Slovar slovenskega knjižnega jezika

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

čákati -am nedov., čákajte in čakájte; čákala in čakála (á ȃ) 
  1. 1. biti, ostati na kakem mestu, zlasti računajoč, da kdo, kaj pride: mudi se mi, stranke me čakajo; čakal te ne bom, pohiti; pacienti čakajo zdravnika; dolgo je čakal na avtobus; čaka jo na postaji / čakati v vrsti za vstopnice
    ♦     lov. šel je čakat lisico
    // živeti, računajoč, da se bo kaj zgodilo: čaka ugodne prilike, ugodno priliko; čaka na odgovor; diplomiral je in zdaj čaka na službo; čaka, da bo operiran / ne čakaj na tujo pomoč ne zanašaj se, ne računaj nanjo; vsi so čakali, da bo tudi on kaj rekel; pren. prošnje čakajo na rešitev
    // navadno s prislovnim določilom biti v posebnem čustvenem razpoloženju zaradi stvari, ki se bo zgodila: težko čaka pomladi; komaj čakajo, da prideš; vsa v strahu čaka, kaj bo; pren. polje čaka dežja
  2. 2. ne začeti takoj s kakim delom, dejanjem: nič ne ukrene, kar čaka; udari ga, kaj čakaš; čakati s kosilom; z otvoritvijo ceste še čakajo; dolgo čaka s plačilom / gradnja vodovoda še čaka se še ni začela
  3. 3. biti v prihodnosti namenjen, določen za koga: čakajo jih še težke naloge; ne ve, kaj ga še čaka; nič dobrega ga ne čaka; čaka jih žalostna usoda / iti moram, delo me čaka; vse nas čaka smrt vsi bomo umrli; tam ga čaka sreča tam bo srečen
    // biti pripravljen, gotov za koga: kosilo vas čaka na mizi; topla soba ga čaka / vlaki čakajo na odhod
  4. 4. pog. biti dolgo uporaben, užiten: zimska jabolka čakajo; ta jed ne čaka
    ●     ekspr. ne smeš samo čepeti in čakati biti nedejaven; dekle ga je čakalo se ni poročilo z drugim; to delo ne more čakati je neodložljivo; ekspr. upniki ne čakajo zahtevajo plačilo ob dogovorjenem času; ekspr. na to boš še dolgo čakal to se verjetno ne bo zgodilo; tega najbrž ne boš dosegel; pog. pri mojem bratu čakajo bratova žena je noseča; ekspr. on ne bo čakal s prekrižanimi rokami bo kaj ukrenil; pog. zmeraj me pusti čakati nikoli ne pride točno; preg. kdor čaka, dočaka
da vez.  
  1. 1. v pripovednih odvisnih stavkih za uvajanje stavka, ki dopolnjuje nadrednega
    1. a) glede na osebek: prav je, da si prišel; škoda, da zapraviš toliko časa
    2. b) glede na prilastek: nima navade, da bi se pritoževal; ni dvoma, da imaš prav; rada ga ima neglede na to, da je včasih poreden / publ. dejstvo, da je proizvodnja padla, kaže na resen položaj v tovarni
    3. c) glede na predmet: bojim se, da je prepozno; omogočila mu je, da je končal študij; že vidim, da nimam sreče; pravim, da ga sploh ne poznam / z velelnim ali želelnim naklonom: saj sem ti rekel, da rajši počakaj; prosi, (da) naj mu dajo mir / raba peša, v vprašalnih odvisnih stavkih vsakega je vprašal, kaj da je in kam da gre
      // navadno z veznikom ali prislovom za uvajanje subjektivno podanega govora ali misli: odsvetoval je pot skozi gozd, češ da ni varno; posojilo da vrne v kratkem, pravi, zdaj pa da še ne more, ker da premalo zasluži; napadli so tudi radio, ki da oddaja dekadentno glasbo
  2. 2. v vzročnih odvisnih stavkih, za glagoli čustvovanja za izražanje dejstva, da je vsebina odvisnega stavka vzrok dogajanju v nadrednem: kesa se, da je tako ravnal; žal mu je, da se je spozabil
  3. 3. v namernih odvisnih stavkih, včasih v zvezi z zato za izražanje namena, ki ga ima dejanje nadrednega stavka: dala je otroku igračo, da bi ne jokal; sedel je, (zato) da bi se odpočil; prišel sem, da se pritožim; povedal sem ti zato, da se boš vedel ravnati
    // s preteklim ali nedovršnim sedanjim časom za izražanje doseženega namena: ima delavce, da mu kopljejo temelje; najel je domačine, da so mu nosili živila
  4. 4. v načinovnih odvisnih stavkih, navadno z nikalnico za izražanje načina, kako poteka dejanje nadrednega stavka: nihče ga ne omeni, da se ne bi zraven nasmehnil; planeš v sobo, ne da bi potrkal / pomagaj rajši, namesto da gledaš; pol ure jima je minilo, da nista vedela kdaj
  5. 5. v primerjalnih odvisnih stavkih, v zvezi s kakor, kot, ko za izražanje primerjave z dejanjem v nadrednem stavku: smeje se, kakor da se ni nič zgodilo / prime za kljuko, kot (da) bi hotel iti; noge ko da niso njegove
  6. 6. v posledičnih odvisnih stavkih, včasih v zvezi s tako, toliko za izražanje posledice, ki jo ima dejanje nadrednega stavka: menda sem se ti kaj zameril, da greš brez pozdrava mimo; zavriskal je, da je odmevalo od bregov; tako ga je udaril, da se je kar opotekel; toliko se je učil, da je zbolel / ekspr.: opekel se boš, da bo joj; v hribih je snega, da je kaj
  7. 7. knjiž., v pogojnih odvisnih stavkih za izražanje pogoja, s katerim se uresniči dejanje nadrednega stavka; če bi: vse bi bilo lahko drugače, da nisem bila tako lahkomiselna / star., s pogojnim naklonom vse bi zapravil, da mu ne bi branila žena
  8. 8. knjiž., redko, v dopustnih odvisnih stavkih, včasih okrepljen za izražanje dejstva, kljub kateremu se dejanje nadrednega stavka uresniči; čeprav: trepeče, da sam ne ve zakaj
  9. 9. raba peša, v časovnih odvisnih stavkih za izražanje, v kakšnem časovnem zaporedju sta dejanji nadrednega in odvisnega stavka: počakal sem, da se je odkašljal; gledala je za njim, da je izginil med drevjem dokler ni izginil
    // minila so leta, da nisem bil doma (od)kar
    // ne bo dolgo, da bomo pod svojo streho ko bomo
  10. 10. nav. elipt., ekspr. za izražanje
    1. a) ukaza, želje: da mi pri priči izgineš; da ste mi zdravi / da bi te strela
    2. b) ugibanja, domneve: pa ne, da si bolan; fant, čigav si? Da nisi Jerajev
    3. c) začudenja, ogorčenja: da te vendar, kako si nališpana; pa ta da bi nas učil; da te ni sram; pa ti da greš in me pustiš na cedilu
    4. č) poudarjanja, pojasnjevanja: ne maram zanj, da boš vedel; da smo si na jasnem: tega ne trpim več; da ne pozabim, pošta je zate
    5. d) stopnjevanja z dodatno trditvijo: živela sta zadovoljno, da ne rečem srečno; nad tem so se zgražali celo prijatelji, da ne govorim o sovražnikih
  11. 11. v zvezi z le, samo za omejevanje prej povedanega: tudi v naših tovarnah imamo iznajditelje, le da premalo; takoj pridem, samo da se oblečem
  12. 12. z oslabljenim pomenom, s prislovom za poudarjanje: baje da pride; odzdravlja milostno, komaj da skloni glavo; nemara da ga ne bo
    ●     kako da si to naredil? zakaj; zastar. »kaj meniš, da je hudobija v krvi?« »To je da!« vpije Krjavelj (J. Jurčič) seveda; pog. če mi je všeč? Pa ja da seveda; ekspr. si zadovoljen? Kako da ne da, seveda; pog. če se je vrnil? Ne da bi jaz vedel mogoče, ne vem; ekspr. o tem ni da bi govoril ni potrebno, ni vredno govoriti; star. žanjejo ves dan, dokler da zaide sonce dokler ne; elipt. predsednik težko da pride na sejo verjetno ne pride; pog. vino je toliko da ne zastonj skoraj zastonj; pog. toliko da je spregovoril, že so udarili po njem komaj je spregovoril; pog. pri nas je ostal vem da dve uri gotovo; vsaj
debatírati -am nedov. (ȋ) izmenjavati mnenja, navadno v razgovoru, razpravljati: debatirati o literaturi; vneto sta nekaj debatirala; z njim se ne da debatirati
● ekspr. o vrednosti drame bi se dalo debatirati vprašanje vrednosti drame še ni razčiščeno; drama (najbrž, verjetno) ni dobra
domnéva -e ž (ẹ̑) sklepanje, misel, da je kaj verjetno ali resnično, čeprav ni dokazano: to je samo domneva; domneve so se pokazale za napačne; to domnevo podpira njegova trditev; odločno zavrniti domnevo; ekspr. prazna domneva; znanstvena domneva / vsa znamenja dopuščajo domnevo, da bodo pogajanja uspela; njegova izvajanja slonijo na domnevi, da so prejšnje ugotovitve pravilne
♦ jur. pravna domneva
