaniz;
potatores, ṡali pyvzi,
pyanzi;
potor, vel potator, en
pyaniz, kateri vſeṡkuṡi pye;
vinosus, -a, -um, polhin vina, vus vinu podán,
pyaniz
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
plašenje s, pavor, ſtráh, groṡa, velik ſtráh, inu zagovanîe,
plaſhenîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
pobijen del., F
8,
cladem accipere, pobyen biti;
fusus, -a, -um, ṡlyt, ṡlyven, reṡgernîen, ṡapoden,
pobyen;
internecinus, -a, -um, bellum internecinum, voiṡka do konza
pobyena;
laesus, -a, -um, reṡhalen,
pobyen, nakaṡhen, ali nekaṡen;
petitus, -a, -um, proſhen, pegerovan,
pobyen;
sauciatus, -a, -um, vel saucius, -a, -um, ranîen, ṡbyen, do kryvi
pobyen;
strages, -gis, en sylnu velik kúp
pobyenih ludy;
vulneratus, -a, -um, ranîen,
pobyen
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
počasi prisl., F
12,
attae, attarum, kateri
pozhaſſi gredo, ali lesejo, kakor de bi po terni ſhly;
desuescere, desuefieri, ſe
pozhaſſi odvaditi;
ductim, pozhaſſi vleizheozh;
ecligma, -tis, arznia, katera ſe
pozhaſſi v'uſtih reſtopy;
gradi sensim, pozhaſſi poſtoplovati, poſtopati, korazati;
lentè, pozhaſſi, kaſnú, ne naglu;
paulatim, po malim,
pozhaſſi, ṡdai ter ṡdai, li ṡzhaſſom;
paurillatim, poz[h]aſſi, ṡdai ter ṡdai, po malim;
pedetentim, pozhaſſi hoditi;
perlabi, ſe popolṡniti,
pozhaſſi padati;
reptitius, -a, -um, pozhaſſi raſtejozhi, inu potler velik, ali imenitin ratati;
subrigere, pozhaſſi gori vṡdigniti;
prim. počasu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
poglaviten prid., F
4,
magnus, -a, -um, velik,
poglavitin;
perduellis, -lis, en
poglavitni ſovraṡhnik ſvoiga laſtniga goſpuda;
principalis, -le, tudi
poglavitin, pervi;
spectabilis, -le, veliku ṡhtimán, pogledan,
poglavitin
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
poslušanje s, F
3,
acroasis, tuiſtu
poſluſhanîe;
auditio, poſluſhanîe;
auditorium, en velik proſtrani muſhovṡh
h'poſluſhanîu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
potler prisl., F
16,
deindè, potler;
etiamnum, ali
potler;
exin, et exinde, potehmál,
potler;
paulò post, enu malu
potler;
porrò, daile, vſai, ali, gviſhen, dolgu zhaſſa
potler;
post, potler, potle, po;
postea, potler;
posterius, potler, poſehmál;
postmodum, potler, po tehmál;
quadruplator, -oris, idem ac delator, et sycophanta, kateri eniga ovadi, ali ṡatoṡhi na zolu, de nei zola dal, de
potler ſe nîemu da tá zheterti deil tega ṡapopadeniga blagá;
reptitius, -a, -um, pozhaſſi raſtejozhi, inu
potler velik, ali imenitin ratati;
rhamnus, -ni, je tudi tú ṡeliṡzhe, kateru v'ṡazhetku je lipú, inu
potler rata ternaſtu, inu bodezhe;
seminarium, -rÿ, enu meiſtu, kir ſe pelzarji redè, de ſe
potler preſajajo;
supermandare, potler dvezhiti;
superredere, verhu jéſti, ali
potler jéſti;
tomex, -cis, tá preja, katero ty ṡhtrikopletzi narpoprei na vretenu ṡviejo, inu
potler ſhe li ṡhtrike vun délajo
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
požrešnik m, F
12,
acolastus, -ti, poshréſhnik, potratnik;
baratro, -nis, poṡhreiſhnik;
catillo, -onis, et catilio, ſladkojédez,
poṡhreſhnik;
comedo, -nis, en
poṡhreſhnik, ẛamogoltnik;
comeſsator, tá tovariṡh v'lebanîu, v'goſtovanîu,
poṡhréſhnik;
commodo, -onis, poṡhréſhnik;
edon, -onis, en
poṡhréſhnik, ieiṡzh, jediz, jidiz;
gulo, -onis, poṡhréſhnik, lakomnik;
gurgulio, -onis, tudi
poṡhréſhnik;
heluo, -onis, en ṡapravliviz, poṡhiraviz, ali
poṡhréſhnik;
liguritor, et ligurio, -onis, poṡhréſhnik;
mando, -onis, en velik
