díhati -am
nedovršni glagol,
stanjski (telesni) glagol,
elementarni (tvorni/netvorni) glagol/glagol naravnih pojavov1.
kdo/kaj zajemati zrak v pljuča in ga iz njih iztiskati
/Težko/ diha /kot kovaški meh/.
2.
kdo/kaj z odprtimi usti rahlo iztiskati zrak proti komu/čemu / v/na/skozi/čez kaj / na/v/po čem / kam / kod
Dihala si je v roke.
3.
čustvenostno kdo vdihavati kaj / koliko česa
/Hlastno in z navdušenjem/ je dihala gorski zrak.
4.
čustvenostno,
v posplošenem pomenu kdo/kaj živeti, bivati Vse, kar diha, se veseli pomladi.4.1.
kdo/kaj živeti, bivati za koga/kaj
Diha le še za svoje delo in za svoje otroke.
5.
čustvenostno kaj prihajati iz/z/s koga/česa / od kod
Iz fanta je dihalo zadovoljstvo.
6.
čustvenostno kaj prinašati kaj proti komu/čemu / v/na/skozi/čez kaj / na/v/po čem / kam / kod
Gozd diha prijeten hlad po bližnjih pašnikih.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024
hlȃp -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
napraviti [napráviti naprȃvim]
dovršni glagolpripraviti, napraviti
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
napravljati [naprávljati naprávljam]
nedovršni glagolpripravljati, napravljati
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
obȋl -íla, prid.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
opraviti [opráviti oprȃvim]
dovršni glagolopraviti, narediti
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
oživeti [oživẹ́ti oživím]
dovršni glagoloživeti
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
páhati -am nedov. (á ȃ) zastar. 1. prihajati, veti: skozi vrata paha zatohel zrak / neki čuden duh je pahal iz njega 2. plapolati, vihrati: v vetru so pahala bandera
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
plaviti [pláviti plȃvim]
nedovršni glagolspravljati, spuščati po tekoči vodi; splavljati
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
popraviti [popráviti poprȃvim]
dovršni glagolizboljšati, popraviti
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
pospraviti [pospráviti posprȃvim]
dovršni glagol- pospraviti
- pripraviti prtljago za potovanje
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
postaviti [postáviti postȃvim]
nedovršni glagolpostaviti
PRIMERJAJ: postavljati
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
praviti [práviti prȃvim]
nedovršni glagolpripovedovati, praviti
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
prevéti -vêjem dov., nam. prevèt/prevét, prevét -a; drugo gl. veti (ẹ́ ȇ) neobč. koga/kaj Prevel ga je občutek miru prevzel, navdal
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
prevẹ́ti – glej vẹ́ti
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
prevẹ́vati – glej vẹ́ti
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
privéti -vêjem dov., nam. privèt/privét; drugo gl. veti (ẹ́ ȇ) neobč. pripihati, zapihati
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
razvéti -vêjem dov. razvét -a; razvétje; drugo gl. veti (ẹ́ ȇ) poud. kaj Veter je razvel listje |raznesel|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
rjaveti [rjavẹ́ti rjavím]
nedovršni glagolpostajati rjast; rjaveti
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
