Tiskanje

hladíti -ím nedov. (ī í)

1. oddajati, dajati hlad: led hladi / ventilator dobro hladi
// preh. povzročati občutek hlada: veter hladi vročo glavo; hladiti si obraz s pahljačo / mazilo hladi pekočo rano / brezoseb. po nogah me hladi
2. preh. delati kaj hladno, mrzlo: hladiti plin v komori; hladiti vino
3. ekspr. pomirjati, zmanjševati: razum hladi besnečo strast; hladiti si jezo z delom

hladíti se

izgubljati toploto:

motor se že hladi

/ izletniki se hladijo v senci

●

na mizi se hladi kosilo je že dolgo na mizi

hladèč

-éča -e:

hladeča voda

hlajèn

-êna -o:

hlajen prostor

odsesávati -am [səs in ses] nedov. (ȃ) s sesanjem odstranjevati: poseben ventilator sproti odsesava prah; odsesavati zrak s sesalno cevjo

ohlájati -am nedov. (á) delati kaj hladno, mrzlo: ventilator je prijetno ohlajal prostor / veter je ohlajal vročino

ohlájati se

1. postajati hladen, mrzel: segreta voda se počasi ohlaja / zemlja se ponoči ohlaja
2. ekspr. postajati ravnodušen, sovražen: začel se je ohlajati do nje / odnosi med sosednjima državama se ohlajajo
// pomirjati se, zmanjševati se: njihova strast, vnema se ohlaja / jeza se mu je pomalem ohlajala

ohlajajóč

-a -e:

ohlajajoč veter

ohlajajoče se telo

sredobéžen -žna -o prid. (ẹ́ ẹ̄)

1. fiz. ki se giblje ali povzroča gibanje proč od središča: sredobežni pospešek; sredobežna sila; pren., knjiž. nasprotje med domovino in svetom, sredobežnim in sredotežnim nagnjenjem v pesnitvi
2. teh. ki deluje na principu centrifugalne sile; centrifugalen: sredobežni ventilator; sredobežna črpalka
♦ bot. sredobežno socvetje socvetje, pri katerem se cveti odpirajo od zgoraj navzdol

ventilátor -ja m (ȃ) naprava za mešanje, menjavanje zraka: vključiti ventilator; prezračiti predor, prostor z ventilatorji / grelni, hladilni ventilator; namizni, stropni ventilator

ventilátorski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na ventilator: ventilatorske cevi / ventilatorsko ogrevanje / ventilatorska peč

vetrílnik -a m (ȋ) knjiž.

1. ventilator: vključiti vetrilnik / stropni vetrilnik
2. odprtina, luknja za zračenje; zračnik: v strop napravljen vetrilnik / iz kurilnice vodeči vetrilnik

vetrílo -a s (í)

1. knjiž. ventilator: izključiti vetrilo / namizno vetrilo
2. knjiž. odprtina, luknja za zračenje; zračnik: napraviti vetrilo v stropu hleva
3. teh. priprava, ki daje, oddaja močen tok zraka: dovajati zrak v peč z vetrili / batno vetrilo

vključeváti -újem nedov. (á ȗ)

1. vzpostavljati (s stikalom) električni tok in s tem omogočati delovanje česa: vključevati televizijski sprejemnik, ventilator s pritiskom na gumb; stroj se vključuje in izključuje avtomatsko
♦ elektr. vzpostavljati električno zvezo, napajanje (za daljši čas) z vtaknitvijo vtiča v vtičnico
2. delati, da postane kaj sestavni del kake enote: vključevati osvojena ozemlja v svojo državo; vključevati manjša podjetja v večja
// delati, da kaj dobi svoje mesto v kaki celoti: vključevati v revijo politične članke / vključevati športno vzgojo v šolsko dejavnost / vključevati rezultate analiz v raziskavo
// imeti za sestavni del: ta zakon vključuje pravico do samoodločbe / publ. tak način dela vključuje napake dopušča, povzroča
3. delati, da postane kdo član kake organizacije, skupnosti: vključevati ljudi v društva, stranke; vključevati otroke v razne izobraževalne ustanove
4. delati, da kdo sodeluje pri kaki dejavnosti: vključevati v preiskavo nove strokovnjake; vključevati mladino v raziskovanje javnega mnenja / vključevati novince v delo / vključevati koga v zabavo

vključeváti se

1. postajati član kake organizacije, skupnosti: vključevati se v družbo vrstnikov / vključevati se v strokovna društva včlanjati se
2. postajati dejavno, čustveno povezan s kako skupnostjo: dobro se vključevati v razred, skupino
// tvoriti s čim skladno celoto: naselje se lepo vključuje v pokrajino
3. začenjati sodelovati pri kaki dejavnosti: vključevati se v moderna gibanja / publ. mladi se vključujejo v industrijo se zaposlujejo v njej
// vključevati se v pogovor
● vključevati se v promet pridruževati se vozečim vozilom na cesti

vključujóč

-a -e:

poslušal jih je, vključujoč se kdaj pa kdaj tudi sam v pogovor

zrakovòd -óda m (ȍ ọ́) naprava iz med seboj povezanih cevi in drugih delov za prevajanje zraka: položiti, speljati zrakovod; v zrakovod vgraditi ventilator

Slovar slovenskega knjižnega jezika