poṡhreiſhnik
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
pravica1 ž, F
23,
aequitas, raván,
praviza, tudi brumnoſt;
compulsoriale, pergnanîe
s'pravizo;
depositum, -ti, tú kar je danu pred
pravizo v'roke;
emancipare, is ſvoje oblaſti, inu rokè dati, zhes dati eno reizh s'vſó
pravizo;
judicium, et justitia, prou inu
praviza;
jus actionum, praviza, katera doparneſſeniga djanîa, ali dougovanîa anṡedene;
jus gentium, vſih narodou gmain praviza;
jus naturale, tá po naturi prauda, ali
praviza;
jus personarum, praviza katera perſono anṡedene;
jus rerum, praviza, katera blagá anṡedene;
justè, pravizhnu, po
pravizi;
justificare, eniga pravizhniga ſturiti,
h'pravizi pomagati;
justificus, -a, -um, kateri
pravizo déla, ali nuza;
justitia, praviza, pravda;
justó magnus, zhes
pravizo velik;
municeps, -pis, te méſtne, ali deṡhelṡke
pravize deléṡhen, kakòr en domazhi;
municipium, enu raven tovariṡhtvu v'méſtni
pravizi, raven purgaria;
plebiscitum, -ti, tega gmain folka spoṡnanîe, ene zehe
praviza;
praejudicare, enimu ṡhkoditi na niega
pravizi;
praeter aequum, zheṡ
pravizo;
rigor justitiae, oſtrúſt te
pravize;
quiritatio, klizhanîe na purgarṡko
pravizo, ozhitnu vpienîe ẛa pomuzh;
sectari justitiam, ſe te
pravize derṡhati, ſe po ny fliſſati, trahtati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
precej2 prisl., F
3,
bellè, zhednu, dobru, lipú,
prezei dobru;
grandiculus, prèzei velik;
longurius, -rÿ, ṡhtangaſt,
prezei dolg
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
predajavec m, F
7,
nundinator, -oris, kupez, inu
predajavez, kateri ſemnîuje;
pomarius, -rÿ, kateri ſad predaja, ſadú
predajaviz;
proxeneta, -ae, en miſhetar, en ſreidnik v'mei kupzmy, inu
predejavzmi;
remancipere, timu
predajauzi ṡupèt na prudai dati;
venalitius, -a, -um, kei kai na prudai prepelaviz, en kupez, ali
predajaviz teh ſuṡhnîou, ali teh ludy;
vendax, -cis, en velik
predajaviz, kateri luṡht ima h'kupzhji;
venditor, predajaviz, prodaviz
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
pregrešnik m, F
4,
anathema, -tis, v'pano cerqueno djanîe eniga
pregréſhnika;
facinorosus, -a, -um, pregréſhnik, en velik hudodelnik;
impius, Boganeroden, pregréſhen,
pregréſhnik;
transgreſsor, pregréſhnik, preſtoplaviz
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
prestor m, F
4,
clima, -tis, lufft, en velik
preſtor, ali en gviſhen deil Neba;
expatiari, ſe reſtegovati, reſpreſtraniti, velik
preſtor notar vṡèti;
spatium, -tÿ, proſtor, ali
preſtor;
vastitas, ſylnu velik
preſtor
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
prestran prid., F
11,
amplus, -a, -um, preſtrán, na ſhiroku ſega;
collativus, -a, -um, ſhirok,
preſtran, kamer ſe more doſti ſpraviti;
expatians lacus, enu veliku ſhiroku yṡèru,
preſtranu;
largus, -a, -um, obiln,
preſtrán, ſhirók;
latifundium, -ÿ, enu ſhiroku
preſtranu ſtanovanîe, ali grúnt;
latus, -a, -um, preſtrán, debel, ploſhát, ſhirók;
laxus, -a, -um, preſtrán, popuṡzhen;
peramplus, -a, -um, ſylnu
preſtrán, spatiosus, -a, -um, preſtrán;
vastus, -a, -um, preſtrán, ſylnu velik;
via aperta, odpert, ali
preſtran poot
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
prestrašiti dov., F
9,
consternare, preſtraſhiti, zagovati, vſtraſhiti;
conturbare, ṡmotiti, ſpazhiti,
preſtraſhiti, ẛméſhati, motiti;
exanimare, preſtraſhiti, v'moriti, ṡaduſhiti;
exterrere, preſtraſhiti, vſtraſhiti;
perpavefacere, eniga
preſtraſhiti, ſylnu vſtraſhiti;
perterrere, perterrefacere, ṡlú vſtraſhiti,
