lópa -e ž (ọ́) 1. pokrit prostor za shranjevanje vozov, kmečkega orodja, strojev: vleči voz iz lope;
stati pod lopo / čolnarska lopa; lopa za žagan les, letala // pokrit, na straneh odprt prostor, navadno ob drugem poslopju: ljudje so prihajali iz cerkve in postajali v lopi; mize v gostilniški lopi verandi / cerkvena lopa // hišica, baraka: oglarska, stražna lopa 2. velik pokrit in zaprt prostor, navadno brez stropa, namenjen zlasti za industrijska dela ali večje prireditve: gradnja nove lope / ladjedelska, montažna, tovarniška lopa; sejemske lope; strelske lope na sejmu 3. star. senčnica1,
uta: sedeti v lopi;
senčna, zelena lopa;
lopa na vrtu 4. zastar. veža, avla: stal je v lopi in si ni upal naprej
♦ alp. lopa prostor pod previsom v skalovju; arhit. arkadna lopa
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
prestájati2 -am nedov. -ajóč; -an -ana; prestájanje (á; ȃ) poud. kaj ~ popoldneve na verandi |stoječ preživljati|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
veránda -e ž (ȃ) navadno pokrit, odprt ali zastekljen prostor ob zunanji steni hiše: zastekliti verando;
sedeti na verandi;
hiša z balkonom in verando / lesena, zidana veranda
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.