akvarél.. tudi akvarél prvi del podr. zlož. (ẹ̑) |vodén| akvarélbárvice tudi akvarél bárvice
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
arónija arónije samostalnik ženskega spola [arónija] 1. grm z zaobljenimi listi in borovnicam podobnimi temno modrimi plodovi trpkega okusa; primerjaj lat. Aronia melanocarpa; SINONIMI: iz botanike črnoplodna aronija
STALNE ZVEZE: črnoplodna aronija ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nlat. aronia iz gr. arōnía ‛nešplja’, iz áron
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
Bančno povzročena recesijaZanima me slovenski prevod angleškega termina bank-led recession, ki označuje recesijo, ki je posledica problemov v bančnem sistemu (bančne krize). Imam dva predloga: s strani bank povzročena recesija in bančno vodena kriza . Kaj menite?
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
brózga -e ž (ọ̑) 1. vodén, shojen sneg; plundra: blato in brozga;
sneg se je stajal v brozgo;
umazana brozga 2. zmes debelozrnate snovi in tekočine: gnojnična brozga / čeber češnjeve brozge za žganje
♦ agr. bordojska brozga škropivo iz modre galice in apna3. ekspr. slaba pijača: piti brozgo;
pren. literarna brozga 4. zastar. drhal, sodrga: V službo je jemal najgrje malopridneže, tatove, pijance, vlačugarje in tako brozgo (J. Trdina)
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
čobódra -e ž (ọ̑) slabš. 1. gosta, tekoča zmes: iz kotla je tekla črna, gnojnici podobna čobodra;
mlečna čobodra;
pren. jezikovna čobodra 2. slaba pijača: v tej gostilni točijo samo čobodro // slaba jed, navadno redka: glasno je srebal čobodro iz sklede; vse leto boš otepal neslano čobodro 3. vodén, shojen sneg; plundra: gaziti po čobodri 4. ekspr. neprijeten, zapleten položaj: zaradi očeta bom pomagal fantu iz te čobodre;
sebi je pomagal, nas je pa pustil v tej čobodri
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
industríjski robót -ega -a m
Terminološki slovar avtomatike, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
Izbira predloga: »proti doplačilu«, »za doplačilo« ali »ob doplačilu« ... nudimoVelikokrat kje zasledim primere, »proti doplačilu vam nudimo voden ogled«. Proti doplačilu se mi zdi čisto napačno. Je pravilno za doplačilo ali ob doplačilu ali oboje? Zakaj se izogibamo besedi nuditi in s čim jo nadomeščamo?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
jámski katáster -ega -tra m
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
Kaj pomeni izraz »vojena krava«?
Kaj pomeni vojena krava v frazeologizmu Krava ni še bila vojena, pa že skače v hlevu teliček? Mogoče še ni bila pripuščena?