preſtraſhiti, velik ſtráh ſturiti;
proterrere, eniga
preſtraſhiti, inu ſtraſhniga ſturiti;
terrere, ſtraſhiti, vſtraſhiti,
preſtraſhiti;
tremefacere, eniga
preſtraſhiti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
prestrašiti se dov., F
13,
adhorere, adhorescere, od grosè mozhnu
ſe preſtraſhiti, oſterméti;
afformidare, ſe vſtraſhiti,
preſtraſhiti, velik ſtráh iméti, ſe bati;
cohorrere, cohorrescere, ſe preſtraſhiti, od ſtraha trepetati, veliko groṡo iméti;
exhorrere, et exhorrescere, ſe preſtraſhiti;
expavere, vel expavescere, ſe preſtraſhiti;
extimescere, ſe preſtraſhiti;
inhorrere, inhorrescere, ſe preſtraſhiti;
perhorrere, perhorrescere, ſe ſylnu
preſtraſhiti, ali ṡdarṡniti;
permetuere, ſe preſtraſhiti, ſtraſhán biti;
praeformidare, ſe ſylnu
preſtraſhiti, mozhnú ṡkarbéti, ſylnu ſe bati;
stupefacere, ſe preſtraſhiti, de eden oterpne;
stupefieri, od ſtraha oterpnéti,
ſe mozhnu
preſtraſhiti;
stupere, obterpnéti,
ſe preſtraſhiti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
prevelik prid., F
7,
affectatio, preveliku poẛhelenîe;
attelani, ſo bily eni ſramotni ludjè, katerih lotarnia je bila v'ygrah
prevelika;
mediocris, -cre, ſrédnî, niti
prevélik, niti premaihen;
nimius, -a, -um, neṡmaſſin,
prevelik;
pica, -ae, tudi teh noſſezhih ṡhèn
prevelik luṡht, ali ṡhela;
redundatio, prevelika obilnóſt de zhes grè;
subgrandis, -de, dobru velik, enu malu
prevelik
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
prostor m, F
45,
amplitudo, proſtor, ſhirók, inu velik;
capacitas, proſtor, proſtranoſt;
distantia, proſtor;
hippodromus, -mi, en
proſtor, ali pláz ṡa dirjanîe, ali turnèranîe;
in patenti, na
proſtoru;
intercapedo, -nis, v'meis tekozhi zhas, v'meis tekozhe vreme, ali enu meiſtu, ali
proſtor v'mei dvém ṡabitjom;
interordinium, -ÿ, proſtor v'mei dvéma verſtama;
interstitium, -ÿ, tá
proſtor v'mei dvéma rizhama;
laxitas, proſtor, ſhirina;
locus, -ci, proſtor, meiſtu, ṡhtánt;
olympiadis luſtrum, proſtor petih leit;
receſsus, -us, odhod, odſtopnoſt,
proſtor, kir ſe more odmakniti, ali odſtopiti;
secedere de via, is pota ſtopiti,
proſtor dati, na ſtran ſtopiti;
situs, -us, perloṡhnoſt eniga
proſtora, ali kraja, en ſtán;
spatium, -tÿ, proſtor, ali preſtor
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
prostran prid., F
5,
amplifico, -are, reſproſtraniti, gmèrati, veliku inu
proſtranu ſturiti;
auditorium, en velik
proſtrani muſhovṡh h'poſluſhanîu;
capax, proſtrán, lahke ṡapopade, je ẛa tú ẛapopadliu;
capedo, -nis, ena ẛa offrovanîe poſſoda
proſtrana;
gutturosus, -a, -um, eden
proſtraniga velikiga garla;
prim. prestran
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
rastejoč del., peptitius, -a, -um, pozhaſſi
raſtejozhi, inu potler velik, ali imenitin ratati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
raztegovati se nedov., expatiari, ſe reſtegovati, reſprestraniti, velik preſtor notar vṡèti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
regišter m, F
2,
librarium, -brÿ, en velik
regiſhter;
repertorium, -rÿ, en
regiſhter ṡa ṡamerkovanîe hiſhnih rizhy
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
rezan1 del., F
9,
caelare, reẛanu déllu délati, dobſti;
coloſsus, -si, en velik pild, ali ſteber
s'réẛaniga kamena;
delubrum, malikouṡki tempil, ali en
réẛan pild;
frontati lapides, réṡani kameni, ṡlati vogalniki, veṡniki;
lapis incisus, obréṡani, ali
réṡani kamen;
poculum caelatum, seu toreuma, s'reṡanim déllom kupa zirana;