domnévati -am nedov. (ẹ́) imeti kaj za verjetno ali resnično, čeprav ni dokazano: položaj je bil tak, kot sem domneval; domnevam, da je tvoja poteza slaba; po pravici domnevam, da je ta človek vohun; z vso tehtnostjo lahko domnevamo, da je bilo tako / tam so arheologi domnevali temelje stavbe
dozdéva -e ž (ẹ̑) knjiž. nejasno sklepanje, misel, da je kaj verjetno, resnično: izkazalo se je, da je njegova dozdeva zmotna
dozdévek -vka m (ẹ̑) knjiž. nejasno sklepanje, misel, da je kaj verjetno, resnično: to so samo dozdevki
hudíčevstvo -a s (í) ekspr. narava, lastnosti hudiča: ta ima nekaj hudičevstva v sebi
// zelo slabo, hudobno dejanje: pri njem se zdi verjetno vse, tudi največje hudičevstvo; bogoskrunstva in hudičevstva
kàk -a -o zaim. (ȁ) 
  1. 1. izraža nedoločnost, poljubnost osebe ali stvari: prenočili bomo v kaki koči; ekspr. ne dam si ukazovati od kakega direktorčka / nav., ekspr., z oslabljenim pomenom: verjetno se je zgodila kaka nesreča; oblači se kakor kaka princesa / problem bomo že uredili na kak način kako
  2. 2. z izrazom količine izraža približnost: za kak teden bi šel na deželo; redi kakih osem glav živine; pridem kako uro pozneje
    // pog., v prislovni rabi nekako, približno: obiskal sem ga kake trikrat; prišel bom ob kake štirih
koincidénca -e ž (ẹ̑) knjiž. (naključno) sovpadanje, (naključno) ujemanje: do takih koincidenc vedno prihaja; koincidenca interesov posameznika in družbe / ta koincidenca je verjetno čisto slučajna
meníti in méniti -im, tudi méniti -im nedov. (ī ẹ́; ẹ́) 
  1. 1. knjiž., z odvisnim stavkom imeti povedano glede na svoje védenje, poznavanje za resnično: menijo, da je bila stavba zgrajena v desetem stoletju; menila sva, da bova kmalu na cilju, pa sva bila šele na pol poti; strokovnjaki menijo, da to ni bila samo nesreča / menim, da bo deževalo zelo verjetno bo deževalo
    // izraža omejitev povedanega na osebni odnos; misliti: menijo, da bi bilo potrebno spremeniti predpise; za ta problem, o tem problemu so menili, da ni dobro rešen; osebno menim, da ravna prav / ekspr. časopis meni, da se bodo razmere uredile / kaj menite vi o tem človeku sodite
  2. 2. knjiž., z nedoločnikom imeti namen, nameravati: menil sem iti tja, toda zdaj je že prepozno; menil ga je pohvaliti, posvariti / nisem te menil prizadeti, žaliti; elipt. s tem nisem menil nič hudega; še dolgo menim ostati med vami
  3. 3. knjiž. izraža točno, konkretno določitev predmeta; misliti: koga menite? Očeta menim, ne tebe; to je kraj, ki ga je menil brodnik; s temi besedami meni njega / ko govori o uspehu, meni sosedove / odšel boš nazaj. Kako to meniš
  4. 4. knjiž., v medmetni rabi, v zvezi z ali, kaj izraža začudenje, nejevoljo; misliti: kje se le mudiš, ali meniš, da čas kradem; kaj meniš, da tega nisem vedel
    // v zvezi s kaj izraža podkrepitev trditve: to so res velike reči, kaj meniš / kaj menite, tega ne bo nikoli pozabil
  5. 5. knjiž. reči, dejati: to ni lepo in prav, meni oče; lahko greste, meni zaničljivo, toda prej plačajte
mórati -am nedov. (ọ̑) 
  1. 1. z nedoločnikom izraža nujnost, nujno posledico, da osebek uresniči dejanje
    1. a) zaradi določenih okoliščin: na starost je moral beračiti; morali so delati, če so hoteli živeti; krivec se mora zagovarjati pred sodiščem / delavec mora dobiti izdatno hrano
    2. b) zaradi lastne potrebe, dolžnosti: tega človeka moram še danes najti; moram jih videti / skrbeti mora za tri otroke / nav., ekspr.: moram priznati, da ste zelo pridni; ta časopis redno berem in moram reči, da mi je všeč
    3. c) ker kdo tako zahteva: ob štirih moraš biti tukaj; danes moram odpotovati / silil jo je, da mora redno obiskovati razstave / oče se razjezi in reče: Moraš
      // elipt., s prislovnim določilom izraža nujnost, nujno posledico, da osebek uresniči dejanje, kot ga nakazuje določilo: moral je (iti) od doma; v Zidanem mostu mora z vlaka; moral je v bolnico / čimprej moraš stran / ta resnica mora na dan
  2. 2. z nedoločnikom izraža nujnost, potrebnost, da osebek
    1. a) ima določeno lastnost, značilnost: zavora mora biti dobra; blago bi moralo biti drugačno; človek mora biti pošten / ti možje bi morali biti naš ponos
    2. b) je v določenem stanju: za tako dejanje nas mora biti več; moral bi biti srečen po tolikem času / moramo si biti na jasnem, kaj hočemo
    3. c) ima določeno obveznost: morate paziti na svoje zdravje; v podjetjih morajo imeti za to posebno službo / za to delo moram imeti poseben les potrebujem
  3. 3. nav. ekspr., z nedoločnikom izraža verjetnost, da osebek
    1. a) ima določeno lastnost: ta človek mora biti zelo dober; to mora biti velik lump, tepec; morata si biti velika prijatelja / ta s predpasnikom mora biti kuharica / to mora biti pomota
    2. b) je v določenem stanju: profesor mora biti bolan; pijan mora biti, ker se tako smeje; kako srečen mora biti ta človek / rano ima, pasti je moral verjetno je padel
      // mora imeti okoli petdeset let
      // s prislovnim določilom izraža verjetnost, da je osebek na mestu, kot ga nakazuje določilo: žena mora biti na njivi; keltske utrdbe so morale stati na tem hribu; tu so nekoč morala stati mestna vrata
  4. 4. ekspr., z nedoločnikom izraža podkrepitev trditve: povsod mora biti zadnji; pa ravno sedaj si moral priti / komu se mora plačati članarina
  5. 5. star. siliti, prisiljevati: birič ga je moral na tlako / mraz jih je moral, da so hitro delali
    ●     ekspr. zato bi ga morali zato bi moral biti tepen, kaznovan; ekspr. moraš h knjigi moraš se začeti učiti, začeti študirati; ekspr. naj se zgodi, kar se mora izraža vdanost, sprijaznjenje s čim; ekspr. še to ga je moralo doleteti poleg drugih težav je doživel še to; ekspr. njegova mora veljati ne dovoli, da bi obveljalo drugo mnenje; kdor noče zlepa, mora zgrda na vsak način mora narediti; hočeš, nočeš, moraš izraža podkrepitev nujnosti
nènadárjenost -i ž (ȅ-ȃ) lastnost, značilnost nenadarjenega človeka: nenadarjenost učencev; njegova nenadarjenost za petje je verjetno podedovana
nèpoštênje -a s (ȅ-é) knjiž. nepoštenost: verjetno se je zmotil, takega nepoštenja ni zmožen
odpustíti -ím dov., odpústil (ī í) 
  1. 1. narediti, da preneha zaradi neprimernega ravnanja, vedenja povzročen negativni odnos do koga: ali ji boš kdaj odpustil; odpustil mu je žalitev; ni ji mogel odpustiti vsega; odpustila sta si in se objela / kot vljudnostna fraza odpustite mi to nerodnost oprostite
    ●     ekspr. bog mi greh odpusti, če sem koga pozabil navesti naj se mi ne zameri, ne šteje v zlo
    ♦     rel. odpustiti grehe
  2. 2. narediti, povzročiti, da kdo nima več določenih obveznosti: ves dolg mu je odpustil / odpustili so jim kazen / star. odpustili so ji plačevanje oprostili so jo plačevanja
  3. 3. narediti, povzročiti, da kdo ni več v delovnem razmerju: odpustili so dva delavca; včeraj so ga odpustili; odpustili so tudi rudarje / odpustili so jih iz službe, z dela
  4. 4. prenehati ohranjati koga na določenem mestu: več zapornikov so odpustili; odpustili so ga iz bolnice
    // z besedami, kretnjo sporočiti komu, naj odide: vstal je in s tem obiskovalca odpustil / hladno ga je odpustila
oglédati -am dov., ogléj in oglèj ogléjte, stil. oglédi oglédite (ẹ́ ẹ̑) 
  1. 1. z gledanjem zaznati: ogledati koga; ogledati sobo; nahitro se je ogledala v ogledalu; ogledali so si vso deželo; razstavo so si ogledali skupinsko
  2. 2. zastar. zagledati: ogledal ga je pred seboj; nenadoma je ogledala znanca
podóba -e ž (ọ̑) 
  1. 1. predstavitev česa resničnega ali domišljijskega
    1. a) z likovnimi sredstvi: dolbsti podobe v les; na list papirja je narisal dve podobi; podoba petelina je vrezana v debelo plast barve; znamke s pesnikovo podobo / nabožne podobe / doprsna podoba