Gre za izpeljanko od voditi?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
krópni -a -o prid. voden, nekvaliteten: Tônye meszô krôpna 'zupa KAJ 1870, 136
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
mehürna vodna gl. mehuren*, voden* ♦ P: 1 (MTh 1603)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
mọ́der1 -dra prid.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
mónitoring -a m
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
moving head -- -a m
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
nanos m, conferva, -ae, vodèn
nanoṡ, ẛnoṡ
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
novelíranje novelíranja samostalnik moškega spola [novelíranje] 1. sprememba, dopolnitev veljavnega pravnega akta z novelo1.1. dopolnitev, prenova, izboljšanje česa sploh
ETIMOLOGIJA: ↑novelirati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
ojúžen -a -o
prid. v zvezi s čim zmrznjenim, ledenim ki je topeč se mehek, voden SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024
parabólični kábel -ega -bla m
Terminološki slovar betonskih konstrukcij, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
parcéla -e ž
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
pelàti pèlam nedov. 1. peljati, spravljati koga ali kaj z enega mesta na drugo: zapovedao ga je med vojſzkov pelati KŠ 1771, 410; ne odvé'ze gyüncza ſzvojga i pela ga napájat KŠ 1771, 216; primte ga i pelajte ga ſzlobodno KŠ 1771, 149; ka ga vszepovszéd kamkoli de nyé pelao naszledüvali KOJ 1848, 7; Gda bodo pa váſz pelali vu ſzpráviſcse KŠ 1771, 211; I, gda bi ga pelao vrág na edno viſziko gorou KŠ 1771, 175; I, gda bi notri pelali roditelje to dejte KŠ 1771, 170; ino je nyou k-tomi prvomi csloveki, k-moskomi pelao SIZ 1807, 7; gori ſzo ga pelali vu zgorányo hi'zo KŠ 1771, 370; Ocsa szo me ze pelali KAJ 1870, 5; Omedléno kralico szo v-hintôvi domô pelali AI 1875, kaz. br. 8; one garicze, vu steri ga pelajo KOJ 1833, VI 2. voditi koga kam: Scséjo oni tebé ſzebom, Vnebéſza li pelati BKM 1789, 106; ino me kfriskim vodám pela ABC 1725, A8b; Vnyega ztezaj hotte. On vnebéſza pela BKM 1789, 12; I po sztezi ſzpravicsanya Pela na sztan zvelicsanya KAJ 1848, 9; Da náſz ne ſzkvarijo Vpekeo ne pelajo BKM 1789, 18; Ki pride Vu nebeſzki Orſzág nász pelat BKM 1789, 9; ſztvoim ſzvétim Dühom pelai mené SM 1747, 46; Hodi, i pelaj me kraj KŠ 1754, 262; Da náſz Pelaj gori vu nebeſzko radoſzt BKM 1789, 56; i zmouk Pelaj náſz vſze gori k-ſzebi SŠ 1796, 144; Pelaj po nyem vsze sztvojrênye, Bog, na tvoji csüd vidênye KAJ 1848, 6; bode .. ino pelal do ſivoucſega ſztüdencza SM 1747, 32; Pelao me bou v'zitek vecsni KŠ 1754, 270; Düjh te iſztine, pelao de váſz vu vſzo iſztino KŠ 1771, 319; Vöri da te bode pelao vu bláj'zenſztvo SŠ 1796, 11; ſtera je nyé na onoga potrdjávanye pelala, ka Moj'zes právi KŠ 1754, 3b; vlovleno je pela vlovlenyé KŠ 1771, 580; naj pokojni i tihi 'zitek pelamo vu vſzoj pobo'znoſzti KŠ 1771, 636 3. voditi, usmerjati: jezik szvoj i pero prav pelati KOJ 1845, 6; Za torke záto tesko prôti hercegovinancom boj pelati AI 1875, kaz. br. 3; Nego podmetávam tejlo moje i vu ſzlü'zbo je pelam KŠ 1771, 508; kabi komi ono skér, ſtera na tou pela, bránili KŠ 1771, A4b; Vsze eta dela ruszkoga vladára rôka pela AI 1875, br. 2, 2; hercegovináncom, ki bojno po szoldacskom pelajo AIP 1876, br. 2, 3 4. biti usmerjen kam, držati: i ſirouka pot pelajo na ſzkvarjenyé KŠ 1754, 143; ktim 'zeleznim vrátam, ſtera vmeſzto pelajo KŠ 1771, 379; tou vouſzko pout nájdejo, ſtera na 'zitek pela KŠ 1754, 11b pelàti se pèlam se 1. peljati se: I ſztoupo je Jezus vu ládjo, prejk ſze je pelao KŠ 1771, 27 2. opravljati se, potekati: szvoja szedsztva i tanácsivanye sze po vszakoga poszlaniksztva országa jezika pela AI 1875, br. 1, 1; szo tudi szpoznali to, ka vu preminocsih letaj sze vértüvanye lagoje pelalo AI 1875, br. 2, 1; Kapernaitánczi ſze od telovnoga kdühovnomi krühi pelajo KŠ 1771, 282 pelajóuči -a -e vodeč: jeli ſze ſcsé nadale od vſzakovacske prilike na grejh pelajoucse ogibati KŠ 1754, 209 pèlavši -a -e peljaje: Pelavſi ga pa za rokou notri ſzo ga pelali v-Damaskus KŠ 1771, 368; I pelavſi te ládje kzemli, naſzledüvali ſzo ga KŠ 1771, 180; I pelavſi ſze prisli ſzo vzemlo Genezáret KŠ 1771, 49 pèlani -a -o peljan, voden: i pelan je v dühi vu püſcsávo KŠ 1771, 175; Gda bi pa mogao notri pelani biti med vojſzko KŠ 1771, 410; Jezus pred Annása, i Kajfása pelani KM 1783, 72; Vſzáka ſztvár de trpetala, ino pred ſzodcza pelana BKM 1789, 437; Ta skrinya je pa nej pelana na kouli KM 1796, 61; Pelana ſzta pa i dvá drügiva hüdodelnika KŠ 1771, 252; i v robſztvo bodo pelani med vſze pogane KŠ 1771, 243; knejmim bolvanom kak ſzte pelani KŠ 1771, 514; Notri ſzo pelani vu palacso KM 1796, 30; Da je odprávogasztrána pelano vértüvanye za skodlivo kázalo AI 1875, br. 2, 4
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
peljan -a prid. voden, peljan:
On je kakor ena Ouza k' saklanju pelan im. ed. m ǀ v' duhu je bil v' Nebeſſa pelan im. ed. m ǀ njegova dusha bo pelana im. ed. ž pred tiga pravizhniga Rihtaria Nebeskiga ǀ Kadar Iſraelitery ſo bili v' jetje Babilonsku pelani im. mn. m
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
ploskalika ► plọsˈkaːlėka -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
plúndra -e ž (ȗ) vodén, shojen sneg: ponoči je plundra zmrznila;
sneg se je spremenil v plundro;
hoditi po plundri;
blato in plundra
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
povoden [povódǝn]
pridevnikki se nahaja na, v vodi ali ob njej; voden
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
pravíca do sójenja v razúmnem róku -e -- -- -- -- -- ž
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
pretóčni citométer -ega -tra m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
prevodén3 -a -o prid. (ẹ̑) preveč voden: juha je prevodena;
prevodeno mleko / prevoden sadež
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
ravnàti ràvnam nedov. 1. ravnati, voditi, usmerjati: Vcſio náz naſſ ſitek ravnati TF 1715, 12; naj bole vekivecsnomi zvelicsanyi ravnati mores KŠ 1771, A8a; Bog nas, ki vsza ravnas v-pravicsnoszti KAJ 1848, 10; Ar stere Düh Bosji ravna, (goni) SM 1747, 23; Vtoj cséſzti on vſza ravna KŠ 1754, 105; i ravna nogé naſe na pout méra KŠ 1771, 166; Ár on vſze Moudro ravna vpoglédi BKM 1789, 16; Sziromák csloveka nakányanye dober Boug ravna KM 1790, 16; Ki ravna szvoja dela KAJ 1848, 7; ravnai tvoio pout pred menov ABC 1725, A7b; ino ravnai mené gneſz SM 1747, 46; Vodi i ravnaj moje nogé po tvoje ſz. zapouvidi ſztezáj