sculptilis, -le, en
reiṡan pild, ali drugu ṡdubenu déllu;
sectus, -a, -um, reiṡan, ṡhagan, ſékan;
toreuma, -tis, ṡdubena
reiṡana poſſoda
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
rezprestraniti se dov., expatiari, ſe reſtegovati,
reſprestraniti, velik preſtor notar vṡèti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
ribnik m, F
5,
cetaria, en velik
ribnik ẛa te velike ribe;
ichtyotrophium, en
ribnik, ali veyer;
natatoris sylöe, en
Ribnik, v'katerim ſo ẛicer tó ṡhivino ſpirali, ali omivali: tudi te bolnike notar ob ſuſebnim zhaſſi ſtavili, de ſo ṡdravi poſtali. Joan:5;
piscina, -ae, ribnik, kir ſe ribe darṡhè ali hranio;
piscinarius, -rÿ, kateri ima luṡht k'ribſtvi, ali
k'ribnikom
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
ris1 m, F
2,
cyclops, en ſtraſhni
Riṡ;
gigas, en
Ris, en velik viſſok zhlovik, junazhki
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
salbling m, F
2,
salar, -is, en
ẛalbling;
salmo, salmonis, en ſom, ſalm, ali en velik
ṡalbling
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
salm m, salmo, salmonis, en ſom,
ſalm, ali en velik ṡalbling
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
si člen., F
10,
esto, bodi
ſi, takú, jeſt puſtym taku biti, bodi;
evectus, -us, ena voṡhnîa bodi
ſi po ſuhim, ali po mokrim;
facinus, -oris, enu djanîe, bodi
ſi kakerſhnu hozhe;
farraginaria, -orum, farrago, -nis, kerma ṡa ṡhivino, ena ṡmeiṡ bodi
ſi kakerſhne rizhy hozhe;
immolitus, -a, -um, ṡydan, bodi
ſi kakòr kuli hozhe ṡzimpran;
pannicularia, tú maihinu blagú, kateru en jetnyk ſabo v'jezho parneſſe,
ſi bodi gvant, ali danarji, de li nei zhes pèt ṡlati vrédnoſti;
quantuluscunque, bodi
ſi maihin kakòr kuli hozhe;
quantuslibet, velik kakor
ſi hozhe;
stupa, -ae, predivu,
ſi bodi lanenu, ali konopnu;
usurpatio, tudi v'navadi iméti eno reizh doſtikrat nuzati, ali imenovati,
ſi bodi s'beſſédo, ali s'djanîam
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
silen prid., F
8,
efflagitatus, -us, et efflagitatio, ṡvéſta proſhnîa,
ſylna proſhnîa;
impetuosus, -a, -um, nagel,
ſyln;
molis, -lis, ſilna teṡhava;
mons gravi mole constitit, gorra je
s'ſilno teṡhavo vſajena;
podagra, -ae, putigrom, prity, inu
ſylna bolezhina v'nogah;
turbo, -nis, velik,
ſyln véter, vihár;
vehemens, ſyln;
violentus, -a, -um, violens, ſyln
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
skedenj m, F
2,
area, en velik proſtor, dvoriṡzhe, enu jugnu,
ṡkadeîn. Isa:30.v.24. scheüer;
horreum, ṡkedeîn, pod, ṡhitna hiſha;
prim. skladenj
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
slobodni sam., dynasta, et dinastes, en mogózh,
ſlobodni, velik goſpúd, ali mozhni;
prim. slabodni
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
sod m, F
13,
cadus, -i, tudi en velik
ſod;
doliarium, -ÿ, en kelder ẛa vinu
s'ſodmi;
doliaris anus, ena ſtara baba, katera ima trébuh kakòr en
ſod;
doliaris, et re, kar
k'ſodam ſliſhi;
doliarius, -ÿ, pintar, kateri
ſode déla;
inexhaustus, -a, -um, neſpraṡnîen, neṡjemlen, neṡmankan,
v:g: ſod, ali ſtudeniz, de ſe ne more h'konzu priti;
medium dolium, pol
ſoda;
semitritus, na pul nabyt, kakor
ſodi ṡa vinu;
seria orca, en dolg
ſod ṡa voṡhnîo;
siphunculus, -li, ena zeuzhiza, ali rorik, ali miſhizh, po katerim ſe vinu iṡ
ſoda tozhi;
vas, vasis, ena poſſoda, en
ſód;
viere, vèṡati,
ſode nabiati;
vinum doliale, vinu is
ſoda
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
som m, F
5,
alosa, -ae, aloson, ena riba ẛa pezhenîe,
