ábrahamovec -vca m (ȃ) ekspr.
moški, ki je dopolnil petdeset let: voščiti abrahamovcu; srečanje abrahamovcev; prvo literarno knjigo je izdal kot abrahamovec

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

alelúja1 -e ž (ȗ)
rel. obredni enobesedni velikonočni spev: zapeti alelujo; radostna aleluja
● knjiž. voščiti veselo alelujo veliko noč
♦ etn. jed iz posušenih repnih olupkov, ki se jé na veliko noč

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

alelúja, I. interj. alleluja! — II. subst. f. 1) das Alleluja; alelujo peti; veselo alelujo komu voščiti; — 2) neka velikonočna jed: repni olupki, posušeni, stolčeni ali zrezani, na svinjski juhi kuhani, Kr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

brati ► bˈrat ˈbeːren nedov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

čestítati -am dov. in nedov. (ȋ)
izraziti komu veselje nad pomembnim dogodkom, uspehom: čestitati k diplomi; čestitati za poroko; dovolite, da vam iskreno čestitam; pisno čestitati / ekspr. čestitam, čestitam / čestitati na ozdravljenju za ozdravljenje
● ekspr. lahko si čestitaš lahko si zadovoljen; ali smem že čestitati? ali se je pričakovano že zgodilo
// voščiti, želeti srečo: čestitati očetu za rojstni dan

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

čestítati -am dovršni in nedovršni glagol, glagol ravnanja (govorjenja)
kdo izraziti veselje komu k/h komu/čemu / za koga/kaj
Očetu so za rojstni dan vsi /zelo iskreno/ čestitali.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024

čestitati ► časˈtiːtat -an dov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

god (voščiti god) gl. ofirati

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

godôvnica -e ž
ženska, ki ima, praznuje godpojmovnik
SINONIMI:

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024

godôvnik -a m (ȏ)
kdor ima, praznuje god: voščiti godovniku

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

godôvnik -a m
kdor ima, praznuje godpojmovnik
SINONIMI:

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024

gratulírati -am dov. in nedov. (ȋ)
knjiž. čestitati: gratulirati k napredovanju / gratulirati za rojstni dan voščiti / pog., ekspr. je to tvoje dekle? Lahko si gratuliraš lahko si vesel, zadovoljen

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

gratulírati -am dvovid., nedov. -ajóč; gratulíranje (ȋ) neobč. k/h čemu ~ k napredovanju čestitati; neobč. gratulirati za kaj ~ ~ rojstni dan voščiti

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

Kako voščimo: »vesela velika noč« ali »veselo veliko noč«

Kako voščimo: Veselo veliko noč ali Vesela velika noč? Je oboje prav?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

kolédnik kolédnika samostalnik moškega spola [kolédnik] ETIMOLOGIJA: ↑koledovati

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

koledováti koledújem tudi kolédovati kolédujem nedovršni glagol [koledováti] tudi [kolédovati] ETIMOLOGIJA: iz koleda ‛obiskovanje od hiše do hiše med božičem in tremi kralji’, iz slovan. *kolęda, tako kot stcslov. *kolęda ‛novo leto’, hrv., srb. kòleda, koléda ‛koleda, koledovanje’, rus. koljadá ‛koledovanje, božični teden, koledna pesem’, češ. koleda ‛koledna pesem’, prevzeto iz lat. calendae ‛prvi dan v mesecu’, iz calāre ‛klicati’, ker so v antičnem Rimu naznanili začetek meseca z nekaj zaporednimi klici - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

leto ► ˈlėːtȯ -a s

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

navoščíti in navóščiti -im dov. navóščenje; drugo gl. voščiti2 (í/ȋ/ọ́ ọ́) kaj ~ tla

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

nazdráviti -im dovršni glagol, glagol ravnanja
kdo/kaj izreči zdravico komu/čemu
(V službi) so mu /brez prave potrebe/ nazdravili (kar z vodo).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024

nevoščljīv -íva prid.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

nevoščljȋvec – glej nevoščljīv, voščīti

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

nevoščljȋvka – glej nevoščljīv, voščīti

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

nevoščljívost – glej nevoščljīv, voščīti

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

nov ► ˈnọːf ˈnoːva ˈnuvu in ˈnọːvȯ prid.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

Ob rojstnem dnevu »voščimo« ali »čestitamo«?