KŠ 1754, 233; Jezus Kriſztus ravnaj pout naſo kvám KŠ 1771, 619; Oh Boug ravnaj k-tebi ſzrczá KM 1783, 11; Ravnaj tve ſzrczé ktomi, Da ſze dopádnes nyemi BKM 1789, 15; Z-Dühom me ravnaj eti na právo poniznoſzt BRM 1823, 9; ravnaj pred menom pôt tvojo TA 1848, 5; ino pouleg nyegovi zapouvidi veſz nas 'zitek ravnajmo KŠ 1754, 68; vaſſe vcſenyé tak rendeluite ino ravnaite TF 1715, 6; ravnajte pout Goſzpodnovo KŠ 1771, 266; Szteze 'ze ravnajte BRM 1823, 6; Szvétoga Düha, dáj ki de me ravno BKM 1789, 78; i bode národe prav ravnao TA 1848, 7; Sz. Düjh naj ono Vſze ravna KŠ 1754, 248; Goſzpoud pa naj ravna ſzrczá vaſa KŠ 1771, 629; On naj vcsi ino ravna 'seno ſzvojo SIZ 1807, 9; naj nas 'zitek pouleg nyé ravnamo KŠ 1754, 69; Sto je ravnao po Jó'suevoj ſzmrti Izraelſzke ſzini KM 1796, 45; ka je nej szpráviscsa vkuppouzvao, nego po szvojem ravnáo KOJ 1848, 45 2. oskrbovati, skrbeti za kaj: dokecs moski vünej márho ravnajo KOJ 1845, 40; da on zná szvoje recsi, i oupravo hasznovito ravnati KOJ 1833, XV ravnàti se ràvnam se 1. odpravljati se: Ino ſze ſzpát ravna KŠ 1754, 248; Gda ſze 'se na pocſinek ravna cslovik KM 1783, 172; Pa tüdi Törk szem dale sze ravnao KOJ 1848, 69; Kakda ſze je ravnao Goſzpon Kriſztus vu Nebéſza KM 1796, 115; Kapitán z-szvojimi sze je tüdi za nyima ravnao KOJ 1848, 104; na dugo pôt ono, na stero sze je rávno zdâ ravnao KAJ 1870, 115; Paveo ſze po vnougi gmajnaj ravna v-Jeru'zálem KŠ 1771, 397 2. ozirati se, zgledovati se: Poſtenyé ſze pa ne ravna na ſzám kejp KMK 1780, 39; Vſzáka Dusa ravnaj ſze BRM 1823, 6; Záto ſze ravnajmo BKM 1789, 19; Lejpo ſze ravnajte Zdaj ide zvelicsanye BKM 1789, 12; I jaſz bom ſze za nyim ravnao BRM 1823, 86; Potom ország sze po szvojem zbránom prednyási ravno AI 1875, kaz. br. 3; tákſi, ki ſzo ſze li pouleg ſzame ſzvoje laſztivne voule ravnali KM 1790, 78 ravnajóči -a -e usmerjajoč, upravljajoč, vodeč: Oh hválte Vſza môdro ravnajôcsega, Bôga BRM 1823, 104; Vu bojni razmi [konj] i bôga ravnajôcsi glász zapovednika KAJ 1870, 88 ràvnani -a -o usmerjan, voden: csi je na dobro pout ravnani KM 1790, 56
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
regiran prid. voden:
hozhe regeran im. ed. m biti od S. Joſepha, kakor shular od Preceptaria (III, 211) → regirati
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
senožét -i ž
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
skéner -ja m
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
snéžna brózga -e -e ž
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
téledirigíran -a -o prid. (ẹ̑-ȋ) teh. vóden, usmerjan na daljavo: teledirigirana raketa / teledirigirane naprave v vesoljski ladji
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
téledirigíran -a -o (ẹ̑ȋ) teh. voden, usmerjen na daljavotéledirigírani -a -o (ẹ̑ȋ) ~a raketatéledirigíranost -i ž, pojm. (ẹ̑ȋ) teh.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
vlákec vlákca samostalnik moškega spola [wlákəc] 1. manjši vlak, zlasti za prevoz turistov
2. igrača, ki predstavlja vlak
3. enostaven ples, pri katerem plesalci tvorijo premikajočo se kolono
STALNE ZVEZE: hitri vlakec, vlakec smrti ETIMOLOGIJA: ↑vlak
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
vóda -e in vodẹ̑ ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
