Ali so »vilice« še vedno le množinski samostalnik?Zanima me, kako je z edninsko obliko samostalnika vilice. Zdi se mi, da je, vsaj ko gre za jedilni pribor, oblika vilica precej v rabi, tako v pogovorih kot v pisanih besedilih. Slovarji pa pravijo, da so vilice množinski samostalnik. Ali je torej napaka, če zapišemo Z vilico je iz lonca dvignil klobaso?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
búča búče samostalnik ženskega spola [búča] 1. kulturna rastlina s plazečim se steblom in navadno užitnimi plodovi trebušaste oblike; primerjaj lat. Cucurbita pepo 1.2. ta plod kot hrana, jed
2. posoda, steklenica trebušaste oblike2.1. stekleni del svetila take oblike
3. ekspresivno glava, zlasti človeška
4. navadno slabšalno neumen, naiven, nespameten človek
STALNE ZVEZE: buča golica, buča hokaido, buča špagetarica, hokaido buča, muškatna buča, orjaška buča, presesalna buča, špagetna buča FRAZEOLOGIJA: brihtna buča, dobiti jih po buči, kotaliti buče, kot svinja v buče, prodajati buče (komu), trda buča, trde buče, To so buče. ETIMOLOGIJA: = hrv. bȕća, prevzeto iz roman. < vulglat. buttia ‛okrogla posoda za vino, sodček’ k buttis ‛sod’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
dvój dvója dvóje množilni števnik [dvój] 1. izraža količino, vrednost dve ali dve vrsti česa1.1. pri množinskih samostalnikih izraža táko količino, vrednost in navadno dve vrsti česa
1.2. pri snovnih, skupnih in pojmovnih samostalnikih izraža táko količino, vrednost in poudarja dve vrsti česa
1.3. pri števnih samostalnikih poudarja dve vrsti česa
2. kot samostalnik v obliki dvoje kar je iz dveh enot, dveh vrst, ponuja dve možnosti česa2.1. kot samostalnik, v predložni prislovni zvezi takó, da je vidna prisotnost dveh različnih enot, sestavljenost česa iz dveh delov
FRAZEOLOGIJA: iti na dvoje, v dvoje, življenje v dvoje, V dvoje je lepše. ETIMOLOGIJA: = stcslov. dъvoi, hrv., srb. dvȏj, rus. dvóe, češ. dvojí < pslov. *dъvojь < ide. *du̯oi̯o-, iz česar je še gr. doiós ‛dvojen’, got. twaddjē ‛dva’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
fondí tudi fondue -ja [fondí] m (ȋ) jed, pripravljena v posebni posodi nad gorilnikom, v katero se pomaka koščke različne hrane: čokoladni, sirov fondi;
ljubitelj fondija / zabava s fondijem // posoda v obliki manjšega kotlička z gorilnikom in vilicami za pripravo take jedi: kupil je nov fondi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
gròb Frazemi s sestavino gròb:
bíti z êno nôgo v grôbu,
kdó bi se v grôbu obráčal, če,
kdó bi se v grôbu obŕnil, če,
kopáti gròb kómu,
kopáti gròb sám sêbi,
kopáti si gròb,
molčáti kot gròb,
obráčati se v grôbu,
obrníti se v grôbu,
od zíbeli do grôba,
od zíbelke do grôba,
odnêsti kàj v gròb [s sebój],
správiti kóga v gròb,
tího kàkor v grôbu,
tišína kot v grôbu,
zvést do grôba,
zvestôba do grôba
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
jésti jém nedov., 2. mn. jéste, 3. mn. jedó tudi jêjo; jêj in jèj jêjte; jédel jédla, stil. jèl jéla (ẹ́) 1. dajati hrano, jed v usta in požirati: sedel je pri mizi in jedel;
jesti jabolko, juho;
večerjo so jedli brez besed večerjali so;
iti jest;
poklicati jest;
začeti jesti;
jesti hitro, hlastno, s tekom / bolnik že je in pije; po kosilu navadno jedo kompot; od skrbi ne je, ne more jesti; dosti, rad, zmerno je; ekspr. je za tri zelo dosti; star. je kot mlatič z velikim tekom; je kot ptiček zelo malo; je kot volk hlastno; z velikim tekom; drugega ne dela, kot je in spi; suh je, kot bi nič ne jedel zelo je suh / jesti iz sklede zajemati jed iz (skupne) sklede; jesti z rokami z rokami prijemati jed in jo dajati v usta; jesti z vilicami, z žlico z vilicami, z žlico zajemati jed in jo dajati v usta; ranjenec ni mogel sam jesti ni si mogel sam dajati hrane v usta / v nedoločniku: dal mu je jesti hrane, jedi; prositi, vzeti si jesti / pog. ona je preveč tablet uživa / rad bi kaj jedel
♦ gost. jesti po naročilu jedi po naročilu// nepreh. dobi(va)ti obrok(e) hrane: konji danes še niso jedli; jesti trikrat na dan / jesti doma, v menzi; pri njih je jedel zastonj 2. preh. uporabljati, imeti za hrano, jed: govedo je rastlinsko hrano;
v nekaterih deželah jedo celo mačke;
nekaterih gob ne smete jesti / živali se je poznalo, da je jedla deteljo; jedli so pretežno krompir; jedo premalo sadja in zelenjave / za kosilo bodo jedli štruklje 3. z grizenjem uničevati: gosenice jedo repo;
uši so začele jesti vrtnico / rja jé železo razjeda; voda jé zemljo izpodjeda, odnaša// ekspr. porabljati, zmanjševati: nizke amortizacije jedo osnovni kapital; neprestana skrb mu je moči / papir na oknih je jedel svetlobo 4. povzročati neprijeten, pekoč občutek; gristi: prah ga jé;
rese so ga začele jesti / bolhe me jedo pikajo// ekspr. vznemirjati, mučiti: samota ga jé; brezoseb. jedlo ga je in peklo, ko je videl, kako se mu vse podira