Zanima me, ali je bolj pravilno, da rečemo, da bomo za rojstni dan znancu voščili ali čestitali? Že nekajkrat sem slišala večje zagovarjanje prvega načina (voščiti) in odločno zavračanje in zgražanje ob drugem načinu, meni pa se niti drugi način ne zdi zares napačen. Kaj je bolj pravilno in zakaj?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

povoščíti in povóščiti -im dov. povóščenje tudi povoščênje; drugo gl. voščiti2 (í/ȋ/ọ́ ọ́) kaj ~ nit, papir

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

prījati -am nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

privoščīti – glej voščīti

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

privoščiti ► pr̥ˈvọːščėt -ėn dov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

privoščljīv – glej voščīti

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

rojstnodnévnik samostalnik moškega spolaETIMOLOGIJA: iz rojstnodneven, iz rojsten + dan

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

slávljenec -nca m s -em člov. (á; ȃ) voščiti ~u
slávljenka -e ž, člov. (á; ȃ)
slávljenčev -a -o (á; ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

vojščiti gl. voščiti 2 ♦ P: 1 (TC 1555)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

vojščiti gl. voščiti 1 itd. ♦ P: 1 (MD 1592)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

vóskati -am nedov. (ọ̑)
voščiti2, mazati: voskati nit

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

voščeč deležnik

PRIMERJAJ: voščiti

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

voščejoč (vošeoč, voščeoč) deležnik

PRIMERJAJ: voščiti

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

voščen (vošen, voščen) deležnik

PRIMERJAJ: voščiti

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

vóščenje1 -a s (ọ́)
glagolnik od voščiti, želeti: voščenje novega leta / voščenje sreče

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

vóščenje2 tudi voščênje -a s (ọ́; é)
glagolnik od voščiti, mazati: voščenje poda

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

voščeváti -újem nedov. (á ȗ)
voščiti1, želeti: voščevati za god; voščevati si praznike / mimoidoči so mu voščevali dobro jutro

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

voščȋlnica – glej voščīti

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

voščílo – glej voščīti

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

voščíti1 in vóščiti -im dov. in nedov. (ī ọ́)
1. izraziti komu dobre želje ob prazniku: tudi sosedje so prišli voščit; voščiti za rojstni dan, god; voščiti za praznik(e); pisno, ustno voščiti
// izraziti komu željo, navadno z določeno frazo, da bi bil deležen česa dobrega: voščiti srečno novo leto; voščiti komu vse najboljše / voščiti dobro jutro, dober večer / dober dan voščim, je rekel / voščiti komu lepo nedeljo, srečno pot želeti; dober tek voščim
2. star. privoščiti: voščiti komu uspeh / takega trpljenja še sovražniku ne voščim / voščiti komu prijazno besedo
● ekspr. on je zmeraj pripravljen komu z nožem, s sekiro dobro jutro voščiti koga grobo napasti, glasno ošteti; ekspr. kraj, kjer ti lisica lahko noč vošči samoten, odmaknjen kraj, zlasti blizu gozda; ekspr. najbolje je, da si voščimo zbogom, sicer se bomo še sprli da se poslovimo, razidemo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

voščíti2 in vóščiti -im nedov. (ī ọ́)
mazati, premazovati z voskom: voščiti dreto, papir, parket / voščiti sir potapljati ga v vosek

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

voščíti1 in vóščiti -im dvovid. vóšči -te in -íte, nedov. -èč -éča; vóščil -íla, vóščit, vóščen -a; vóščenje; (vóščit) (í/ȋ/ọ́ ọ́) komu za kaj ~ prijatelju za rojstni dan; ~ ~ god, praznik; ~ srečno novo leto

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

voščíti2 in vóščiti -im nedov. vóšči -te in -íte, -èč -éča; vóščil -íla, vóščit, vóščen -a tudi voščèn -êna; vóščenje tudi voščênje; (vóščit) (í/ȋ/ọ́ ọ́) kaj ~ parket

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

voščíti1 in vóščiti -im dov. in nedov.
komu kaj izraziti, izražati komu dobre želje ob prazniku; izraziti, izražati komu željo, navadno z določeno frazo, da bi bil deležen česa dobrega
SINONIMI:
čestitati, knj.izroč. gratulirati, knj.izroč. voščevati, zastar. vzdajati, zastar. vzdati
GLEJ ŠE SINONIM: privoščiti, zaželeti, želeti

