čȇško, -ka, m. kravji varuh, bajeslovno bitje, Pjk. (Črt.); sveti češko, da bo vime težko, da bo bogat čeh, Št.-Z.; — prim. čeh.
gŕča, f. 1) der Knoten im Holze, der Knorren; — grče na prstih, die Gelenkknochen, Dict.; g. na niti, der Knoten am Faden, C.; — pren. stara grča, trden, star človek, ein altes Haus, Levst. (Zb. sp.); — 2) die Knotengeschwulst, die Beule, Mur., Cig., Jan., Boh.-M., C.; Gospod te bo udaril s hudimi grčami na kolenih in stegnih, Dalm.; — grče v grlu, die Halsbräune, Z.; — 3) das Euter (= vime), Goriš.-Erj. (Torb.); — 4) der Klumpen, Fr.-C.; der Brocken: g. mesa, Rez.-C.; — 5) ein Krug mit engem Halse, Guts., Jarn., C.; — 6) = grčasta tabačna pipa: grgranje neosnažene grče, Jurč.; — 7) der essbare Lerchenschwamm, V.-Cig.
mę́cati, -am, vb. impf. 1) weich machen, Dict., Mur.; vime m., vor dem Melken das Kuheuter erweichen, vzhŠt.-C.; sadje, grozdje m., (šaljivo) = poskušati, če je že mehko, Cig., vzhŠt.; — m. koga, einem hart zusetzen, z. B. um ihm ein Bekenntnis abzuzwingen, Cig.; — sadje m., das Obst abliegen lassen, Gor., vzhŠt.; m. se, weich werden, abliegen; hruške se mecajo, grozdje se meca, Mik., Dol., Gor., vzhŠt.; — 2) weich werden, Cig. (T.), Vrtov. (Vin.), Dol.; grozdje meca, Rihenberk-Erj. (Torb.); petrovke (hruške) mecajo že o sv. Petru in Pavlu, LjZv.; — 3) zögern, zaudern, mit der Sprache nicht heraus wollen, Cig., C., Lašče-Erj. (Torb.); meca in meca in noče na dan z besedo, ZgD.; — prim. mehek, koren: męk-.
natȓcati, -am, vb. pf. napolniti, kar se najtrje da, vzhŠt.-C., Lašče-Erj. (Torb.); n. mošnjo, Cig.; sena n. v koš, Lašče-Levst. (Rok.); vreča je natrcana, krava ima natrcano vime (strotzendes Euter), Lašče-Erj. (Torb.); — n. se, sich voll essen, Lašče-Levst. (Rok.).
oddȃjati 2., -am, vb. impf. o. kravo = umečevati vime pred molžo, potegniti nekolikokrat po sescih, Podkrnci-Erj. (Torb.); — prim. dojiti.
spǫ́cati, -pǫ̑cam, vb. pf. = spokati: kravam vime spoca, kajk.-Valj. (Vest.).
ščetíca, f. dem. ščet; 1) das Bürstchen, Levst. (Zb. sp.); die Bürste, Cig., Jan., Gor.-M.; — 2) der Borstpinsel, Cig., Kast.-C., LjZv.; — 3) ščetice, die Hörner- o. Büschelkrankheit der Bienen, (šet-), Cig.; — 4) die Karde (dipsacus fullonum, d. silvestris), Dict., Cig., Jan., Erj. (Torb.); = pl. ščetice, vzhŠt.; tudi: die Distel (carduus), Erj. (Torb.); z mejmašnimi ščeticami je dobro kravi oteklo vime počesati, Lašče-Levst. (Rok.).
víme, -ena, n. das Euter.
vímence, n. dem. vime; das Euterchen.
(zȃł), zȃli, zála, adj. 1) böse, ogr.-Mik.; arg: zali hudič, Trub.; imel je zalega jetnika, kateremu je bilo ime Barabbas, Schönl.; groß: velik ali zali tat, Dict.; zale globočine, Schönl.; — zala škoda, ("der leidige Erbschade"), zali tatje, ("rechte Erzdiebe"), Krelj; — 2) stattlich: zal' voz sena; ima zalo živino; krava ima zalo vime, Gor.; — hübsch: zal' fant, zalo dekle; elegant, Cig. (T.); — zalo se mu zdi, er findet seine Freude daran, Polj.; — = priden, DSv.; zdaj si pa že zal; jetzt bist du schon brav, (tako se otroku reče), Polj.; — 3) lauter: iz zale nevoščljivosti, aus purem Neide, M.; zali norci, zali dereči volcje, lauter Narren, lauter reißende Wölfe, M.; (nedoločna oblika se nav. ne rabi).