globočína, f. die Tiefe; nebeška visočina in morska g.; v globočino iti, in die Tiefe steigen; — pren. v globočini njegovega srca, im Innersten seines Herzens, Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
visočína -e ž (í) knjiž. višina: mlaj je presegal visočino stolpa / orel je z visočine planil na zajca / stal je na visočini in se razgledoval na vrhu, vzpetini
● knjiž. niso mogli doumeti njegove moralne visočine visokosti, vzvišenosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
visočína -e ž, pojm. (í) neobč. višina
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
visočína -e
ž
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024
visočína, f. 1) die Höhe; izmeriti nebeško visočino, Npr.-Kres; — 2) die Anhöhe, Cig., Jan.; — 3) der Stolz: čudi se visočini in slobodnosti moževi, Vod. (Izb. sp.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
višina ► vėˈšiːna -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.