Tiskanje

alêrgičen alêrgična alêrgično pridevnik [alêrgičən]

1.

ki ima alergijo 1., kaže znake alergije 1.

2.

v obliki alergični ki je v zvezi z alergijo 1.; SINONIMI: alergijski

3.

ekspresivno ki ima zelo odklonilen odnos do koga, česa

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. allergicus, glej ↑alergija

alergíjski alergíjska alergíjsko pridevnik [alergíski]

ki je v zvezi z alergijo 1.; SINONIMI: alergičen

ETIMOLOGIJA: ↑alergija

ántiperspiránt ántiperspiránta samostalnik moškega spola [ántiperspiránt]

sredstvo, ki zavira, preprečuje potenje, zlasti pod pazduho

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. antiperspirant, iz gr. antí ‛nasproti, proti’ + perspirant iz perspire ‛potiti se’, prevzeto iz lat. perspīrāre ‛dihati, pihati’

astmátični astmátična astmátično pridevnik [astmátični]

1.

ki je v zvezi z astmo

2.

ekspresivno, v obliki astmatičen ki je šibek, slaboten, se hitro izčrpa

ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. asthmatisch) iz nlat. asthmaticus, glej ↑astma

bronhiolítis bronhiolítisa samostalnik moškega spola [bronhijolítis]

iz medicine virusno vnetje najmanjših dihalnih cevk v pljučih, ki ga navadno spremljajo kašelj, oteženo dihanje in povišana temperatura

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. bronchiolitis, iz bronchiolus ‛bronhiol, zelo tanka sapnica’, manjšalnica od bronchus ‛sapnica’, glej ↑bronhij

encefalítis encefalítisa samostalnik moškega spola [encefalítis]

iz medicine vnetje možganov

STALNE ZVEZE: japonski encefalitis, klopni encefalitis
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nlat. encephalitis iz gr. enképhalos ‛možgani’

ezofagítis ezofagítisa samostalnik moškega spola [ezofagítis]

iz medicine vnetje požiralnika

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. esophagitis, oesophagitis, iz ↑ezofagus

inhalácija inhalácije samostalnik ženskega spola [inhalácija]

1.

vnašanje, zajemanje vodnih hlapov, zdravila, zdravilne učinkovine v dihala; SINONIMI: inhaliranje

2.

nehoteno, neželeno vnašanje česa v telo skozi dihala; SINONIMI: inhaliranje

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Inhalation, frc. inhalation iz poznolat. inhālātiō, glej ↑inhalirati

izcédek izcédka samostalnik moškega spola [iscédək]

1.

tekoča snov, ki se izceja iz česa

1.1.

ETIMOLOGIJA: ↑izcediti

kokóšji kokóšja kokóšje pridevnik [kokóšji]

1.

ki je v zvezi s kokošmi 1. ali gojenjem kokoši 1.

STALNE ZVEZE: kokošja kuga
ETIMOLOGIJA: ↑kokoš

máčji máčja máčje pridevnik [máčji]

1.

ki je v zvezi z mačkami 1.

;

SINONIMI:

mačkast

STALNE ZVEZE: čmrljeliko mačje uho, mačja bolezen, mačja glava, mačja kuga, mačja meta, mačja trava, mačje oko, mačje uho, mačji aids, mačji jezik, mačji panda, mačji rep
FRAZEOLOGIJA: mačji kašelj, To ni mačji kašelj.
ETIMOLOGIJA: iz *mačьjьjь, glej ↑mačka

meningítis meningítisa samostalnik moškega spola [meningítis]

vnetje možganske mrene

STALNE ZVEZE: gnojni meningitis, klopni meningitis
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. meningitis, iz lat. mēninga ‛možganska ovojnica’, prevzeto iz gr. mē̃ninks ‛koža, membrana’ - več ...