vóden1 -dna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na vod: vodna dolžina / vodni komandir
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
vôden2 -dna -o prid. (ó) nanašajoč se na vodo: vodna kapljica;
vodna para / vodni izvleček izvleček, dobljen z vodo; vodna raztopina / vodni objekt; vodni števec; vodni zbiralnik; vodna črpalka / vodna pipa v orientalskem okolju pipa, pri kateri gre tobakov dim po dolgi cevi skozi posodo z vodo / vodni izvir, tok; vodna gladina / vodne ptice, rastline / vodni promet; vodno gospodarstvo / vodno letalo letalo, ki vzleta in pristaja na vodi; hidroplan; vodno smučanje drsenje po vodni gladini, pri katerem se smučar drži za vrv, ki jo vleče motorni čoln / vodno mesto večje središče z vodnim parkom, z več vrstami vodne zabave / vodna energija energija določene količine površinskih vodnih tokov; vodna moč moč, ki jo ima vodni tok pri padcu
♦ bot. vodna kreša vodna rastlina z razraslim steblom in cveti v socvetju, Nasturtium; vodna kuga vodna rastlina z listi, nameščenimi v vretencih, in dolgopecljatimi cveti, Elodea canadensis; vodna leča vodna rastlina z zelo majhnimi, listom podobnimi stebelci, Lemna; elektr. vodna elektrarna hidroelektrarna; fiz. vodni kalorimeter; friz. vodna ondulacija ondulacija, pri kateri se mokri lasje oblikujejo v določeno pričesko; gastr. vodni žličnik žličnik iz moke, jajc in vode; geogr. vodna jama kraška jama, v kateri teče voda; vodno stanje višina gladine reke, jezera v določenem času glede na povprečje; grad. vodni padec višinska razlika med gladino vode pred vodno napravo in za njo; kem. vodni plin plinasta zmes ogljikovega monoksida in vodika, ki se uporablja kot sintezni in kurilni plin; vodno steklo topno steklo; lov. vodna perjad race, gosi; navt. (vodna) brazda sled za ladjo; vodna črta ravnina, v kateri seka mirna vodna gladina bok ladje; tovorna vodna črta ravnina, v kateri seka mirna vodna gladina bok polno natovorjene ladje; papir. vodni znak v mokro papirno snov vtisnjen znak na bankovcu, pisalnem papirju, viden pri presvetlitvi; pravn. vodno pravo predpisi o uporabi in zaščiti vod; strojn. vodni ris znak za najnižjo varno višino vodne gladine v parnem kotlu; vodni stroji vodne turbine, vodne črpalke; vodna turbina turbina, ki spreminja pogonsko energijo vode v mehansko delo; šport. vodne smuči; teh. vodni plašč prostor med dvema stenama, napolnjen s paro, vodo, za gretje, hlajenje; vodni stolp zaprta betonska ali kovinska posoda na betonskem stebru, stebrih za zbiranje, hranjenje vode; vodna tehtnica kratka letev z vdelano cevko, delno napolnjeno s tekočino, za določanje vodoravne lege; vodno kolo priprava v obliki kolesa z lopatami ali s korci, ki izkorišča vodno energijo za pogon stroja, naprave; um. vodna barva barva, pri kateri se za vezivo uporablja vodna raztopina lepil; zool. vodni pajek pajek, ki živi v zvonasti mreži pod vodo, Argyroneta aquatica; vodni pljučarji; vodna kokoška srednje velika vodna ptica sive barve s črno glavo in črnim vratom; črna liska; sam.:, pog. napravite mi vodno vodno ondulacijo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
vodén3 -a -o prid. (ẹ̑) 1. ki ima, vsebuje veliko vode: zgodnje češnje so vodene / voden sneg mehek, topeč se2. ki je zaradi izgube bistvenih lastnosti, značilnosti manj kvaliteten, nekvaliteten: vodena juha, omaka;