svétek -tka m praznik: Feſtum Szvétek KMS 1780, A8; naj prepovejdani ſzvétek bode tecsaſz KM 1796, 4; I záto ſzvétek ſzvétimo KŠ 1771, 498; Vſzaki ſzvétek Sz. Meſſo pobo'sno poſzlüsaj KM 1790, 111; Bili ſzo pa czérkvi poſzvecsenyá ſzvétki KŠ 1771, 301; drüge dni, Apoſtolov ſzvétke KŠ 1754, 26; Szpoumeniſze, da Szvétke poſzvetis KMK 1780, 35; Trétya zapovejda, naj ſzvétke ſzvetimo KM 1783, 275; Radüjmo ſze Oczi Bougi vſzi vete ſzvétke BKM 1789, 57; Peszmi na te prednyejse szvétke BRM 1823, 1; nejli ſzamo v Koledni ſzvétki KŠ 1754, 214; da bi Bogá molili vu ſzvétki KŠ 1771, 308; Proſzimo te veti ſzvétki BKM 1789, 92
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
ustaviti [ustáviti ustȃvim]
dovršni glagolustaviti
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
vẹ́der védra prid.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
vẹ́ha -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
vêjati -am nedov. (ȇ) 1. odstranjevati pleve in primesi iz žita: vsul je žito v vejalnik in začel vejati;
vejati pšenico / ročno, strojno vejati / nekdaj vejati z velnico 2. nav. 3. os., star. veti, pihati: veter veja po dolini / brezoseb. od reke je hladno vejalo // širiti se, prihajati: iz gozda veja hlad; po sobi veja prijeten vonj
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
vẹ̑jati – glej vẹ́ti
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
vèjati -am nedov. 1. vejati žito: Szórni; toriti, vejjati KOJ 1833, 174; pren. Dêszna tvoja ogen vêja KAJ 1848, 23 2. veti: k morſzkomi válovji, ſtero ſze od vötra goni i vejja KŠ 1771, 745
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
vẹ̑ter -tra m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
véti vêjem nedov. (ẹ́ ȇ) 1. nav. 3. os., knjiž. gibati, premikati se z enega območja na drugo zaradi razlik v zračnem pritisku, temperaturi; pihati: vela je rahla sapa;
od reke veje mrzel veter 2. nav. 3. os., ekspr., s prislovnim določilom širiti se, prihajati: iz gozda veje prijeten hlad;
skozi okno veje vonj po travi / iz njih sta vela moč in odločnost; od njega veje zdravje / iz knjige veje rodoljubje 3. nar. vejati: veti žito z vejalnikom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
véti vêjem nedov. vèj/vêj vêjte, -óč; vèl/vél véla, vét, vét -a; vétje; (vèt/vét) (ẹ́ ȇ) neobč. Vela je rahla sapa pihala; poud. Iz gozda je vel hlad |se je širil|; pokr. veti kaj ~ žito vejati
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
véti vêjem
nedov.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024
vẹ́ti vẹ̑jem nedov.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
vẹ́ti, vẹ̑jem, vb. impf. 1) wehen; — veter veje s snegom, Vrt.; — 2) = vejati, (Getreide) worfeln, Cig., Jan., C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
vétje -a s (ẹ́) glagolnik od veti: vetje vročega vetra iz puščave / vetje vonja po vijolicah
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
vȋla2 -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
vojeváti se -ȗjem se nedov.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
zastaviti [zastáviti zastȃvim]
dovršni glagolzastaviti, tj. izročiti stvar za zavarovanje upnikove terjatve
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
zavéti -vêjem dov., nam. zavèt/zavét; drugo gl. veti (ẹ́ ȇ) neobč. Veter ~e zapiha; poud. Skozi okno je zavel hlad |se je razširil, je prišel|; neobč. zaveti kaj Veter je zavel sledi v pesku zakril, zametel
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
zavẹ́ti – glej vẹ́ti
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
zavẹ̑tje -a s
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
zdržávati -am nedov. 1. ohranjati: je trbej vſzrczi zdr'závati KŠ 1754; nyé vu ſzvojem králeſztvi zdr'záva KŠ 1754, 105; Dokecs nam 'zitek zdr'záva BRM 1823, 26; Zitka vernoſzt zdr'závamo BRM 1823, 3; I zvejzde Zdr'závajo poti ſzvoje BKM 1789, 5; I zdr'závajte vu ſzrdczi, Ka vam veli ta Bo'za rêcs BRM 1823, 43; Csi bos nas grejh zdr'závao KŠ 1754, 68 2. izpolnjevati: Vcſite je zdr'závati vſza, ſtera ſzam vám zapovedao KŠ 1754, 131; ſterakoli bodo vám pravili zdr'závati KŠ 1771, 75; mam vervati, Zapoved zdr'závati BRM 1823, 7; cslovek ne more zapouvedi zdr'sávati KOJ 1845, 77; Ár csi gli pravdo zvuna zdelom zdr'závas KŠ 1771, 437; I, ki zdr'záva zapouvidi nyegove KŠ 1771, 731; cſi nyegove zapouvidi zdr'závamo KŠ 1754, 84; csi zapouvidi nyegove zdr'závamo KŠ 1771, 727; i zdr'závate tadánke lüdi prajoucsi maſzline KŠ 1771, 123; i moje ſzoudbe zdr'závate KŠ 1754, 96; ſteri té zapouvidi zdr'závajo KŠ 1754, 67; Zapoved nyega zdr'závaj BRM 1823, 3; i ſzoudbe moje zdr'závajte KŠ 1754, 70; zapouvidi moje zdr'závajte KŠ 1771, 314; naj zdr'závajo Moj'zeſovo právdo KŠ 1771, 388; csi bode ſto rejcs mojo zdr'závao KŠ 1771, 295 3. vsebovati: kotera deſzét Boſi zapoveidi vſzebi zderſáva TF 1715, 12; ſtera dvouje dugovány vſzebi zdr'záva KŠ 1754, 198; Ka vu ſzebi zdr'sáva vézanye Rejcsih KOJ 1833, 114; Táksa jesztvina, stera malo zdr'záva z-toga, ka je potrebno AIP 1876, br. 3, 6; Káksi návuk zdr'závajo knige KŠ 1754, 5; knig, stere toti vu szebi zdr'sávajo summo Vere KOJ 1833, XV; Ete knige vſze vu ſzebi zdr'závajo, ka je nám na zvelicsanye potrejbno KŠ 1754, 3 4. zadrževati: i zdr'závali ſzo ga, da bi ne odhájao od nyih KŠ 1771, 178; naj zdr'záva jezik ſzvoj od hüdoga KŠ 1771, 709; I zdaj, ka ga zdr'záva, znáte KŠ 1771, 628 5. varovati: Daj, da tvoje trplenye i mené od zla zdr'záva KAJ 1848, 101; Ár ſze je Herodes bojao Ivana i zdr'závao ga je KŠ 1771, 119 6. reševati: vö ſzo ga sli zdr'závat KŠ 1771, 110; jeli ga pride Eliás zdr'závat KŠ 1771, 96 zdržávati se tudi zderžávati se -am se 1. vzdrževati se: Od zadomescsávanya ſze zdr'závati KŠ 1754, 170; Od manye lagove rejcsi ſze zdr'sávati SŠ 1796, 92; ki ſze bori, od vſzega ſze zdr'záva KŠ 1771, 507; záto vendar sze mládi Milan zdr'záva med bojnike idti AIP 1876, br. 8, 7; naj ſze zdr'závajo od oſzkrunyenyá bolvanov KŠ 1771, 389; Naj ſze zadr'závate od bolvanom polo'zenoga KŠ 1771, 39; ino ſze od nike jejſztvine zdr'sávaj KM 1790, 111; zdr'závajte ſze od práznoſzti KŠ 1754, 70 2. zadrževati se, živeti kje: Zdr'záva se v severnom morji AI 1878, 22; Opice se v velki logáj zdr'žávajo AI 1878, 7 3. obhajati, opravljati: Cérkev .. Vu nyój se boža slüžba zderžáva BJ 1886, 20 4. biti vsebovan: kotera ſze vBosjoj ſzvétoi zapoveidi zderſáva TF 1715, 31; drüga zapovid, vu etoj rejcsi ſze zdr'záva KŠ 1771, 478; naj ta hüda od náſz odvrné, ſtera ſze veti ſeden prosnyaj zdr'závajo KŠ 1754, 155; Gde ſze zdr'sávajo ona náj bole, ſtera vörvati more KMK 1780, 6 5. hraniti se, biti: Ka je pa tiſzto za rejcs vſteroj ſze ta voda zdr'záva KŠ 1754, 187 zdržavajóuči -a -e 1. ohranjajoč: Ár Farizeuske ne jejjo, zdr'závajoucsi tadánke ti ſztariſſi KŠ 1771, 122; tim zdr'závajoucsim závezek nyegov TA 1848, 19; angyele, zdr'závajoucse ſtiri vötre te zemlé KŠ 1771, 778 2. izpolnjujoč: naj zdr'sávajoucſi tvoje zapouvidi vidi KM 1783, 127; ſzam ſzprorokmi bratmi tvojimi i zdr'závajoucsimi ricsi knig eti KŠ 1771, 808 zdržávani -a -o zadržan: Ocsi nyidva ſzo pa zdr'závane bilé KŠ 1771, 255
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.