    2. b) s prilastkom z literarnimi sredstvi: v noveli je avtor podal nekaj impresivnih podob; analizirati pokrajinske podobe v romanu / izpisati si značilne podobe / to je najlepša ženska podoba v romanu oseba, lik
      // s prilastkom taka predstavitev kot prispodoba česa: s podobo dirjajočega konja je ponazoril vitalnost / princip zla ima v pravljici podobo hudobne starke / star. govorne, pesniške podobe figure
  2. 2. slika: sneti podobo s stene; abstraktna podoba; oljnata podoba / dati podobo v okvir / lastna podoba avtoportret
  3. 3. s prilastkom bistvene, navadno z vidom zaznavne lastnosti, značilnosti zunanjega sveta: spremeniti podobo dežele; zaščititi enotno podobo pokrajine / vas je imela nekoč drugačno podobo je bila drugačna; soba je dobila svojo prejšnjo podobo / mesto dobiva slovesno podobo / star. ženska prijetne podobe prijetnega videza
    // zunanja podoba predmetov
    // zaznavne lastnosti, značilnosti česa sploh: vedno je idealiziral podobo sveta; dejanska podoba življenja / njena notranja podoba se ni spremenila
  4. 4. s prilastkom pojavne lastnosti, značilnosti česa, kot jih določa prilastek: dokončna literarna podoba romana; odrska podoba drame; besede z neustrezno pisno podobo / glasovna in oblikoslovna podoba slovenskega jezika; stilna podoba literarnega dela / izbor novel ne daje celotne podobe pripovedništva; to je popolna podoba pisateljevega ustvarjanja; podoba stanja, ki jo je podal, ni prava / pojaviti se v materialni podobi / publ.: podoba položaja se je spremenila položaj; prizadevati si za novo organizacijsko podobo univerze organizacijo, organiziranje
  5. 5. navadno s prilastkom kar nastane v zavesti kot posledica obnovitve česa videnega, doživetega: v sanjah so se mu porodile čudne podobe; v spominu je dolgo ohranil podobo domače vasi / domišljijska podoba / spominska podoba
    // knjiž. kar nastane v zavesti kot posledica izkušenj, vedenja ter miselne ali čustvene dejavnosti; predstava: ustvariti si določeno podobo o kom; moja podoba resničnosti se ne ujema z vašo / imeti pravo podobo o čem
  6. 6. zastar. postava, človek: v prvi vrsti je korakala majhna podoba, zavita v staro plahto; od cerkve je hitela moška podoba v črni suknji
    ●     star. podoba je, da se mu je zdravje izboljšalo kaže, zdi se; knjiž. nadel si je podobo mirne neprizadetosti kazal, delal se je mirnega in neprizadetega; knjiž., ekspr. končno je pokazal svojo pravo podobo izrazil svoje pravo mišljenje, nazore, lastnosti; star. razložil je plesalcem novo podobo figuro; igralec se je pojavil v podobi berača spremenjen tako, da je bil po videzu tak kot berač; zastar. redko ima cesarsko podobo v žepu denar; ekspr. zamisel dobiva otipljivo podobo se uresničuje; knjiž., ekspr. sin je živa podoba očeta je zelo podoben očetu; knjiž., ekspr. dekle je živa podoba lenobe je zelo leno; ekspr. on je pravi hudič v človeški podobi je zelo zloben, hudoben človek; star. po vsej podobi je knjiga delo različnih avtorjev verjetno
    ♦     rel. obhajati pod obema podobama dati, deliti posvečene hostije in posvečeno vino; rel., um. votivna podoba
pogojíti -ím dov., pogójil (ī í) publ.  
  1. 1. ustvariti pogoje za kaj: njegov znanstveni razvoj so pogojile ugodne možnosti za študij; ta sprememba bo verjetno pogojila višjo raven znanja / vodenje psa na vrvici je treba pogojiti s prijetnostjo združiti, povezati
  2. 2. biti vzrok česa, povzročiti: posebno ozračje malega mesta je pogojilo pisateljevo kasnejše literarno delo; vedeli so, da je njen odhod pogojil njegov trdovratni molk / izredno hude posledice trčenja so pogojile strogo obsodbo krivca
poslúšati -am, in poslúšati tudi poslušáti -am nedov. (ú; ú á ú) 
  1. 1. zavestno, hote s sluhom zaznavati: sedel je mirno in poslušal; poslušati bitje srca; poslušati hrup; poslušal sem, kako je pokalo v daljavi; gledati in poslušati; molče, napeto, pazljivo poslušati; pog. poslušati samo z enim ušesom nepazljivo
    // s poslušanjem dojemati, zaznavati vsebino česa: prebral bom članek, poslušajte; poslušati glasbo, radijsko oddajo, pogovor; poslušal je, kaj govorijo; z zanimanjem poslušati / poslušati govornika, pevca njegov govor, petje; ekspr.: saj me sploh ne poslušaš; samo napol me poslušaš nepazljivo; publ. poslušajte nas spet danes teden ob isti uri ta radijska oddaja bo spet na programu danes teden ob isti uri
  2. 2. pazljivo, napeto čakati na glasove, zvoke: poslušala je, a vse je bilo tiho; poslušal je, kdaj bo zaslišal zvonec / poslušal je proti postaji, če se že bliža vlak; knjiž. poslušati v temo
  3. 3. redko prisluškovati: poslali so ga tja, da bi poslušal; ali ste poslušali za vrati
  4. 4. upoštevati pri svojem ravnanju: poslušati nasvet / žena je ugovarjala, on pa je ni poslušal; ko bi bil mene poslušal, bi vsega tega ne bilo; ne poslušaj takih svetovalcev / ekspr. poslušati pamet, razum; knjiž. poslušati glas srca
    // ubogati: reci ji ti, mene ne posluša; poslušati starše / poslušati povelje, ukaz; njegova dolžnost je bila poslušati, kar so mu ukazali
  5. 5. udeleževati se kot slušatelj predavanj na visoki šoli: poslušati svetovno književnost / poslušati predavanja iz slavistike / poslušal je še Ramovša njegova predavanja
  6. 6. ekspr. izraža negativen, odklonilen odnos osebka do govorjenega: tvojega zmerjanja ne bom več poslušal; nerad, težko poslušam tako govorjenje; zoprno mi je poslušati te neumnosti; zabavljanja nisem mogel več poslušati / nehajte, kdo vas bo poslušal
  7. 7. v medmetni rabi izraža
    1. a) željo, prošnjo: poslušaj, mama, ali mi boš kupila čevlje; poslušajte, pridite jutri, pa se bova dogovorila
    2. b) nejevoljo, nestrpnost: poslušaj, zdaj te imam pa dosti; poslušaj, ali me imaš za norca; tako res ne gre, poslušajte
    3. c) ugovor: poslušajte, to je vendar zlagano; ampak poslušajte, jaz sam ne morem nič urediti
    4. č) začudenje, presenečenje: poslušaj, ali je kaj takega mogoče
      ●       rad bi ti nekaj povedal. Poslušam govori, povej; ekspr. pazi, tukaj stene poslušajo verjetno tukaj kdo prisluškuje; ekspr. vsak dan poslušam pritožbe proti vam se pritožujejo proti vam; knjiž., ekspr. poslušati naravo, nočno tihoto doživljati jo, vživljati se vanjo; pog. še dolgo je potem poslušal, da je tat so mu očitali, so ga zmerjali; pog. vedno poslušamo, kakšna je mladina se govori; ekspr. poslušati z očmi in ušesi zelo pazljivo; ekspr. poslušal ga je s srcem ne samo z ušesi vživel se je v njegovo govorjenje; ekspr. poslušati z odprtimi usti zelo pazljivo; zelo začudeno; ne morem mu pojasniti, ker ne zna poslušati z govorjenjem ne da sogovorniku možnosti, da bi govoril, povedal svoje mnenje; ekspr. on se rad posluša veliko govori in ima to, kar pove, za zelo pametno; lažje bi ga nosil kot poslušal zelo neprijeten, nadležen je; ekspr. tako lepo govori, da bi ga kar naprej poslušal zelo lepo govori
precéniti -im, in preceníti in precéniti -im dov. (ẹ́; ī ẹ́) 
  1. 1. prisoditi čemu večjo vrednost, večji pomen, kot ga ima v resnici: v svoji oceni je pisatelja verjetno precenil / v tem primeru so njegovo moč precenili; preceniti sposobnosti koga
  2. 2. ustvariti, izraziti mnenje, sodbo o čem, zlasti glede na kakovost; oceniti: preceniti literarno delo; stvar je treba preceniti z etičnega vidika / njegovo starost je težko preceniti približno določiti
  3. 3. presoditi: preceniti položaj, razmere, stanje; preceniti višino česa
prihódnjik -a m (ọ̑) nav. mn., knjiž., redko zanamec: z iskanjem virov energije se bodo verjetno ukvarjali tudi prihodnjiki
♦ lingv. glagolska oblika za izražanje prihodnjega dejanja
prílika -e ž (í) 
  1. 1. kar je posledica okoliščine, okoliščin, ugodnih za uresničitev česa: prilika je nanesla, da sva se kmalu spet srečala; imeti, izrabiti, zamuditi priliko; čakal je na priliko za pogovor / ob priliki te obiščem / dal sem mu priliko, da se izkaže možnost
    // ekspr.: zdaj je prilika, da vse poveš zdaj lahko vse poveš; ljudje, ki sem jih imel priliko spoznati, so zelo delavni ki sem jih spoznal
    // določen dogodek, ki omogoča uresničitev česa: jutri bo sestanek, ob tej priliki ti bom vse pojasnila / njihov sin se bo vrnil, za to priliko bodo pripravili pogostitev za ta dogodek; vedel se je, kot je navada pri taki priliki; obleka za posebne, slovesne prilike / publ., z oslabljenim pomenom ob priliki kongresa je bil sprejet nov statut ob kongresu
  2. 2. nav. mn., publ. razmere, okoliščine: prilike so se spremenile; vživeti se v nove prilike; živeti v dobrih prilikah / družbene, gospodarske prilike / vremenske prilike so se proti večeru izboljšale
  3. 3. lit. poučna pripoved, ki ponazarja kako misel, nauk: povedati priliko; svetopisemske prilike; prilika o izgubljenem sinu / govoriti v prilikah
  4. 4. knjiž., v zvezi na priliko na primer: ta knjiga mi na priliko ni všeč / veliko stvari bo še treba kupiti, na priliko: posteljnino, zavese / všeč so mi ljudje, kot je na priliko tvoja žena
    ●     ekspr. imela je veliko prilik, pa se vseeno ni poročila velikokrat bi se lahko poročila; knjiž. pripravil si je orodje, da bi mu bilo na priliko pri roki; star. gostilna je na lepi priliki na dostopnem, prometnem kraju; ekspr. to pesem je prepeval ob vsaki priliki in nepriliki če je bilo primerno ali ne; zastar. letina bo dobra, tudi vina bo po priliki precej; publ. knjiga bo po (vsej) priliki izšla jeseni verjetno; publ. to je bilo po priliki pred petdesetimi leti približno; prilika dela tatu priložnosti se je težko ubraniti
pripovédka -e ž (ẹ̑) 
  1. 1. lit. krajevno, časovno določena, navadno krajša (literarna) pripoved z verjetno, poučno vsebino: to pripovedko mu je pravil ded; ljudske, Trdinove pripovedke; pripovedka o beli kači, o kralju Matjažu; pripovedke in pravljice / razlagalna pripovedka ki razlaga kak pojav, dejstvo; zgodovinska pripovedka z zgodovinsko snovjo; živalska pripovedka v kateri nastopajo poosebljene živali
  2. 2. zastar. pravljica: pripovedka o zakleti kraljični / beži, beži, vse to je pripovedka
probabilízem -zma m (ī) filoz. nauk, da je človeško védenje le bolj ali manj verjetno: probabilizem in agnosticizem
♦ rel. nauk, da se je dovoljeno ravnati po resno utemeljenem mnenju, čeprav je nasprotno mnenje bolj verjetno
prognóza -e ž (ọ̑) napoved, predvidevanje, zlasti strokovnjaka: prognoza se ni uresničila; prognoza vremena / delati prognoze
● žarg., šport. športna prognoza športna napoved
// med. napoved, predvidevanje strokovnjaka o poteku, izidu bolezni, operacije: prognoza je dobra, slaba; diagnoza in prognoza / prognoza poškodovanca, zdravljenja / zdravnik je povedal prognozo
♦ psih. prognoza prestopnika strokovna napoved, kakšno bo nadaljnje življenje prestopnika ali kdo bo verjetno postal prestopnik
račúnati -am nedov. (ȗ) 
  1. 1. opravljati računske operacije: zna brati in računati; hitro, počasi računati / računati hitrost, površino; računa, koliko denarja mu bo ostalo / računati na pamet, na prste, z računalnikom
    ♦     mat. računati koren, logaritem; računati na pet decimalk natančno
  2. 2. dov. in nedov. napisati, povedati dolžni znesek za kaj: računati naročniku blago, prevoz; računati sto dinarjev / računati komu visoke obresti / na uro računa petsto dinarjev
  3. 3. ugotavljati, določati: računati mesece po luni / potomstvo se ponekod računa po materini liniji / računal je, kaj mora še narediti mislil, razmišljal
  4. 4. na osnovi določenih dejstev, domnev imeti, kar izraža dopolnilo, za uresničljivo, verjetno: letos računajo na večji obisk turistov; računam, da bom čez en teden doma / nihče ni računal na uspeh, z uspehom ni mislil nanj, ga pričakoval
  5. 5. misliti na kaj kot na dejstvo in ravnati v skladu s tem: računal je na denar od prodaje, pa se je uštel; računaj, da nas bo pri kosilu najmanj pet / s tem dejstvom je treba računati to dejstvo je treba upoštevati
razcefráti -ám [cef in cəf] dov. (á ȃ) 
  1. 1. raztrgati na koščke, nitke: jezno je razcefrala pismo; rob plašča se je razcefral / razcefrati na drobne koščke, v lističe / toča je razcefrala liste; pren. veter je razcefral oblake
  2. 2. ekspr. zelo negativno oceniti, zelo skritizirati: kritika je delo razcefrala; na sestanku bodo načrt verjetno popolnoma razcefrali
razjasnjevánje -a s (ȃ) glagolnik od razjasnjevati: razjasnjevanje dejstev, stališč / njegovo razjasnjevanje se nam ni zdelo verjetno
slučáj -a m (ȃ) kar povezuje, povzroča sovpad nepričakovanih, med seboj vzročno nepovezanih dejanj, dejstev: samo slučaj ga je pripeljal na pravo sled / verjetno je tudi tukaj pomagal slučaj; ekspr. igra slučaja / v povedno-prislovni rabi: to je bil samo slučaj; ni slučaj, da so o tem toliko pisali; ekspr. to je čuden, gol, zanimiv slučaj
● ekspr. slučaj je hotel, da sediva skupaj nepričakovano, nehote sediva skupaj; zastar. kakor je bil to slučaj takrat kakor je bilo takrat; zastar. tudi jaz sem doživel podoben slučaj nekaj podobnega; publ. tega v nobenem slučaju ne bomo upoštevali nikakor; publ. bilo je veliko smrtnih slučajev primerov; publ. v tem slučaju ima prednost nasprotni igralec v takih okoliščinah; publ. za vsak slučaj grem še enkrat pogledat zaradi popolne gotovosti, pomirjenosti; publ. v slučaju slabega vremena prireditve ne bo če bo slabo vreme; ob slabem vremenu
snég -á m (ẹ̑) 
  1. 1. padavine v obliki snežink: sneg naletava, je ponehal; pog. sneg gre sneži; v hribih bo padal sneg bo snežilo; burja nosi sneg; dež s snegom; dež in sneg / verjetno bo spet sneg; kaže na sneg; ekspr. diši po snegu / pri označevanju krajevnosti ali časovnosti: ne stoj na snegu; les so spravljali tudi v snegu in mrazu
    // te padavine kot bela snov na podlagi, zemlji: sneg kopni, se tali, se udira; sonce topi sneg; gaziti sneg, po snegu; kidati sneg; otresti sneg s plašča; drevje se je polomilo zaradi snega; avtomobil je obtičal v snegu; hribi so pokriti s snegom; sipek, trd sneg; svež sneg; knjiž. bleščeč, lesketajoč se sneg; sneg je na površini zmrznjen / stopiti v cel sneg nepregažen, neprehojen; južen sneg razmehčan, topeč se; moker sneg; plazovit sneg ki se (rad) loči, odtrga od celote; puhasti sneg; večni sneg ki stalno pokriva površje zemlje
    // mn., knjiž. visoki snegovi so začeli kopneti
  2. 2. stepen beljak: umešati sneg / beljakov sneg
    ●     ekspr. sneg se kadi (močno) sneži z vetrom; ekspr. sneg se ponuja začenja rahlo snežiti; drva so pripravili do snega do zime; publ. zimske počitnice so preživeli na snegu vse počitnice so se smučali, sankali; knjiž., ekspr. ekspedicija je bila izgubljena v snegu in ledu v pokrajini, pokriti s snegom in ledom; žarg., šport. sneg je hiter dopušča, omogoča velike hitrosti pri smučanju, sankanju; žarg., rad. sneg na ekranu svetle, migotajoče pike na televizijskem zaslonu zaradi šibkega vhodnega signala; marčev sneg je siromakov gnoj
    ♦     alp. gnili sneg otajan, star sneg, ki se seseda; jamičasti sneg z jamicami, ki nastajajo zaradi taljenja snega; geogr. ločnica večnega snega višinska ali polarna meja, onstran katere sneg nikoli ne skopni; meteor. južni sneg ki pada pri temperaturi okoli 0°C
sugerírati -am nedov. in dov. (ȋ) 
  1. 1. posredno, prikrito (poskušati) vplivati na čustva, mišljenje, ravnanje koga: sugerirati komu načrt, odgovor, odločitev; v pismu mu je sugeriral, naj vztraja; sugeriral si je, da ga ne boli več / sugerirati kaj hipnotizirani osebi
