izpeljati dov. izpeljati, tj.
spraviti iz:
sapishe eno arzhnio, katera ima ſpelati nedol. is shivota tiga bolniga te hude mokrute ǀ ima ta Israelski folk s'Egijpta pustiti inu de on ijh ima vun spelati nedol. ǀ gledai, inu pofliſſaiſe ti tudi spelati nedol. dusho tvoiga ozheta, matere, mosha, shene. etc. Is viz ǀ Gdu bo taku vſmilen, de bo mene is viz ſpelal del. ed. m ǀ Mojſſes yh je bil reishil, inu spelal del. ed. m is AEgypta ǀ Bug je bil ispelal del. ed. m ta Iſraelski ſolk skuſi tu erdezhe morje ǀ prezej sapiſſe eno arznio, de bi vun spelala del. ed. ž is zhloveka te hude greshne mokrute ǀ Bug je bil poslal Angele de biga poſsili s' hiſhe na hrib spelali del. mn. m, kadar je imel Sodomo poshgati venkaj izpeljati uspešno končati:
uni ima eno teshko praudo, katero nemore vnkaj ſpelati nedol. ǀ koku teshku bo hodilu letu raitingo unkaj ſpelati nedol.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.
lúknja Frazemi s sestavino lúknja:
čŕna lúknja,
dáti kóga v lúknjo,
iméti lúknjo v žêpu,
iskáti lúknjo v zakónu,
íti v lúknjo,
nájti lúknjo v zakónu,
poglédati v vsáko [míšjo] lúknjo,
sedéti v lúknji,
skríti se v míšjo lúknjo,
správiti kóga v lúknjo,
správiti kóga v míšjo lúknjo,
spustíti vrága iz lúknje,
stísniti kóga v míšjo lúknjo,
vtakníti kóga v lúknjo,
z lúknjo v žêpu
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.
obȓta, f. 1) die Wende: četrt, pol obrte, Telov.; — 2) die umgekehrte Naht ("črevljar mej šivanjem ženski črevelj [šolin] obrne na robe, da pride notranja, rjava stran venkaj, a kadar je delo gotovo, obrne ga zopet nazaj, da je črno usnje zunaj"), Kras, Senožeče, Hrušica (Ist.)-Erj. (Torb.), Štrek.; na obrto šivati, Z.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.
ven [və̏n]
prislovven, venkaj
PRIMERJAJ: venkaj1
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.
ven,
venkaj prim. vun, vunkaj
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.
ven prisl. 1. ven:
na tihijm vun je s'njo shal ǀ raijshi ſo shlij vun na nijve orat, koppati ǀ ty drugi Delphini ſa zholnam plavaio, inu okuli zholna ſe obrazhajo, inu s'morja vun ſe mezheio ǀ de bi v' njegovi laſtni hishi ga reshalili, inu perſilili v' van bejshat ǀ potegne vnu mezh, inu ga prebode ǀ Jogry bugaio, ter 153 velizih rib von is morja potegneio 2. konec, preč:
vſy ſo menili de je vun shnim ǀ kadar je bila masha vun, gre s' zerkvi Drugi pomen je kalk po nem. aus; → biti, → venkaj.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.
vènkaj [vənkaj] prisl. (ə̏) star. ven: odnesti venkaj / stopiti venkaj na dvorišče / zvečer si je želela venkaj, na vas
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.
vènkaj prisl.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024
venkaj1 [və̏nkaj]
(vunkaj1) prislovven, venkaj
PRIMERJAJ: ven
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.
venkaj2 [və̏nkaj]
(vunkaj2) medmetuporablja se za izražanje želje, ukaza, naj ogovorjeni odide
PRIMERJAJ: venkaj1
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.
venkaj gnati [və̏nkaj gnáti]
nedovršna glagolska zvezagnati ven, izganjati
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.
vunkajGLEJ: venkaj1, venkaj2
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.
vunkaj prisl. → venkaj
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.