vodeno mleko, vino // ki je svetle, neizrazite barve: starka je imela vodene oči / nebo svetlo modre, vodene barve // ekspr. vsebinsko prazen: pogovor je postajal vedno bolj voden
♦ gozd. vodeni poganjek poganjek, ki zraste iz starega tkiva; bohotivka; med. vodeni mehurček mehurček, napolnjen s serozno tekočino; um. vodena barva barva, pri kateri se za vezivo uporablja vodna raztopina lepilvodéno prisl.:
vodeno modre oči; vodeno orisani značaji
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
vôden -dna -o (ó)vôdni -a -o (ó) ~ izvir
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
vodén -a -o; bolj ~ (ẹ̑) ~ sadež; Ta juha je preveč ~a; slabš. Pogovor je postajal vedno bolj ~ |vsebinsko prazen|vodéni -a -o (ẹ̑) zdrav. ~ mehurčekvodénost -i ž, pojm. (ẹ̑)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
vóden1 -a -o (ọ́)vódeni -a -o (ọ́) ~ izstrelekvódenost -i ž, pojm. (ọ́)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
vóden2 -dna -o (ọ̑)vódni -a -o (ọ̑) voj. ~ komandir
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
vodén -a -o
prid.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024
vodę̑n, adj. wässerig, Wasser-; vodena juha, eine gehaltlose Suppe.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
vódən 1., -dna, adj. Wasser-; vodna moč.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
vódən 2., -dna, adj. 1) leitend, Jan. (H.); — 2) führig, Cig.; lenksam, Jan. (H.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
voden1 [vódǝn]
(vodni) pridevnikki je v zvezi z vodo; voden
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
voden2 [vodẹ̑n]
pridevnikki vsebuje veliko vode; voden
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
voden (voden, vojen) deležnikPRIMERJAJ: voditi
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
voden1 prid., aquae ductus, vodeni rori;
aqualis vas, vodena poſſoda;
aqueus, vodene farbe;
aquosus, voden;
colliquiae, -arum, vodene braṡde,
vodeni jamizhi;
colocasia, -ae, vodeni bob raſte v'Egyptu;
ebullare, naglu ṡlýti, ſe reſpozhiti, inu reṡlyti, kakòr en
vodeni mihúr;
glaucus, -a, -um, vodéne farbe, ſyv, mazhkinih ozhy;
hydromyla, vodeni malin;
oedoma, oteklúſt
vodena, katera ne boly, pres beteṡha;
pituitosus, -a, -um, zhlovik
vodene kryi, ſhmerkou;
unda, -ae, vodeni val, ſlap na vodi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
voden -a prid. voden:
kakor enu drivu, kateru je uſſajenu per uvodenih mest. mn. ſtudenizah (III, 282)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
voden1 [vôden] prid. ♦ P: 8 (TC 1555, TO 1564, TPs 1566, TPs 1579, TT 1581-82, BH 1584, TPo 1595, MTh 1603)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
voden2 [vodén] prid. ♦ P: 16 (TT 1557, TPs 1566, TL 1567, TC 1575, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, DPr 1580, TT 1581-82, DB 1584, DM 1584, DAg 1585, TPo 1595, TfM 1595, ZK 1595)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
voden ► ˈvȯdẹːn vȯˈdẹːna -ȯ prid.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
vodèni1 -a -o prid. vôden: Záto má mêrno lato, vodeno mero KAJ 1870, 74; záto vodeni fticsi odidti morejo KAJ 1870, 24; i cſiſzto je mládo vrbje od vodeni klicz KM 1790, 76