ſom;
mugil, -lis, ena morṡka riba, enimu lipanu glyh: tudi
ſom;
ſom, lipan,
mugil;
ſom, salmo, -onis, ſalbling;
salmo, salmonis, en
ſom, ſalm, ali en velik ṡalbling
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
strah m, F
43,
afformidare, ſe vſtraſhiti, preſtraſhiti, velik
ſtráh iméti, ſe bati;
concastigare, kaſhtigati,
v'ſtrahu derṡhati;
dei timor, Boṡhji
ſtráh;
domitura, -ae, vkrotenîe, enu
v'ſtráh vṡètje;
formido, formidatio, groṡa,
ſtráh;
haeret lingva metu, jeſt ne morem od
ſtraha govoriti;
interritus, -a, -um, nepreſtraſhen, pres
ſtraha, pres
ſtraha;
metus, ſtrah;
pavor, ſtráh, groṡa, velik
ſtráh, inu zagovanîe, plaſhenîe;
scrupulosè, teṡhku,
s'ſtrahom, inu s'ṡkarbjó;
terror, ſtráh, vſtraſhenîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
stran ž, F
76,
ad manum eſse, na
ſtrani ſtati;
amphimallum, en gvant zunaſt, reſtergan, na obéh
ſtranéh zotaſt;
deflexus, -a, -um, na
ſtrán nagnyt, od poota odvernîen;
ex via ponite, denite s'pooti,
k'ſtrani;
gladius anceps, vel ex utraque parte accutus, mezh na dvéh
ſtranéh oſter;
lateralis, -le, od
ſtrani, ali na
ſtrani;
lique[!], napuh
v'ſtran;
obliquus, -a, -um, kriu, po
ſtrani, krumpaſt;
ratione, ṡa
ſtran;
ratione paupertatis, ṡa
ſtran vbuṡhtva;
rhomphaea, -ae, en velik na obéh
ſtranih oſter mézh;
sevocare, na
ſtrán poklizati;
transversus, po
ſtrani, ſtranṡki, krivú;
undique, povſód, is vſih krajou, ali
ſtrany
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
strašan1 prid., F
26,
cyclops, en
ſtraſhni Riṡ;
formidolosus, -a, -um, ſtraſhán, ṡlu
ſtraſhán;
horrendus, -a, -um, ſylnu groṡovit, ali
ſtraſhán;
horrescens, ſtraſhán;
horridus, -a, -um, strashán;
immanis, -ne, groṡoviten, velik, ſylnu velik,
ſtraſhán;
monstrosus, -a, -um, zhudne,
ſtraſhne ṡhtalti;
monstrum, zhudu ſtraſhlivu,
ſtraſhnu zhudu, ſpaka;
pavidus, -a, -um, ſtraſhán, plaſhán, preſtraſhen;
performidatus, -a, -um, preſtraſhen, ſylnu groṡán, ṡalu
ſtraſhán;
permetuere, ſe preſtraſhiti,
ſtraſhán biti;
proterrere, eniga preſtraſhiti, inu
ſtraſhniga ſturiti;
timens, bojezhi,
ſtraſhán
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
strnad m, F
4,
chlorio, ſternád tyza;
ſternád, chlorio, regaliolus;
luteola, -ae, ſternada tyza, ali
ſternád;
regaliolus, -li, en velik
ſtarnád
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
širok prid., F
56,
amplitudo, proſtor
ſhirók, inu velik;
bipedalis, dvá zhevla
ſhiroku, ali dolgu;
caprunculum, ſhiroka lonzhena poſſoda;
latifundium, -ÿ, enu
ſhiroku preſtranu ſtanovanîe, ali grúnt;
plantago, tá
ſhiroki tarpotez, ṡeliṡzhe;
pollicaris, -re, en palz
ſhirok;
subcingulum, -li, en
ſhirók pas
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
šumljati nedov., personare, ṡgoniti, zvinkati, en velik glas s'zvinkaniam dati,
ſhumlati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
teči3 nedov., F
7,
axilus, tudi en ſhtekil, na katerim tu ſydarsku kollú
tezhe;
axis, -xis, oſſa na katerih kulla
tekó;
largiloquus, -a, -um, katerimu je jeṡik dobru odvèṡan, en velik klafar, katerimu vſeli jeṡik
tezhe;
sufflamen, -nis, ṡapiravka, ṡavirauka, ali ketina per kullih, de enu kollú ne
tezhe;
sufflaminare, kulla ṡavréti, ṡapreiti, ali podloṡhiti, de ne
tekó;
trochlea, kolú po katerim zúg
tezhe;
trochus, -chi, ena otrozhja ygra s'eno berklavko, katera ſe na tléh ṡaṡhene, de brenzhy, inu na tléh ſem ter tám
tezhe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
tele s, F
4,
buculus, enu