meníngoencefalítis meníngoencefalítisa samostalnik moškega spola [meníngoencefalítis]

iz medicine vnetje možganske mrene in možganov

STALNE ZVEZE: klopni meningoencefalitis
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. meningoencephalitis, iz lat. mēninga ‛možganska ovojnica’, prevzeto iz gr. mē̃ninks ‛koža, membrana’ + ↑encefalitis

meningokók meningokóka samostalnik moškega spola [meningokók]

iz medicine bakterija, ki se nahaja v sluznici dihal in zlasti pri mlajših otrocih in mladostnikih povzroča meningitis, sepso; primerjaj lat. Neisseria meningitidis

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. meningococcus, iz lat. mēninga ‛možganska ovojnica’, prevzeto iz gr. mē̃ninks ‛koža, membrana’ + ↑kok

meningokókni meningokókna meningokókno pridevnik [meningokókni]

1.

ki je v zvezi z meningokokom

1.1.

meningokok

ETIMOLOGIJA: ↑meningokok

múmps múmpsa samostalnik moškega spola [múmps]

nalezljiva virusna bolezen, zlasti otrok, pri kateri zaradi vnetja žlez slinavk ob ušesih močno oteče vrat

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Mumps iz angl. mumps, množina od mump ‛grimasa, skremžen obraz’ - več ...

nadúha nadúhe samostalnik ženskega spola [nadúha]

kronična vnetna bolezen dihalnih poti, za katero so značilni piskanje, občutek dušenja, tiščanja v prsih in kašelj; SINONIMI: astma

ETIMOLOGIJA: = nar. hrv. nȃduha ‛astma’, nar. rus. nadúha ‛nahod’ < pslov. *naduxa iz *nadušiti ‛težko dihati’ iz + ↑dušiti - več ...

nèjéščnost nèjéščnosti samostalnik ženskega spola [nèjéščnost]

stanje, lastnost koga, da nerad, malo jé, ne more jesti

ETIMOLOGIJA: ↑neješč

piridoksín piridoksína samostalnik moškega spola [piridoksín]

iz biologije, iz farmacije vitamin skupine B, ki se pojavlja zlasti v mesu, ribah, stročnicah, manj obdelanih žitaricah in pozitivno vpliva na presnovo aminokislin, hormonsko ravnotežje; SINONIMI: iz biologije, iz farmacije vitamin B6

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. pyridoxine, okrajšano iz pyrid(ine) ‛piridin’ +(hidr)oks(imetil) + ↑(vitam)in

pnevmokókni pnevmokókna pnevmokókno pridevnik [pneu̯mokókni]

1.

ki je v zvezi s pnevmokokom

1.1.

pnevmokok

ETIMOLOGIJA: ↑pnevmokok

požirálnik požirálnika samostalnik moškega spola [požirálnik] tudi [požiráu̯nik]

1.

cevast prebavni organ, ki poteka od žrela do želodca

2.

odprtina, razpoka v kraških tleh, v katero ponika voda

3.

jašek za odvajanje zlasti meteornih voda; SINONIMI: iz gradbeništva ponikalnica, iz gradbeništva ponikovalnica

STALNE ZVEZE: barrettov požiralnik, Barrettov požiralnik
FRAZEOLOGIJA: boj na požiralniku
ETIMOLOGIJA: ↑požirati

prehlàd prehláda samostalnik moškega spola [prehlàt prehláda]

virusno vnetje zlasti zgornjih dihal s kašljem, izcedkom iz nosu, navadno ob nekoliko povišani telesni temperaturi

ETIMOLOGIJA: ↑prehladiti

prehládni prehládna prehládno pridevnik [prehládni]

1.

ki je v zvezi s prehladom

1.1.

prehlad

ETIMOLOGIJA: ↑prehlad

prehlajèn prehlajêna prehlajêno pridevnik [prehlajèn]

1.

ki ima prehlad, kaže znake prehlada

1.1.

prehlad

2.

ki ga prizadene vnetje sluznice

ETIMOLOGIJA: ↑prehladiti

reflúks reflúksa samostalnik moškega spola [reflúks]

1.

prehajanje vsebine želodca nazaj v požiralnik, usta

1.1.