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
vodèni2 -a -o prid. vodén: Kak vodeni mehér BKM 1789, 447; Kak vodeni mehér SŠ 1796, 104; dreivo vſzadjeno poleg vodenoga potoka SM 1747, 25; je naszledüvalo, celo i szmrt z-vodenoga betega KOJ 1848, 28; Ali on je naszkorom vu vodenom betegi mro KOJ 1848, 92
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
vodíti1 vódim nedov. (ī ọ́) 1. iti pred kom ali s kom z namenom, da pride na določeno mesto: strežniki vodijo bolnike na preglede;
voditi goste v hotelske sobe;
voditi kaznjence na zaslišanje;
učitelj je otroke previdno vodil proti vrhu / voditi živino na pašo, v hlev goniti// iti s kom z namenom, da se mu kaj pokaže, razkaže: voditi obiskovalce po razstavi; voditi turiste po mestu 2. držeč koga delati, da se giblje v določeni smeri: voditi slepega človeka / voditi koga za roko, pod roko / voditi konja za uzdo // držeč koga delati, da pride na določeno mesto: voditi koga čez trg; voditi otroka na drugo stran ceste / bolnika pogosto vodijo na sprehod 3. delati, povzročati, da kdo kam pride: otroci so pogosto vodili domov svoje prijatelje / ekspr.: radovednost ga je vodila k njim iz radovednosti je prihajal; poštarja vodi služba v vse hiše poštar ima tako službo, da prihaja v vse hiše / otroka ne vodijo več v vrtec nimajo ga več v vrtcu4. iti v premikajoči se skupini pred drugimi: sprevod je vodil zastavonoša / kolono je vodil gasilski avtomobil 5. delati, da se kaj premika, giblje v določeno smer, ima določen položaj: kapitan je sam vodil ladjo;
voditi čoln mimo čeri;
voditi raketo z zemlje / dobro voditi koso, žago; spretno voditi smuči / z magnetom voditi opilke // delati, da kaj deluje, poteka na določen način: voditi napravo; daljinsko voditi / voditi proizvodnjo z računalnikom; strokovno voditi delo 6. biti na najvišjem mestu pri usmerjanju dejavnostia) kake skupine, skupnosti, organizacije: voditi stranko;
umetniško voditi zbor / voditi državo / delegacijo vodi znan politik / samec vodi čredo b) kake delovne enote: voditi podjetje, šolo, tovarno / voditi prodajni oddelek // biti na najvišjem mestu pri odločanju o poteku česa: predsednik vodi delo, priprave / sodnik vodi preiskavo / žena vodi gospodinjstvo / voditi sejo, tečaj / voditi televizijsko oddajo / voditi izlet 7. z zgledom, nasveti delati, povzročati, da kdo ravna na določen način: voditi mladino;
voditi otroke tako, da se razvijejo njihove sposobnosti;
duhovno, moralno voditi 8. delati, da kdo ravna v skladu z določenim ciljem: vodila ga je skrb za otroka 9. biti v določenem prostoru in imeti določeno smer: cesta vodi mimo šole;
steza vodi na hrib, po slemenu;
stopnice vodijo navzdol / vrata vodijo v spalnico / čez reko vodi most je; pot nas je vodila mimo starega gradu šli smo// omogočati, da kdoa) kam pride: cesta vodi do hribovskih kmetij;
pren., ekspr. pot, ki vodi v lepše življenje b) kaj spozna, se s čim seznani: pisec vodi bralca skozi zgodovino teh krajev / sledovi vodijo daleč nazaj 10. s prislovnim določilom delati, povzročati, da se doseže to, kar izraža določilo: vztrajno delo vodi do uspeha;
pravičen boj vodi k zmagi // delati, povzročati, da pride do tega, kar izraža določilo: žalitve vodijo v prepir / tako gospodarjenje vodi v propad 11. opravljati kako dejavnost, s katero se spremljajo določeni dogodki, spreminjanje stanja: voditi evidenco o prebivalstvu / voditi poslovne knjige 12. publ. teči, voziti pred drugimi tekmovalci: vodi mlajši kolesar;