  2. 2. knjiž. posredno, prikrito svetovati, predlagati: na sestanku je sugeriral nekaj sprememb; sugerirati gospodarske ukrepe
  3. 3. knjiž. biti tak, da se lahko misli, sme misliti na to, kar izraža dopolnilo: dogodki sugerirajo tak sklep / slika sugerira gledalcu lirično razpoloženje vzbuja v gledalcu
tí têbe zaim., têbi, têbe, têbi, tebój in tábo, enklitično rod., tož. te, daj. ti (ȋ) 
  1. 1. izraža (bližnjo) osebo, ki jo govoreči ogovarja
    1. a) imenovalnik se rabi, kadar je poudarjen, zlasti pri izražanju nasprotja ali primerjave: kamor greš ti, grem tudi jaz; ti pojdi naprej, mi bomo počakali tukaj; ona ga bolje pozna kot ti; če ti rečeš, bo že držalo; še ti tega ne bi zmogel; kriv si ti in nihče drug; kaj si to ti, prijatelj; on zna govoriti, ti pa ne; kaj pa ti tam, boš prišel / ekspr. jutri grem na tekmo. Ti in tvoje tekme izraža zavračanje
      // pog., iron. česa vsega ti ne veš / rabi se tudi, kadar je del osebka ali kadar ima prilastek: ti in jaz bova šla po drva; ti neumnež, si ji verjel; ekspr. ubožica ti, ki si vedno sama
    2. b) v nepredložnih odvisnih sklonih se rabi pod poudarkom daljša oblika, sicer pa krajša: to se ne tiče samo tebe, ampak vseh nas; tebi gotovo ni lahko, a razumi tudi druge; ekspr. nikogar nisem hotel žaliti, najmanj pa tebe / njena usoda ti je verjetno znana; te bomo že našli; praviš, da te to ne zanima; ekspr. ti bom že dal
    3. c) s predlogi se rabi daljša oblika: brez tebe ne gremo nikamor; dobil sem pismo od tebe; k tebi ne bo prišla; jutri se bomo oglasili pri tebi; s teboj bi se moral pogovoriti / z enozložnim predlogom se v tožilniku navadno rabi z njim skupaj pisana krajša oblika: zabavljali so čezte; nate je pozabila; odejo bomo dali podte; tudi pote bodo prišli; zelo se je zavzemal zate; ekspr. to bi bilo nekaj zate
      // v brezosebni rabi, v odvisnih sklonih izraža smiselni osebek: tebe ne bo doma; pa te menda ni strah; jaz moram to storiti, s teboj je drugače; to se ti je samo zdelo / knjiž. govoriti ti je o novostih govoriti moraš
  2. 2. ekspr. izraža nedoločeno, katerokoli osebo: samo prepirajo se in kričijo. Ti jih pa razumi; kar zasluži, zapije. Ti pa živi ali umri; tam ti dajo jesti in piti; pog. blešči se, da ti vid jemlje; križ je, če te nihče ne jemlje zares
  3. 3. v dajalniku, v krajši obliki izraža nepoudarjeno svojino, pripadnost: ime ti je Urška, ali ne; hči ti bo zbolela; roke se ti tresejo; pog. a to ti je mož
  4. 4. ekspr., z oslabljenim pomenom, v dajalniku, v krajši obliki izraža osebno prizadetost: on ti pa gre in vse pove sosedom; glej ga, ob kakšni uri ti pride; on pa ti sili v človeka
  5. 5. ekspr., z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: ti revček mali, spet se je polulal; o ti nevednež, kaj sem storil; o ti nadloga, ti, spet ga je polomil; to pa ni res, ti lažnivec / kot kletvica ti vrag ti, vse gre narobe
  6. 6. ekspr., z oslabljenim pomenom, v dajalniku, v krajši obliki poudarja veliko mero, stopnjo povedanega: to ti je dekle; to ti je bil razgled; kako ti to tipka; kaj vse ti zna
    ●     ekspr. meni nič, tebi nič so mu odpovedali brez utemeljitve, nepričakovano; ekspr. obrne se in odide meni nič, tebi nič ne da bi kaj rekel, brez pozdrava; ekspr. službo bo kmalu pustil, povem ti izraža trdno prepričanost; ekspr. tega ti ne pozabim ne bom pozabil, kar si storil (zame); ekspr. ne jezi me, ti rečem izraža opozorilo, svarilo; to je grdo od tebe, če mu ne pomagaš izraža neprimernost tega, kar izraža odvisni stavek; ekspr. na tebi je, kako bo vsa stvar potekala od tebe je odvisno; pog. dobimo se pri tebi v tvojem stanovanju; ekspr. zaleže za dva tebe za dva taka, kakor si ti; ni vedela, ali bi ji rekla ti ali vi jo tikala ali vikala; pog. biti na ti s kom tikati se s kom; meni luč, tebi ključ v kmečkem okolju gospodarstvo, posestvo naj preide na naslednika šele ob smrti prejšnjega gospodarja; preg. danes meni, jutri tebi nesreča, smrt lahko vsakogar doleti; prim. vi, vidva
uglédati -am dov., ugléj in uglèj ugléjte, stil. uglédi uglédite (ẹ́ ẹ̑) zagledati: ugledati človeka, žival; ugledati hišo ob cesti; nenadoma, takoj, že oddaleč jo je ugledal; če sta se ugledala, sta se ognila drug drugemu
● star. knjiga je ugledala beli dan je izšla; star. tu je ugledal luč sveta tu se je rodil
verjéten -tna -o prid., verjétnejši (ẹ́ ẹ̄) 
  1. 1. ki se zdi v skladu z resničnostjo: verjeten izgovor, očitek; navedeni vzrok odsotnosti je najmanj verjeten; verjetna domneva / sum je postal vse verjetnejši; njegova strpnost je videti verjetna prepričljiva, iskrena
    // ki se zdi v resničnosti mogoč: psihološko verjeten literarni lik; verjetne in neverjetne zgodbe; komaj verjetna življenjska usoda
  2. 2. ki se glede na kaj more predvidevati, pričakovati: verjeten izid volitev; takšne posledice niso verjetne / prepoved knjige ni verjetna; življenje na drugih planetih je malo verjetno
  3. 3. zastar. verodostojen: verjetna priča / verjetna listina
zdéti se zdím se nedov., zdì se (ẹ́ í) 
  1. 1. s smiselnim osebkom v dajalniku imeti občutek, vtis, zaznavo česa brez prepričanosti o stvarni podlagi tega: zdelo se jim je, da nekdo trka; med vožnjo se mu je zdelo, da se pokrajina premika; zdelo se mu je, kot da plava po zraku; sam ni vedel, kaj je resnica, kaj se mu pa le zdi; bliska se. Kje neki, to se ti samo zdi / brezoseb.: na morju se zdi, da sonce potone v vodo; zdelo se je, da bo padel, pa se je obdržal videti je bilo; kot se zdi, bo uspel kot kaže
    // izraža omejeno gotovost, prepričanost o resničnosti, pravilnosti povedanega: zdelo se mu je, da je to knjigo že prebral; zdi se mi, da sta tadva v sorodu; ne vem, kam je šel, zdi se mi, da v kino; koliko ljudi čaka zunaj? Zdi se mi, da trije
    // izraža omejitev povedanega na presojo koga: stavkali so, ker se jim je zdelo, da premalo zaslužijo; zdi se mu, da ima pravico to reči misli, meni; ekspr.: se mi je kar zdelo, da niste iz naših krajev; malo se mi zdi, kdo bi bil
  2. 2. s smiselnim osebkom v dajalniku čutiti željo, pripravljenost za kako dejanje: če se vam zdi, ga pridite poslušat; kar pojdite, če se vam zdi če želite
    // ne zdi se mu čakati toliko časa; ni se mu zdelo, da bi se prepiral za tako malenkost
    // z oziralnim zaimkom ali prislovom izraža nedoločnost, poljubnost: ne pozna reda, pride, kadar se mu zdi; potniki so lahko sedli, kamor se jim je zdelo; povabil je dosti ljudi, kogar se mu je pač zdelo
  3. 3. z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom izraža, da kaj vzbuja občutek, vtis, kot ga izraža določilo: sredi mesta se je sam sebi zdel majhen; letalo se jim ni zdelo primerno za tak polet; z vznožja se zdijo gore še višje; na pogled se zdi zdrav; od daleč sta se zdela enaka sta bila videti; elipt. prepad ni tako globok, kakor se zdi
    // izraža omejitev lastnosti, kot jo izraža določilo, na mnenje: nekatere pesmi se mu zdijo sporne; delo, ki ga opravlja, se mu ne zdi preveč težko; potovanje se mu je zdelo zanimivo / ta človek se mu zdi v redu; vse priprave se mu zdijo odveč / zdelo se jim je čudno, da ga niso počakali; ne zdi se mu prav, da ne pomagajo; ne zdi se mu verjetno, da bi ga ujeli / ne zdi se mu potrebno pojasnjevati, kje je bil; ne zdi se mu vredno obdelovati slabe zemlje / pri vas se mu zdi domače, prijetno se počuti; danes se nam ne zdi preveč mraz; v hribih se mu je zdelo kakor v pravljici
    ●     z njim ravna, kakor se mu zdi samovoljno, muhasto; dobro se mu zdi, da ste prišli vesel, zadovoljen je; pog. kako se ti zdi naš novi šef kaj misliš o njem; zamalo se mu zdi, da ga niso povabili užaljen je; iron. to bom jaz opravil. Se mi zdi, da boš ne verjamem