telle, en junzhizh;
horda, -ae, ena breya krava, ali
s'telletam;
phoca, -ae, en morṡki volk, je velik kakòr enu
tele, s'zhernimi inu gladkimi dlakami;
vitullus, -li, enu
telle
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
tič m, F
4,
caprimulgus, en
tyzh, kateri po nozhi koẛè ẛeẛà, ali ẛeſſe, kateri koẛè mulẛe;
chlorion, en ẛelen
tyzh, taku velik kakòr ena gerliza;
papilio, -onis, perihpogazhiza, pol miſhi, pol
tyzha;
pipilare, piukati, kakòr ti mladi
tyzhi, ali kreguli, glainati;
prim. poltiča
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
tolik prid., F
8,
aequalis, -lis, enák, enulik, ravnu
tolik, glih raván;
centuplus, stukrat
tulik;
decuplus, deſsetkrat
tulik;
duplus, dvakrat
tulik;
simplus, enkrat
tulik;
tantus, -a, -um, tulik, takú velik;
tricecuplus, trideſsetikrat
tulik;
vicecuplus, dvaiſseti krat
tulik
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
tri vedrn prid., cadus, -i, ena kad, ali zheber,
tri véderna poſſoda: tudi en velik ſod
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
tumf m, vortex, -cis, vertulka,
tumf, karniza, vertázha, vihar, ali velik véter, kateri ſe okuli obrazha, ṡlobna voda;
prim. tumpf
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
usenjat prid., F
7,
ascopera, vſinata torbiza, ali arẛhet;
cudon, -onis, ena ledraſta, ali
vſſinata ſhturemauba;
folliculus, miſhizh,
vuſſinat ṡhakelz;
loramentum, -ti, en velik
vuſſinat jermen;
pasceolus, -li, ena moſhna, ali
uſſinat ṡhakel;
scorteus, -a, -um, uſſinat, kurbèrṡki;
scutica, -ae, en korobázh, ali
uſſinata gaiṡhla
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
ustrašiti dov., F
9,
consternare, preſtraſhiti, zagovati,
vſtraſhiti;
effocare, vſtraſhiti;
exterrere, preſtraſhiti,
vſtraſhiti;
obstupefacere, eniga oſtraſhiti,
vſtraſhiti de ne more govoriti;
perpavefacere, eniga preſtraſhiti,
vſtraſhiti;
perterrere, perterrefacere, ṡlú
vſtraſhiti, preſtraſhiti, velik ſtráh ſturiti;
terrefacere, vſtraſhiti;
terrere, ſtraſhiti,
vſtraſhiti, preſtraſhiti;
territare, ſtraſhiti, vezhkrat
vſtraſhiti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
ustrašiti se dov., F
3,
afformidare, ſe vſtraſhiti, preſtraſhiti, velik ſtráh iméti, ſe bati;
pavefieri, ſe vſtraſhiti;
pavere, ſe vſtraſhiti, ſe bati, zagovati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
uže prisl., F
19,
aetas acta, vel exacta, tá preideozha ſtaroſt, katera
vṡhè v'grob lety;
bruchus, ena maihina mlada kobiliza, katera ſhe peruti néma ... kadar je
vẛhè popolnoma k'létanîu, ſe imenuje locuſta, kobiliza;
excretus, -a, -um, ṡraſten,
vṡhè velik;
jam, ṡdai, ali ṡkorai,
vṡhè;
jam diu, vṡhè ṡdavnai;
jam dudum, ṡdavnai,
vṡhè pred enim dobrim zhaſsom,
vṡhè ṡdavnai
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
vekši prid., F
36,
alictus, ena tyza poſtoini podobna, inu ſhe je
vekſha;
amplio, -are, vekſhe ſturiti;
archimagirus, tá
vekſhi kuhar, moiſter;
cultior, cultius, vekſhiga obhajanîa. Ruth:ṡ;
major, vekſhi, ſtariſhi;
plerumquè, doſtikrat,
vekſhi deil;
potior, vekſhi;
puerascere, vekſhe ter
vekſhe déte perhajati;
prim. velik - najvekši (naj vekši) F4, leviathan, tá narvekſha kaza[!]: ali ena Balena tá narvekſha morṡka riba: tudi tá hudyzh. Job:3.[v.8] et 40.[v.20]; maximus, -a, -um, tá nar vekſhi; praecipuus, -a, -um, narvekſhi, imenitin, poglavit, tá pervi v'mei temi drugimi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
velik prid., F
291,
ardor, vrozhúſt, ẛhganîe,
velika vrozhina;
