časten -tna -o (častan, časten, česten*) pridevnik1. ki se mu priznava velika (moralno utemeljena) veljava, vrednost; SODOBNA USTREZNICA: spoštovan
1.1 ki je v skladu s človekovim dostojanstvom; SODOBNA USTREZNICA: časten
1.2 ki obvladuje moralno negativna nagnjenja in teži k dobremu; SODOBNA USTREZNICA: pošten, zmeren
2. ki zaradi določenih lastnosti vzbuja pozornost, občudovanje; SODOBNA USTREZNICA: veličasten
2.1 ki komu izraža veliko priznanje, veljavo; SODOBNA USTREZNICA: slavilen
3. ki je deležen božjih lastnosti; SODOBNA USTREZNICA: poveličan
4. ki je po količini, vrednosti zelo velik; SODOBNA USTREZNICA: obilen, bogat
FREKVENCA: 125 pojavitev v 19 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
častit -a -o (častit, čestit) pridevnik1. ki se mu priznava velika (moralno utemeljena) veljava, vrednost; SODOBNA USTREZNICA: spoštovan
1.1 ki je vreden časti, spoštovanja; SODOBNA USTREZNICA: častivreden
2. versko ki se mu izkazuje (božja) naklonjenost; SODOBNA USTREZNICA: blagoslovljen
3. ki zaradi določenih lastnosti vzbuja pozornost, občudovanje; SODOBNA USTREZNICA: veličasten
4. ki je deležen božjih lastnosti; SODOBNA USTREZNICA: poveličan
5. ki je po količini, vrednosti zelo velik; SODOBNA USTREZNICA: obilen, bogat
FREKVENCA: približno 450 pojavitev v 19 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
gorijemanje [górijemȃnje]
(gori jemanje) samostalnik srednjega spolanapredek, razvoj, veljava
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
slava [sláva]
samostalnik ženskega spolavelik ugled, veljava; slava
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
uglèd, -glę́da, m. 1) das Erblicken, Kr.-Valj. (Rad); — 2) die Ansicht, der Anschein, C.; — 3) = veljava, das Ansehen, kajk.-Valj. (Rad), Cig. (T.), nk.; trošiti za zunanji u., Zv.; — 4) nam. ogled, die Schau, BlKr.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
valánje -a s veljava: Oni szo szi v-rouke szégno-li praviczam valánye z-szilov nazáj szpraviti KOJ 1848, 100
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
veljati -am nedov. veljati:
de bi imela velati nedol. taushent ardezhyh ſlatou ǀ perlin gnade Boshje vezh vela 3. ed. kakor vuſſ volni ſvejt ǀ vezh vela 3. ed. kadar ena dusha v' gnadi boshi en ſamkrat sdihne, kakor vſe vojske Alexandra Macedonskiga ǀ Vella 3. ed. tudi ſedlu, inu bersda ǀ en faush denar, kateri nezh nevela +3. ed. ǀ ta cashtrun nevela +3. ed. try vinarje ǀ pred G. Bugam nezh nevala +3. ed., kakor ozhitnu pravi Agapitus Dianconus ǀ ti vshe ſi sposnal kulikajn velaio 3. mn. ǀ nasha della pres dobre manunge nezh nevelaio +3. mn. ǀ taushent kron je velal del. ed. m ǀ taiſta ſama vezheria je en million, duej ſtu, inu petdeſſet taushent Kron velala del. ed. ž ǀ ona nej hotela drugazhi, ampak de bi tu nje uelalu del. ed. s ǀ daj tem vboſim, inu bo raunu tulikajn velalu del. ed. s, kahor de bi meni v' roko dal ǀ Nekadaj ſó malu velali del. mn. m, inu shtimani bily kuhary, inu kuharze ǀ nej ſo uelali del. mn. m ǀ de bi mi nezh nevelali +del. mn. m ǀ je bil puſtil potopit ſvoje zholne, ali barke, katere veliku millionou ſo velale del. mn. ž Verjetno tvorjeno iz izposojenke iz it. vaglia ‛vrednost, veljava’.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
veljȃva, f. 1) die Geltung; — das Ansehen; nima nič veljave pri ljudeh; — 2) die Währung, Cig., Jan., nk.; pet goldinarjev avstrijske veljave, nk.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
zmȃnjšati, -am, vb. pf. kleiner machen, vermindern, verringern; z. hlebce, dohodke, veljavo; zmanjšal se je kup; zmanjšali so se dohodki; zmanjšala se je njegova veljava.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.