● nizko že dolgo ga jedo črvi je mrtev; star. jesti komis biti pri vojakih; ekspr. jesti bel(i), črn(i) kruh živeti v izobilju, pomanjkanju; ekspr. jé njegov kruh on mu daje sredstva za življenje; ekspr. dober sir lahko jeste samo v Franciji kupite, dobite; ekspr. tak je, da bi z roke jedel zelo je krotek, ubogljiv; ekspr. na gostiji se je jedlo z veliko žlico dobro in obilno; niso imeli kaj jesti bili so brez hrane, živeža; nižje pog. kaj bo danes za jesti kaj bomo danes jedli; pog. imate kaj za jesti hrane, jedi (zame); preg. kdor ne dela, naj ne je jedóč -a -e:
bil je tako utrujen, da je jedoč zaspal
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
kúskus kúskusa samostalnik moškega spola [kúskus] 1. živilski izdelek iz grobo mlete pšenice durum v obliki drobnih kroglic
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Couscous, angl. couscous in frc. couscous ter berber. kuskus iz arab. kuskus, iz kaskasa ‛drobiti’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
mušketír -ja m
Terminološki slovar uporabne umetnosti – pohištvo, ure, orožje, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
nacedíti nacedím dovršni glagol [nacedíti] 1. narediti, da se kaj nabere s pritekanjem počasi in v manjših količinah
2. v obliki nacediti se nabrati se s pritekanjem počasi in v manjših količinah
3. v obliki nacediti se, ekspresivno popiti večjo količino alkoholne pijače
FRAZEOLOGIJA: nacediti se ga ETIMOLOGIJA: ↑cediti
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
odkrívati sátje -am -- nedov.
Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
pobôsti -bôdem dov., pobôdel in pobódel pobôdla, stil. pobòl pobôla (ó) 1. napasti z rogovi: bik ga je pobodel;
kravi sta se pobodli 2. zaradi ostrosti povzročiti komu pekočo bolečino: trnje ga je pobodlo 3. narediti vbode, vbodljaje: z vilicami je pobodel krompirje, da bi ugotovil, če so kuhani
● ekspr. jeza ga je pobodla postal je jezen; ekspr. pust ga je pobodel slabo se počuti zaradi nezmernega uživanja hrane, pijače ob pustu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
prepíkati -am dov. (ī ȋ) nav. ekspr. narediti v kaj na več mestih luknje, luknjice: vojaki so z bajoneti prepikali tla / testo prepikamo z vilicami prepíkan -a -o:
njegova lica so bila prepikana z jamicami
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
raztépati -am nedov. (ẹ̄ ẹ̑) 1. z udarci, udarjanjem delati, da kaj ni več v prvotnem stanju, v prvotni obliki: raztepati rumenjak z vilicami 2. nar. mahati, otepati: otroci so z rokami navdušeno raztepali po vodi;
raztepati okrog sebe
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
raztépati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; raztépanje (ẹ́ ẹ̑; ẹ̑) kaj ~ rumenjak z vilicami
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
sírotka sírotke samostalnik ženskega spola [sírotka] tekočina, ki kot stranski produkt ostane pri izdelavi sira, skute
STALNE ZVEZE: sekundarna sirotka ETIMOLOGIJA: = hrv. sȉrutka < pslov. *syrǫtъka, glej ↑siriti - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
skúta skúte samostalnik ženskega spola [skúta] 1. mehek nezorjen mlečni izdelek, narejen iz sirotke ali mleka1.1. temu podoben živilski izdelek rastlinskega izvora
STALNE ZVEZE: albuminska skuta, sirarska skuta, sladka skuta ETIMOLOGIJA: prevzeto iz neke roman. predloge, sorodne s furl. scòta < lat. excocta, deležnik od excoquere ‛pokuhati’, iz lat. ex ‛iz’ + coquere ‛kuhati’, prvotno torej ‛pokuhana (jed)’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
sváljek -jka m (ȃ) ~ iz gline; z vilicami prepoloviti ~; mn., snov. jesti ~e
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
špagétarica špagétarice samostalnik ženskega spola [špagétarica] STALNE ZVEZE: buča špagetarica ETIMOLOGIJA: ↑špaget
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
špagétni špagétna špagétno pridevnik [špagétni] STALNE ZVEZE: špagetna buča ETIMOLOGIJA: ↑špaget
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
topoizomeráza -e ž
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
vílice -lic ž mn. (í ȋ) priprava iz rogljev in ročaja za nabadanje kosov hrane: nabosti meso na vilice;
jesti z vilicami;
srebrne vilice;
vilice z dvema rogljema;
vilice, nož in žlica / desertne vilice; vilice za ribe // temu podobna priprava za držanje česa: vzeti veslo z vilic; obesiti, položiti slušalko na vilice; sprednje, zadnje vilice pri kolesu
♦ čeb. satne vilice vilicam podobna priprava za odkrivanje satov; glasb. glasbene vilice kovinska palica, ki se končuje v obliki črke U, za dajanje intonacije; rib. loviti ribe z vilicami s pripravo z roglji; šah. vilice položaj, pri katerem kmet napada dve nasprotnikovi figuri hkrati
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.