augustus mansis, veliki ſerpán;
betonica, erdezha
velika rosha;
blepharo, s'velikimi obervi;
bucculentus, kir ima
velika uſta,
velik gobez, kakòr lev;
consiligo, -nis, tá
veliki telok, enu ẛeliṡzhe;
festum Aſsumptionis, veliki ſhimaren;
festum Pashcatis, velika núzh, vuẛam;
funus solenne, pogreb
s'veliko zhaſtjó;
grandevitas, velika ſtaroſt;
grandis, -de, velik;
majus, veliki travna méſſez,
veliki travn;
parasceve, perpravlanîe,
veliki petek;
porsiculum, tá mala vratiza na teh
velikih;
umbella, -ae, ena ſeinzhiza, ali taiſta ſtreiſhiza, katero te
velike goſpè v'rokah pred ſabo noſſio, de yh ſonze ne opezhe;
prim. vekši
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: velik prid., F
2,
Dat veniam corvis vexat censura columbas. [D. J. Juvenalis, Sat.II., 63]. Ta male tat na gavgah visy Ta
velik pak, se ſa miſo posady. Truber, fol. 127.; glej opombo pri geslu gavga;
pteridium, -dii, velike praprat. Scopoli
[169, 170: Pteridium. Incolis Velka praprat, parbret; v seznamu Nom. Carn. Welka parbret]
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
velikost ž, F
7,
coloſseus, coloſsicus, ſturjen v'ſhtalti, inu
velikoſti eniga velikiga malika;
granditas, velikoſt;
immanitas, groṡovitnoſt, neẛmerna
velikoſt;
immensitas, neṡmerjenîe, pres mère,
velikoſt, neṡmèna
[!] velikoſt;
magnitudo, velikoſt, poglavitoſt;
vegrandis, -de, neṡmaṡén, ali ſylnu velik, ſylnu madál pruti ti
velikoſti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
videoč del., F
3,
luculentus, -a, -um, ſylnu jaſſen, ṡalu jaſſen, zhiſtu
vidéozh, velik;
oculatus, -a, -um, ozhitin, kateri je bil v'prizho, kateri biſtru gleda,
videozhi;
visibilis, -le, videozhi, kar ſe more viditi, videzh
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
vihar m, F
10,
importuosus, -a, -um, kir nei porta ṡa barke, kir ſe ne morejo barke, ali ladje poſtavlati, perpinîati, pred
viharji obarovati, vſtavlati;
irrumpens ventus, en nagel
vihár, inu piṡh;
naufragium, ſtrenîe, reṡbienîe, ali potoplenîe barke, ali ladje, ẛa volo velikih
viharjou, inu fortune na murju;
nimbus, -bi, en naliu,
vihár;
procella, -ae, vihár s'naglim deṡhjam, hudu vreme;
procellere, ſtreſti, ṡlomaſtiti s'ſhumeinîam,
s'viharjam inu s'hudim vremènom ṡlomaſtiti;
procellosus, -a, -um, polhin
viharjou inu hudiga vremena;
tempestas, -tis, vremè,
vihár, zhaṡ, ali zait;
turbo, -nis, velik ſyln véter,
vihár;
vortex, -cis, vertulka, tumf, karniza, vertázha,
vihár, ali velik véter
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
volk1 m, F
7,
lupa, -ae, vouzhiza, ali volzhiza, od
volkou ſamiza;
lupinus, -a, -um, vouzhji, kar
volku ſe pergliha, poṡhreſhin;
lupus, -pi, volk;
lycanthropia, boléṡan, v'kateri eden meini, de je en
volk, beiṡhy pred ludmy, ſamoto yṡzhe, inu po goſtu ṡavia kakòr
volzè;
phoca, -ae, en morṡki
volk, je velik kakòr enu tele, s'zhernimi inu gladkimi dlakami;
ululare, tuliti, arjuti, ṡaviati kakòr
volk
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
vrč m, F
7,
acratophorum, -ri, en
verzh, ena zehta, ena kibilza, ena lonzhena poſſoda;
amphora, verzh, krugla, bokál, flaiſha;
cantharus, kangla, kandla, en velik
verzh, margeta, zehta;
cucullus, kappa, ẛhkernizel, maniṡhka kappa, en
verzh;
fidelia, -ae, verzh, krugla perſtena;
hydria, -ae, ena vodena krugla, ali
verzh;
urceus, -cei, verzh, zèhta, ena perſtena ṡa vodó poſſoda
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
vseli prisl., largiloquus, -a, -um, katerimu je jeṡik dobru odvèṡan, en velik klafar, katerimu
vſeli jeṡik tezhe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
vukodlak (Iz Slovarja Pohlinovih pripisov) m, gigas, en Ris, en velik viſſok zhlovik, junazhki
[Vorenc] Vukodlak [Pohlinov pripis k besedi Ris; Verant.42: Gigas, Rüſs, Held, Vukodlak]
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
zali prid., F
4,
autolycus, en velik, ali
ẛali tat;
dolor, beteṡh, ṡhaloſt, bolezhina,
ẛala bolezhina, ṡhalovanîe;
insignis, imenitin,
ẛaali;
potatores, ṡali pyvzi, pyanzi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
zalo prisl., F
13,
luculentus, -a, -um, ſylnu jaſſen,
ṡalu jaſſen, zhiſtu vidéozh, velik;
mirificiſsimus, -a, -um, cilu, ſylnu,
ṡalu, prezhudnu;
nimis, nimium, prevezh, ṡlú,
ṡalu;
peracer, -ris, -cre, ṡalu bridèzh, kiſſil, oſter;
peramare, ṡalu lubiti;
perantiquus, -a, -um, cilú ſtar,
ṡalu ſtar;
perappositus, -a, -um, ṡalu leṡhèzh, perſtavin, perſtavlen;
perastutus, -a, -um, ṡalú ſhegou, inu pregnán, cilu kunṡhtin;
perceler, cilú, inu
ṡalu hiter;
performidatus, -a, -um, preſtraſhen, ſylnu groṡán,
ṡalu ſtraſhán;
permirus, -a, -um, prezhudin,
ṡalu zhudin;
perquam, ṡalu;
perquam bonus, ṡalu dober, cilu dober, ſylnu dober
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
založaj m, F
4,
bolus, griẛlei, vgriẛlei,
ẛaluẛhei;
buccea, et buccella, ẛaloṡhei, vgriṡhlei;
offa, -ae, en dober ali velik
ṡaluṡhei meſſá, ali druge jedy, en koṡ meſſá, en koṡ k'jédi;
offula, -ae, en koſſez meſſá, ali en
ṡaluṡhei
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
zgoniti nedov., F
10,
adagia sunt: Po tozhi
ẛgony;
circunsonare, okuli ſhuméti,
ṡgoniti, zvinklati;
cymbaliscare, na takeſhnu reſhetu biti,
sgoniti, peiti, ali ygrati;
personare, ṡgoniti, zvinkati, en velik glas s'zvinkaniam dati, ſhumlati;
pulsare, ṡgoniti, klukati, terkati, lupati;
sonare, ṡgoniti, lautati, glaṡ dati, zvinkati;
tinnire, ṡgoniti, buzhati;
tintinare, ṡgoniti;
y in fine verò dictionis corripitur: ut sgony, pulsat; aliàs sgoni, pulsa
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
zloban (z'loban) prid., F
13,
atrox, grosovit,
ſlobán, ſylnu hud;
efferus, -a, -um, ẛlobán taku mozhnu, kakòr de bi norel, groṡovid, prehúd;
furcosus, -a, -um, ṡlobán, vuṡ nor;
furens, ṡlobán, tagoten, norraglou;
furere, divjati,
s'ṡlobán biti;
furiatus, -a, -um, furiosus, ṡlobán;
gurges, -tis, ena karniza vodè, ali en tumpf,
ṡlobna voda;
impetús irae, nagel ſerd,
ṡlobán ſerd;
rabiosus, -a, -um, ṡlobán, ſylnu ſerdit, inu jeṡin;
saevus, -a, -um, groṡovitin,
ṡlobán, ſylnu húd;
ṡlobán [str. 265a ];
vortex, -cis, vertulka, tumf, karniza, vertázha, vihar, ali velik véter, kateri ſe okuli obrazha,
ṡlobna voda;
zelosus, -a, -um, ṡlobán
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
zrasten del., F
4,
adultus, -a, -um, ſtarikaſti,
ẛraſten, odraſſen, mottorn, ſtar;
enatus, vun
ẛraſten;
excertus, -a, -um, ṡraſten, vṡhè velik;
exortus, -a, -um, rojen, vun perſhal, gori
ṡraſten
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
žeja ž, F
7,
consumor siti, merjem od
ṡheje, konez jemlem;
diabetes, -tis, na ledovjih bolezhina, kir nemore ſvoje vodè ẛaderṡhati, katera veliko
ṡheyo perneſſe;
dipsas, ena ſtrupovita kazha te
ṡheye, kazha maihina. Deut:8;
restingvere sitim, ṡhéjo vgaſſiti;
sitiens, -tis, ṡhein, ſuh od
ṡheje;
sitire, ṡhein biti, veliko
ṡhejo iméti;
sitis, -tis, ṡheja, velik lúṡht po eni rizhi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.