zràk zráka m (ȁ á) 
  1. 1. zmes plinov, vodne pare in trdnih delcev, ki sestavlja ozračje: ali je tudi na drugih planetih zrak; plast zraka okrog zemlje
  2. 2. ta zmes, ki obdaja zemeljsko površino: zrak se dviga navzgor; zrak migota, ekspr. trepeta od vročine; mrzel, redek, suh, vlažen, vroč zrak; z dimom, vlago nasičen zrak; zrak nad vzhodno Evropo se je ohladil; zrak v industrijskih predelih je zelo onesnažen; gibanje, kroženje zraka; gostota, temperatura, tlak zraka; plasti zraka; tok zraka / arktični, celinski, polarni, tropski zrak; morski, planinski zrak
  3. 3. ta zmes, ki jo dihajo živa bitja: ves zasopel lovi zrak; vdihniti, globoko zajeti zrak; zadržati zrak v pljučih; življenje brez zraka ni mogoče
  4. 4. ta zmes, ki napolnjuje kak zaprt prostor, napravo: izpustiti zrak iz balona; izsesati zrak; vlažiti zrak v sobi; v prostoru je dober, izrabljen, ekspr. obupen zrak; dovod zraka
  5. 5. s to zmesjo napolnjen prostor nad zemeljsko površino: puščica je švistnila skozi zrak; ustreliti v zrak; ptice so krožile po zraku / napad iz zraka; pogled, posnetek iz zraka; imeti vojaško premoč v zraku
    // s to zmesjo napolnjen prostor okoli česa, nad tlemi: košarkar je skočil v zrak in vrgel žogo v koš; s svežnjem papirja maha po zraku; pes je kost ujel v zraku / s prsti nekaj piše v zrak / gole veje dreves štrlijo v zrak
  6. 6. v prislovni rabi, s predlogom izraža prostor zunaj stavbe, v naravi: iti malo na zrak; igrati se na zraku; na zraku sušiti kože, les; sprehajati se po svežem zraku
    ●     redko zapri okno, zrak v sobi se je že premenjal soba se je že prezračila; ekspr. poglej, če je zrak čist če ni nevarnih ali nezaželenih oseb; ekspr. pomenil mu je toliko kot zrak nič; ekspr. po petih letih zapora spet diha svoboden zrak je svoboden, na prostosti; ekspr. od zraka se ne da živeti brez sredstev, dohodkov; žarg., lov. tudi izkušen lovec včasih naredi luknjo v zrak pri streljanju na divjačino zgreši; ekspr. tovarna je šla v zrak tovarno je uničila eksplozija; ekspr. pognati, poslati, spustiti bunker, most, hišo v zrak razstreliti; ekspr. vsak dan spusti dvajset cigaret v zrak pokadi; slabš. ves dan zija v zrak postopa; je brez dela; ekspr. hiti, da vse frči po zraku zelo; ekspr. to je v zraku na neki ne popolnoma jasen, otipljiv način obstaja; se bo verjetno zgodilo; ekspr. vprašanje je obviselo v zraku nihče ni odgovoril nanj; viseti v zraku ekspr. aretacije visijo v zraku se pričakujejo; ekspr. pomlad visi v zraku opazni so znaki pomladi; ekspr. potovanje visi v zraku še ni gotovo; ekspr. trditve visijo v zraku so neprepričljive, neutemeljene
    ♦     fiz. komprimirani zrak; med. residualni zrak ki ostane v dihalih po maksimalnem izdihu; meteor. nasičeni zrak ki vsebuje glede na temperaturo najvišjo mogočo količino vodne pare; suhi ki ima razmeroma nizko, vlažni zrak ki ima razmeroma visoko relativno vlago; navpično, vodoravno gibanje zraka; jedro hladnega zraka; prodor hladnega zraka; voj. raketa zemlja-zrak raketa, ki se izstreli z zemlje na cilj v zraku
žé in žè in že prisl. (ẹ̑; ȅ) 
  1. 1. izraža, da dejanje, stanje nastopi prej, kot se pričakuje: zakaj že odhajaš; menda nisi že utrujen; nisem vedel, da je že tako pozno; niso pričakovali, da si že tu / mi smo že končali, oni pa so šele začeli; tam je že pomlad, tu je še zima
    // izraža, da je čas, v katerem dejanje nastopi, zgodnejši, kot se pričakuje: že jutri bo prost; prijatelja sta že iz otroških let; shodil je že z desetimi meseci; že takrat so računali z izjemami; že zdaj je jasno, da bodo uspeli; to bolezen je imel že kot otrok
  2. 2. izraža nastop, obstajanje dejanja, stanja
    1. a) pred časom govorjenja ali v njem: pri zdravniku je že bil, zdaj mora še počivati; to knjigo že imam; to sem že slišal; zdaj že spi; zaradi dolgega čakanja je že nestrpen; vsi smo že zbrani; vstopnice so že v prodaji / boš kmalu prišel? Že prihajam / o tem govori v že citiranem delu; odvzeli so jim že priznane pravice
    2. b) do navedenega časa ali v njem: ob osmih bo že odpotoval; ko se je vrnil, so že spali; do večera bodo ceste že splužene
  3. 3. izraža, da je količina, mera, dosežena do časa govorjenja ali določenega časa, večja od pričakovane: že dve uri čakajo; pojedel je že pet krofov, pa še ni sit; danes je že trikrat telefoniral; imajo že več tisoč članov / pri branju knjige je že na stoti strani
  4. 4. navadno na začetku stavka izraža zadostnost navedenega neglede na drugo mogoče: že ime pove vse; že misel na to je zame strašna; že nasmeh bi jo osrečil / že zaradi svojega položaja je imel velik vpliv; kristali so bili že po obliki nenavadni / že kozarček žganja mu škoduje; že majhna raztresenost lahko povzroči nesrečo
    // izraža omejitev na navedeno, izvzemajoč drugo: hišo bodo pa že dekleta pospravila; sina bo že oče ukrotil; tega se boš pa že v šoli naučil
    // poudarja pomen besede, na katero se nanaša: že lepše čase smo imeli; s tem si šel že predaleč; že vnaprej se vas veselimo / to mi že lahko verjameš; že kar vidim ga, kako godrnja
  5. 5. poudarja odvisnost možnosti dejanja od kake okoliščine: to ste že naredili, ker so vam pomagali; takrat si mu že posodil, zdaj mu pa ne bi več; prvi dan so že dosti hodili, saj so bili spočiti
    // izraža pripravljenost za kako dejanje: to ti bom pa že dal; nič ne de, bom že počakal; to malenkost ti bom že prinesel
    // izraža sposobnost za kaj: drugega ne bo mogel delati, za vrt bo že skrbel / šiva že še, težjega dela pa se ne loti več
  6. 6. izraža gotovost, prepričanost glede česa brez nestrpnosti glede časa uresničitve: bomo že našli kak izhod; se bo že pokazalo, kdo ima prav; kar naj grozijo. Se bodo že naveličali; naj gre, se bo že še kesal
    // izraža prepričanost o čem sploh: vi boste že šli, drugi pa najbrž ne; takemu delu že ne boš kos; prinesi vina, že veš, katerega / to pa že lahko narediš zame / nekaj ti bo že še dal
    // izraža nezahtevnost glede časovne bližine uresničitve: ne silite ga, bo že šel; bomo že pospravili, saj se ne mudi / elipt. kar počasi, bomo že naredili
  7. 7. izraža sprijaznjenje s čim: zdaj je že tak položaj, da je vsako obotavljanje nevarno; ne čudite se preveč, je že tako, da se nesporazumu ne da izogniti
  8. 8. ekspr., navadno z velelnikom, zapostavljen izraža nejevoljo, nestrpnost v pozivu: daj mi že mir; govori že vendar; nehaj že s svojim sitnarjenjem; povej že, kaj misliš; pojdi že, sicer boš zamudil / no, slišiš, (ali) bo že kaj
    // v želelnih stavkih poudarja željo po uresničitvi: ko bi bili izpiti že mimo; ko bi vendar že dobili stanovanje
    // v vzkličnih stavkih poudarja grožnjo: te bom že ujel, boš videl / ti bom že dal kaznoval te bom; tepen boš; pog. ti bo že pokazal (hudiča) povzročil ti bo neprijetnosti, težave; prisilil te bo k poslušnosti, ubogljivosti; elipt. jim bom že pokazal skopuha zaradi očitka, da sem skopuh, jim bom naredil, povzročil kaj zelo neprijetnega
  9. 9. izraža, da dejanje v nadrednem stavku nastopi neposredno za dejanjem v odvisnem stavku: komaj je odšla, že so se začeli smejati; še preden se je zavedel, je bil že v jarku / kakor hitro je zaslišala svoje ime, je že planila pokonci
    // izraža, da je dejanje neposredno pred uresničitvijo: že je hotel oditi, ko so ga poklicali po zvočniku; nameraval je že odstopiti, pa si je nenadoma premislil / hotel sem te že vprašati, če bi šel z menoj
  10. 10. v protivnem priredju za izražanje pridržka, ki ga utemeljuje drugi stavek: piše že, vendar slabo; razložil nam je že, razumel pa ga ni nihče; sprejel ga je že, a zadržano