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024

voščíti2 in vóščiti -im nedov.
kaj mazati, premazovati z voskom
SINONIMI:
knj.izroč. voskati

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024

voščíti1 in vóščiti -im dovršni in nedovršni glagol, glagol ravnanja (govorjenja)
kdo izraziti dobre želje komu za koga/kaj
Očetu so za rojstni dan vsi /zelo iskreno/ voščili.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024

voščíti2 in vóščiti -im nedovršni glagol, glagol spremembe lastnosti
kdo/kaj mazati z voskom kaj
V celem bloku so voščili parket.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024

vǫ́ščiti 1., -im, vb. impf. 1) anwünschen, wünschen; v. srečo; v. dobro jutro; voščim ti, da bi se ti dobro godilo; — 2) zuerkennen, Dict.; pravdo v. komu, Trub.; pravico komu v., Rec.; — prim. stvn. wunsken, Mik. (Et.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

voščíti 2., -ím, vb. impf. mit Wachs überziehen, bestreichen oder schmieren, Meg., Mur., Cig., Jan.; krojač vošči nit, Levst. (Rok.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

vóščiti tudi vóuščiti -im nedov. voščiti, privoščiti: dobro vouscsiti 'selejoucsi szvojoj Materi KOJ 1845, 79; i csi vouscsis, i nihás vogrszko rejcs KOJ 1833, XVI; Tou bláj'zenſztvo mi tak vouscsi BKM 1789, 427; ino etim vu zdájsnyoj Kumánii presztor vouscsi KOJ 1848, 24; Tvoj brat nama ne vôscsi blá'zen 'zitek AIP 1876, br. 2, 6; tak tebi dobra nevouscsijo KOJ 1833, VI; nebi vouscso szvojim delavczom nocsnoga pokoja KOJ 1845, 97; Katanszko soulo je i vogerszkim mladénczom vouscsila KOJ 1848, 111

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

voščiti [voščīti vọ́ščim] dovršni in nedovršni glagol

želeti, voščiti, čestitati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

voščiti (vošiti, voščiti) glagol

PRIMERJAJ: voščejoč, voščen, voščeč

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

voščiti ► ˈvọːščėt -ėn dov. in nedov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

vošiti glagol

GLEJ: voščiti

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

vošiti gl. voščiti ♦ P: 1 (ZK 1595)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

všẹ̑č povdk.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

všèč, adj. indecl. nach Wunsch, erwünscht, angenehm, gefällig; v. mi je kaj; všę̑č, Dol.; — po všeči, nach Wunsch; (po moji všeči, Rib.); — iz voščeč(e) part. praes. od glag. voščiti.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

vzdájati -am nedov. (ȃ) zastar.
1. želeti, voščiti1: vzdajati komu srečo
2. izdajati: njegov obraz vzdaja bolečino / vzdajati vtis prazničnosti dajati

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

vzdáti vzdám dov., 2. mn. vzdáste in vzdáte; vzdál (á)
zastar. zaželeti, voščiti1: vzdati komu srečo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

zaželéti -ím dov.
komu kaj izraziti komu željo, da bi bil deležen česa dobrega, pozitivnega
SINONIMI:
star. poželeti, star. priželeti, knj.izroč. voščiti1

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024

želéti -ím nedov.
1.
komu kaj izražati komu željo, da bi bil deležen česa dobrega, pozitivnega ob kaki priložnosti
SINONIMI:
knj.izroč. voščiti1
2.
izražati voljo, željo, vljudno zahtevo, kot jo določa sobesedilo
SINONIMI:
ekspr. hoteti

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024

želéti -ím nedovršni glagol, naklonski glagol
1.
kdo dobronamerno izražati komu/čemu kaj
Vsem ljudem želi srečo.
1.1.
kdo/kaj dobronamerno priložnostno izražati komu/čemu kaj
(Pri slovesu) jim je želel srečno pot.
2.
kdo bi rad kaj dobiti, spremeniti, izvesti kaj
(V tej zadevi) želijo dodatno pojasnilo.
3.
kdo/kaj biti pripravljen sprejeti koga/kaj , narediti kaj
Podjetje želi nove delavce.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024

Število zadetkov: 66