eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
vetrôvnik vetrôvnika samostalnik moškega spola [vetrôu̯nik] 1. iz tehnike in tehnologije veliki cevi podobna naprava, v kateri se ustvarja zračni tok za proučevanje, testiranje aerodinamičnih lastnosti zlasti letal, avtomobilov1.1. taka naprava za trening nekaterih športov ali za rekreativno, ljubiteljsko dejavnost
ETIMOLOGIJA: ↑veter
Število zadetkov: 1