  11. 11. ekspr., v nikalnih stavkih poudarja zanikanje: jaz ti že ne bom kupil tega; kdo gre z njim? Jaz že ne / to že ni res; tako neumen pa že ni
  12. 12. ekspr., v zvezi s prislovi za izražanje velike časovne ali krajevne oddaljenosti: kje je že to za nami; kje že bom jutri ob tem času / že kdaj bi morala to storiti
  13. 13. navadno v zvezi s tako, tako in tako za poudarjanje dejstva, ki brez nadaljnjih podatkov utemeljuje sklep: že tako in tako majhno plačo so mu še zmanjšali; oče je sedel resen za mizo, stric pa je bil že tako redkobeseden; iskal je delo v podjetju, v katerem so imeli že tako in tako preveč delavcev
  14. 14. z zaimki ali prislovi za izražanje ali poudarjanje poljubnosti: naj bo kakršna že, rad jo ima; kdor že si, pomagaj nam; oglasite se, kjer že ste; najdi hišnika ali kogar že / ta pogoj je izhodišče za kakršna že koli pogajanja; naj bo že kakorkoli, podprli vas bomo / zadovoljen bo s čimer že bodi s čimerkoli
    // bodo že kako opravili tudi brez njega; ne skrbite, mu bo že kdo pomagal; ga bodo že kje našli
  15. 15. ekspr., z vprašalnimi zaimki ali prislovi poudarja ugibanje, ponovno vprašanje: pregnali so jih v gore ali kam že; kje že tiči ta otrok; kdo ga že išče / čigav je že bil tisti avtomobil; kako je že ime tistemu dekletu / menda je iz Celja ali odkod že
  16. 16. v vezniški rabi, v pogojnih odvisnih stavkih, navadno v zvezi če že za izražanje pridržka: naj gredo, če že hočejo; če že ima priliko, naj jo izkoristi; tako je bilo, če že hočete vedeti; če sem že tukaj, bom ostal / pri teh stvareh, če so že neizbežne, se ne prenagli / ker sem že obljubil, se ne bom umaknil / elipt. verjetno ne bo kar tako odšel. In če že, pa naj
    // z nikalnico za izražanje izvzemanja: jabolka so vsaj lepa, če že ne okusna
    // ekspr., v stopnjevalnem priredju, v zvezi že — kaj šele za izražanje neomejenosti na prvi člen: že hodi težko, kaj šele teče; že rahel ugovor težko prenese, kaj šele kritiko
  17. 17. v medmetni rabi izraža zadržano pritrjevanje: mislijo, da obvladujejo položaj. Že, toda ne bodo ga dolgo; organizirali bodo svetovno prvenstvo. Že že, a kdo bo vse plačal / najbrž so prišli pravočasno. Po mojem že; tega pa ne znaš najbolje. Že mogoče
    // izraža sprijaznjenje s čim: že dobro, pusti to; no, no, že dobro; že prav, že prav, ste se pač zmotili; razumem, že razumem, nič hudega / že prav, bom vsaj vedel za drugič
    ●     bo že kruha bo že bo dovolj; si zadovoljen s službo? Bo že zame zame je sprejemljiva; kakšna je letos letina? Bo že srednje dobra; kako se vam godi? Že gre srednje dobro; boste to zmogli? Bom že kako bom, vendar težko; kako boste pa živeli v takih razmerah? Bo že kako upamo, da bomo na kak način vzdržali; pog. saj nič ne rečem, odgovoril bi ji pa že lahko izraža očitek, nejevoljo; nizko iz njega že raste regrat je mrtev (in pokopan)

Slovar novejšega besedja

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

akreditácija -e ž (á)
1. dovoljenje komu, da zastopa določeno organizacijo, opravi določeno nalogo: Večina domačih neodvisnih javnih občil in tujih novinarjev ni dobila akreditacij za spremljanje srečanja
2. postopek za pridobitev statusa za opravljanje določene naloge, dejavnosti: uspešna akreditacija; sistem akreditacij; Akreditacija bo verjetno trajala nekaj mesecev, saj gre za najbolj problematični del procesa
3. dovoljenje, pridobljeno s takim postopkom: Mednarodna revizorska hiša znova preverja, ali agencija za kmetijske trge izpolnjuje vse pogoje, da ji lahko podeli akreditacijo za črpanje evropskega denarja E ← agl. accreditation iz (↑)akreditírati
bájs -a m, člov. (ȃ) ekspr.
debel človek; bajsi: Prej je bil zmeraj bajs ali še kaj zraven, zdaj je prvič sprejet kot človek z imenom E verjetno iz (↑)bás
begosúmnost -i ž (ú) pravn.
sum na namero po begu; begosumje: Ker je priporni razlog begosumnost, je malo verjetno, da bo zunajobravnavni senat, ki mora o pritožbi odločiti v 48 urah, ugodil obtoženki E (↑)begosúmen
čefúr -ja m, člov. (ú)
1. slabš. pripadnik katerega koli naroda nekdanje Jugoslavije razen Slovencev, živeč v Sloveniji; jugovič (1): zmerjati koga s čefurjem; Učitelj, ki sliši učenca, ki drugemu reče, da je čefur, mora v tistem trenutku ukrepati
2. pripadnik subkulturne skupine z značilno govorico, ki je mešanica slovenščine in jezikov drugih narodov nekdanje Jugoslavije; čapec: Predstavo odlikuje živa in aktualna govorica mladih čefurjev E verjetno ← hrv., srb. Čìfut 'Jud' ← tur. Çıfıt ← arab. Jahūd ← hebr. Jehūdīm 'Judje'
ígričar -ja m, člov. (ȋ)
kdor (rad) igra računalniške igrice, igre: zagrizeni igričarji; zahtevnejši igričarji; Če niste ravno igričar, vam verjetno nekaj let star računalnik še povsem dobro služi E (↑)ígrica
joystick -a cit. [džôjstik] m (ȏ)
naprava v obliki pokončne palice s podstavkom za igranje nekaterih računalniških igric; igralna palica: Če bi na eno stran postavili naš robotski sistem, na drugo pa ljudi z joysticki, ki bi vodili nasprotno moštvo ročno, bi verjetno zmagal stroj E ← agl. joystick iz joy 'veselje' + stick 'palica'
kalášnikovka -e ž (ȃ)
polavtomatska puška z značilnim ukrivljenim nabojnikom, enostavna za uporabo in popravilo; kalašnikov: streljati s kalašnikovko; V noči na torek so iz ene od bližnjih ulic neznani storilci izstrelili rafal, verjetno iz kalašnikovke E ↑kalášnikov
klementína -e ž (ȋ)
južno drevo, križanec mandarine in pomaranče, ali njegov sad: Miklavž in njegovi spremljevalci so med otroke razdelili pol tone klementin E ← frc. clémentine, verjetno po vrtnarju Clémentu Rodieru (1839–1904)
klíping1 -a m (ȋ)
1. storitev spremljanja poročanja medijev za določenega naročnika: spremljati javni kliping; izdelava spletnega klipinga; Za legalno delovanje agencij za kliping je treba skleniti pogodbe z medijskimi hišami oziroma lastniki avtorskih pravic ali uvesti zakonito licenco
2. nav. mn. iz medijev izbran članek, ki se nanaša na določeno podjetje, ustanovo ali posameznika: Iz klipingov je razviden širši kontekst referendumske iniciative E ← agl. clipping iz clip v pomenu 'izrezati'
napótni -a -o prid. (ọ̑)
ki je v zvezi z napotitvijo: napotna ambulanta; Kljub napotni diagnozi, da gre verjetno za raka, histološkega izvida odvzetega tkiva ni dobila skoraj pet mesecev E (↑)napotíti
našpônan -a -o prid. (ȏ) pog., zlasti v sproščenem ožjem krogu
1. napet, nategnjen: našponan jermen; Na stara leta se bo lahko hvalila, kako lepo postavo in našponano kožo je imela
2. ki je v stanju razvnetosti, vznemirjenosti: Pričakovanja za drugi album so bila našponana do skrajne možne točke
3. zvišan, dvignjen, povečan: V državah, kjer imajo cene tobačnih izdelkov zelo našponane, se hitro razvija tihotapljenje cigaret iz dežel, kjer so ti izdelki poceni
4. ki ima, vsebuje veliko točk, sestavin: našponan program; Bolj našponan urnik bi verjetno sploh ne bil več izvedljiv E ↑našpônati
omêrta -e ž (ȇ)
mafijski zakon o molčečnosti: prekršiti omerto; O očetovih zločinih molči kot riba – ne glede na to, ali se družini pokorijo ali odrečejo, hčere mafijcev spoštujejo zakon, ki jim je v krvi: omerto E ← južnoit. omertà, verjetno < umiltà 'ponižnost, spoštljivost'
ouzo -a cit. [úzo] in úzo -a m (ȗ)
grška žgana pijača z aromo janeža: Kozarec ouza je nepogrešljiv pri grškem kosilu | Uzo izdelujejo s stoodstotnim ekstraktom janeža (zakon določa najmanj 20-odstotni ekstrakt) E ← ngr. ouzo, verjetno ← tur. üzüm 'grozd'
párka -e ž (ȃ)
topla športna jopa s kapuco: To jesen je moda poleg rebrastega suknjiča iz svoje študentske omare potegnila še parko E ← agl. parka, rus. párka, verjetno iz samojedščine
penológ -a m, člov. (ọ̑) pravn.
strokovnjak za penologijo: Vodilni slovenski penologi verjetno upravičeno opozarjajo, da kazen ne sme biti akt maščevanja družbe nad storilcem E po zgledu agl. penologist, nem. Pönologe iz gr. poinḗ 'kazen' + -logos iz (↑)lógos
povolílni -a -o prid. (ȋ)
ki je v zvezi s časom po volitvah: povolilna koalicija; povolilno obdobje; povolilno sodelovanje; Zdaj, ko naj bi se povolilna evforija zmagovitih strank in žalost manj uspešnih že nekoliko umirili, je verjetno pravi čas, da javnost seznanimo z načrti za koalicijo E iz po volítvah
puzzli -ov cit. [pázli] in púzli -ov m mn. (ȃ; ȗ)
1. sestavljanka iz ploščic nepravilnih oblik z narisanim delom slike, ki nastane na koncu sestavljanja; puzzle1 (1), puzzle2 (1): Reševanje puzzlov in križank je čisto posebna sposobnost, ki se pod pritiskom verjetno zmanjša | Zemeljska skorja s svojimi večjimi in manjšimi ploščami je kakor zajetna pest po podu raztreščenih puzlov, s katerimi se igrajo otroci
2. kar je sestavljeno iz več elementov, delov; puzzle1 (2), puzzle2 (2): Pod površino so nastajala nova politična gibanja, neke vrste puzzli, ki so pozneje sestavili novo politično podobo države | Osveževanje slike je kritičnega pomena za vse igričarje, ki jim zatikanje slike in razni kockasti puzli pijejo živce in sivijo lase E ↑puzzle1 
raeljánec -nca m, člov. (ȃ)
pripadnik raeljanstva: vodja raeljancev; Verska sekta raeljancev, ki verjame, da so življenje na Zemlji ustvarila vesoljska bitja, je investirala nekaj milijonov dolarjev v znanstveni projekt genetskega kopiranja človeških bitij E po francoskem športnem novinarju, glasbeniku in duhovnem voditelju Claudeu Vorilhonu (1946–), ki si je nadel ime Raël, kar naj bi pomenilo 'božja luč', verjetno zloženo iz imena egipčanskega boga Ra + hebr. el 'bog'
rap1 -a cit. [rêp] m (ȇ)
zvrst popularne glasbe, za katero je značilno govorjeno besedilo z navadno družbenokritično vsebino, podano z ritmičnim glasbenim ozadjem: Na splošno je pri rapu jezik verjetno pomembnejši od glasbe E ← agl. rap, prvotno 'trkanje'
réktorica -e ž, člov. (ẹ́)
predstojnica univerze, visoke šole: Po statutu rektorica lahko predlaga štiri prorektorje, vendar bo verjetno predlagala le tri E (↑)réktor
splétni -a -o prid. (ẹ̑)
ki je v zvezi s spletom: spletni brskalnik; spletni naslov; spletne storitve; Naš spletni strežnik je bil zasut z naročili, ki bi jih bilo verjetno še več, če se vmes ne bi sesul E ↑splèt
šalabájzer -ja m, člov. (ȃ) pog.
kdor svoje delo opravlja neresno, površno: biti navaden šalabajzer; Dokumente so naredili šalabajzerji E ← srb. šalabájzer 'kdor se rad norčuje, šali; brezdelnež, delomrznež' iz šalabájzati se 'norčevati se' iz šalabázati 'potepati se, pohajkovati', verjetno iz (↑)šála
têlnét -a m (ȇ-ẹ̑)
nekdaj zelo uporabljan način omrežne povezave med uporabnikovim računalnikom in oddaljenim strežniškim računalnikom: Verjetno vam vaš ponudnik dostopa do interneta ponuja tudi možnost uporabe programa telnet, s katerim se iz daljne tujine preselite na domači strežnik in z njim delate E ← agl. Telnet, skrajšano iz Tel(ecommunication) net(work) 'telekomunikacijsko omrežje'
tóm -a in -- in TÓM -a in -- m (ọ̑) do junija 2003
letna obrestna mera za denarne obveznosti in terjatve v domači valuti, ki zagotavlja ohranitev njihove realne vrednosti; temeljna obrestna mera: V Banki Slovenije priznavajo, da bi tom po veljavni metodologiji hipotetično res lahko bil negativen, čeprav je to po njihovem mnenju malo verjetno E kratica za t(emeljna) o(brestna) m(era)
vídeoumétnik -a in vídeo umétnik -- -a m, člov. (ȋ-ẹ̑)
umetnik, katerega izrazno sredstvo je video: Uporniškega, divjega, a vselej premišljenega in utemeljeno kritičnega umetnika, dobrega kiparja in prodornega videoumetnika bi verjetno sprejeli E ↑vídeo... + (↑)umétnik
vozíčkar -ja m, člov. (ȋ)
1. invalid, ki za gibanje potrebuje invalidski voziček: invalid vozičkar; prilagoditi potrebam vozičkarjev; Dostopnost pomeni mnogo več od izgradnje klančin za vozičkarje
2. eden od staršev, ki pelje otroka v otroškem vozičku: Družino smo pred dnevi opazili na mestnem sprehodu po prestolnici in glede na to, da so zdaj vozičkarji, jih bomo verjetno srečevali še pogosteje
3. kdor pospravlja, prevaža nakupovalne vozičke v velikih trgovskih središčih: Ko sem čakala na vozičkarja, ki izgubljene vozičke pospravlja nazaj v vrsto, sem imela dovolj časa za klepet E (↑)vozíček
zamŕznitiSSKJ -em dov. (ŕ ȓ)
1. ustaviti videoposnetek tako, da se prikaže negibljiva slika: Gledalec lahko z digitalnim videorekorderjem zamrzne sliko živega prenosa ali preklopi na upočasnjeno gibanje
2. pog. priti v stanje, navadno začasno, neodzivnosti na ukaze; zmrzniti: Program za šumnike deluje le napol – znake sicer lepo prikazuje, vendar je zelo verjetno, da bo računalnik zamrznil E iz mŕzniti = cslov. mrъznǫti, hrv., srb. mȑznuti, rus. mërznutь, češ. mrznout < pslov. *mьrznǫti 'zmrzniti' k (↑)mràz
zasekírati se -am se dov. (ȋ) pog.
vznemiriti se zaradi pretiranih skrbi: Če se ne bi uvrstil med trideseterico, bi se verjetno malce zasekiral E (↑)sekírati
zómbi -ja m (ọ̑)
1. živ., po nekaterih verovanjih mitološko bitje, ki je s pomočjo magije oživelo, v filmih pogosto upodobljeno kot razpadajoče bitje, ki deluje pod nadzorom koga: Zli vudujski čarovniki, ki se ukvarjajo s črno magijo, naj bi s svojim čarobnim napitkom zakrivili nastanek zombijev
2. člov. ekspr. kdor je počasen v svojih reakcijah, brezvoljen in neobčutljiv na dogodke v okolici: Je zombi na dveh nogah, ki dela dve, tri ali več izmen zapored E ← agl. zombie, verjetno iz nekega zahodnoafriškega jezika
Število zadetkov: 66