;

SINONIMI:

iz medicine gastroezofagealna refluksna bolezen, iz medicine gastroezofagealni refluks

STALNE ZVEZE: gastroezofagealni refluks
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Reflux iz lat. refluxus, prvotno ‛vzvratni tok’, iz refluere ‛teči nazaj’

reflúksni reflúksna reflúksno pridevnik [reflúksni]

ki je v zvezi z refluksom 1.1.

STALNE ZVEZE: gastroezofagealna refluksna bolezen
ETIMOLOGIJA: ↑refluks

rinítis rinítisa samostalnik moškega spola [rinítis]

iz medicine vnetje nosne sluznice z močnim vodenim izcedkom

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. rhinitis, iz gr. rhīs ‛nos’

salónar salónarja samostalnik moškega spola [salónar]

1.

navadno v množini eleganten nizek ženski čevelj s srednje visoko ali visoko peto

1.1.

navadno v množini

ETIMOLOGIJA: ↑salon

sléz sléza samostalnik moškega spola [slés sléza]

1.

zdravilna rastlina z dlakavimi listi z nazobčanim robom in belimi ali svetlo rožnatimi zvezdastimi cvetovi ali del te rastline; primerjaj lat. Althaea officinalis; SINONIMI: iz botanike navadni slez

1.1.

STALNE ZVEZE: navadni slez
ETIMOLOGIJA: = cslov. slězъ, hrv. sljȅz, češ. sléz < pslov. *slězъ < ide. *sloi̯g'o- iz *slei̯g'- ‛gladiti, drseti’, ker se iz te rastline (predvsem pri pripravi napitka iz korenin) izloča sluz - več ...

slezénovec slezénovca samostalnik moškega spola [slezénovəc]

1.

rastlina z dlakavimi listi in belimi, rožnatimi ali vijoličastimi zvezdastimi cvetovi na dolgih pecljih ali del te rastline; primerjaj lat. Malva

1.1.

STALNE ZVEZE: gozdni slezenovec
ETIMOLOGIJA: ↑slez

slézov slézova slézovo pridevnik [slézou̯ slézova slézovo]

1.

ki je v zvezi s slezom 1.

ETIMOLOGIJA: ↑slez

stafilokók stafilokóka samostalnik moškega spola [stafilokók]

iz medicine bakterija, ki se nahaja v sluznicah, na koži, v prebavilih in lahko povzroča manjša vnetja, redkeje pljučnico; primerjaj lat. Staphylococcus

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. staphylococcus, iz gr. staphylḗ ‛grozd’ + coccus ‛kok, bakterija v obliki kroglice’, prevzeto iz gr. kókkos ‛jagoda’

streptokók streptokóka samostalnik moškega spola [streptokók]

iz medicine bakterija, ki se nahaja v sluznici dihal, v blatu sesalcev in ob zmanjšani telesni odpornosti povzroča vnetje žrela, prebavne motnje; primerjaj lat. Streptococcus

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. streptococcus, iz gr. streptós ‛gibljiv, zavit’ + coccus ‛kok, bakterija v obliki kroglice’, prevzeto iz gr. kókkos ‛jagoda’

streptokókni streptokókna streptokókno pridevnik [streptokókni]

1.

ki je v zvezi s streptokokom

1.1.

streptokok

ETIMOLOGIJA: ↑streptokok

tuberkulózni tuberkulózna tuberkulózno pridevnik [tuberkulózni]

ki je v zvezi s tuberkulozo; SINONIMI: jetičen

ETIMOLOGIJA: ↑tuberkuloza

vitamín vitamína samostalnik moškega spola [vitamín]

organska snov, ki jo telo v majhnih količinah potrebuje za različne presnovne procese in pozitivno vpliva na delovanje organizma

STALNE ZVEZE: A vitamin, B vitamin, C vitamin, D vitamin, E vitamin, K vitamin, vitamin A, vitamin B, vitamin B1, vitamin B2, vitamin B3, vitamin B5, vitamin B6, vitamin B12, vitamin C, vitamin D, vitamin D3, vitamin E, vitamin F, vitamin H, vitamin K
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Vitamin in angl. vitamin) iz lat. vīta ‛življenje’ + ↑(a)min - več ...

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika