Slovar slovenskega knjižnega jezika²

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

vénski -a -o (ẹ̑)
pridevnik od vena: venska stena

ePravopis – Slovenski pravopis

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

arterijsko-venski
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
arterijsko-venska arterijsko-vensko pridevnik
arterijski in venski
IZGOVOR: [artêrijsko-vénski]
arteriovenski
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
arteriovenska arteriovensko pridevnik
arterijski in venski
IZGOVOR: [artêrijovénski]

Slovenski pravopis

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

artêrio- [ijo] prvi del prir. zlož. (é/ȇ) artêrio-vénski
artêrio-vénski -a -o [ijo] (é/ȇ-ẹ̑)
vénski -a -o (ẹ̑) ~a stena

Sinonimni slovar slovenskega jezika

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024

vénski -a -o prid.
GLEJ ŠE: zastoj
zastòj -ôja m
1.
prenehanje premikanja naprej in obstanek kjepojmovnik
SINONIMI:
2.
ostajanje česa kje dalj časa, ker se kaj ne opravlja v zadostni meripojmovnik
SINONIMI:
knj.izroč. zastanek
3.
prenehanje (intenzivnega) napredovanjapojmovnik
SINONIMI:
4.
prenehanje delovanja, potekanja česapojmovnik
SINONIMI:
med. stagnacija, knj.izroč. zastanek
GLEJ ŠE SINONIM: zaostanek

Farmacevtski terminološki slovar

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

límfa -e ž

Jezikovna svetovalnica

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

Kako prevesti »Barents Euro-Arctic Council«?

Prosimo vas za pomoč pri iskanju slovenske ustreznice za Barents Euro-Arctic Council: http://www.beac.st/en/Barents-Euro-Arctic-Council

Predlagamo Barentsov evro-arktični svet, pri čemer bi bila evropski in arktični del v prirednem razmerju (kot npr. evro-sredozemski). Pri slednjem me zanima, zakaj evro-sredozemski pišemo z vezajem, saj pišemo tudi avstroogrski skupaj, pa čeprav gre za priredno razmerje, le da je prvi del zloženke nepregiben (kot npr. psihosocialen).

Barents je bil nizozemski pomorščak, po katerem je poimenovano Barentsovo morje.

Več o Barentsovi regiji: http://www.beac.st/en/About/Barents-region

Pogosti medicinski izrazi in raba vezaja (»kardiovaskularen« in »srčno-žilen«)

S skupino sodelavcev bi radi razčistili dvoma v izrazoslovju, ker pripravljamo strokovno besedilo, nismo pa povsem prepričani, kako je v slovenščini najbolj pravilno, oz. primerno.

Angleški izraz "cardiovascular" je še vedno pogosto preveden v termin kardiovaskularen, kar je pač tujka, v slovenščini pa se poraja nekaj dvomov. V SSKJ najdemo izraz srčno-žilen (ki prevladuje tudi v strokovnem slovstvu), le v sinonimnem slovarju pa srčnožilni. Nekoliko drugače se v pismenih prispevkih pogosto uporablja termin možganskožilni in redkeje možgansko-žilni, vsaj takšen je občutek – sicer sodeč po številu najdenih pojmov v spletnih iskalnikih je ta zadnja trditev bolj na trhlih nogah.

Ali bi bila možna pomenska razlika v obeh izrazih? Npr. srčno-žilni izključno za žile, ki napajajo srce (venčne, koronarne žile)? Srčnožilni pa na splošno srce in ožilje, ki v kliničnem pomenu besede nastopata kot celota?

Drugo vprašanje se nanaša na izraza bolnik, oz. pacient. Ali gre za enakovredna izraza? Kolikor smo seznanjeni, je Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveze strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov dobesedno izbrisala termin bolnik iz strokovnih smernic in protokolov. Uporabljajo izključno izraz pacient, kar se nam ne zdi ustrezno, niti pravilno. V SSKJ in Slovenskem Medicinskem slovarju oba izraza nekako sobivata.

Priredno zložena lastna imena

Kako je z veliko začetnico pri lastnih imenih iz dveh sestavin:

Avstro-Ogrska ali Avstro-ogrska? Ali ima tudi druga sestavina veliko začetnico? (Mimogrede: ali je polno ime Avstro-Ogrska monarhija?)

Število zadetkov: 12