tekač je nekaj časa vodil, potem ga je nekdo prehitel // biti glede na rezultat, točke pred drugimi tekmovalci: naši skakalci vodijo; vodi Francija pred Ukrajino; voditi z dvema točkama // biti glede na kaj sploh pred drugimi: vodi kandidat nasprotne stranke / voditi z večino glasov 13. publ., z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: voditi s kom pogajanja;
pisec je že vodil podobno polemiko sodeloval v njej;
voditi zapisnik pisati
● pisar. ne vodijo dovolj računa o družbeni pomembnosti teh pojavov ne upoštevajo jih dovolj; ekspr. voditi koga za nos varati ga; publ. v modi vodita Francija in Italija sta najpomembnejši, najboljši; ekspr. tako ravnanje, to nikamor ne vodi izraža odklonilen odnos; preg. če slepec slepca vodi, oba v jamo padeta iskanje nasveta, opore pri enako neizkušenem človeku je pogubno; preg. vse poti vodijo v Rim isti cilj, namen se lahko doseže na različne načine
♦ aer. kontrola letenja vodi letalo daje z zemlje pilotu navodila za krmarjenje; alp. voditi navezo; gled. voditi lutko premikati jo in s tem ustvarjati videz, da je živa; kor. pri plesu vodi moški določa držo in ritem ter usmerja korake, obrate; rad. voditi oddajo neposredno sodelovati pri realizaciji radijske, televizijske oddaje; skrbeti, da oddaja poteka po določenem načrtu; najavljati in komentirati program na prireditvi; šport. voditi žogo premikati jo v določeni smeri z metanjem ob tla ali rahlimi sunki z nogamivodèč -éča -e
1. deležnik od voditi: vstopila je, vodeč za roko otroka; steza, vodeča strmo navzgor
2. vodilen: vodeči arhitekt tistega časa / dohiteti vodečega tekača / vodeča politična vloga
vóden -a -o:
netočno vodene knjige; strokovno vodeno delo
♦ voj. vodeni izstrelek izstrelek, ki se z elektronskimi napravami usmerja proti cilju
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
vodíti vódim nedov. vôdi -íte, -èč -éča; vôdil -íla, vôdit, vóden -a; vódenje, (vôdit) (í/ȋ ọ́) koga/kaj ~ čoln mimo čeri; ~ oddajo; ~ otroka za roko; publ.: ~ račune o čem → upoštevati kaj, paziti na kaj; ~ razpravo → razpravljati; ~ zapisnik → pisati zapisnik; nevtr. Cesta ~i mimo šole; publ. Naši skakalci ~ijo |so glede rezultatov pred drugimi|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
vodìti vòdim nedov. 1. voditi, delati, da kdo kam pride: jeli more ſzlejpi ſzlejpoga voditi KŠ 1771, 185; Csi tebé prav scsé voditi KAJ 1870, 7; konyom czejli nyihov trüp vodimo KŠ 1771, 750; Te témni je nêmeo, ki bi ga vodo KAJ 1870, 37; Kmeſzti ſzo ga odali, Zvézanoga vodili BKM 1789, 71; Szlejpi pa Szlejpoga csi bode vodo KŠ 1771, 50 2. delati, da kdo ravna v skladu z moralnimi načeli: jaſz te hocsem zmoimi ocsmi voditi SM 1747, 96; Ki sze Jezusa dr'zi, I od nyega voditi dá KAJ 1848, 221; i na ſztezai nyega vodis SM 1747, 85; Bláj'zen je koga ti vodis BKM 1789, 331; on mené po rávnoi pouti vodi ABC 1725, A8b; ſzvoje lüſztvo, nyé vodi KŠ 1754, 105; Tvega Düha, Ki náſz vodi BKM 1789, 125; recsi, da med nyimi edna to drügo kakti vodi KOJ 1833, 114; vodi mene utvoioi praviczi ABC 1725, A7b; Vodi me vu tvoioi praviczi SM 1747, 93; Vodi me vu iſztini tvojoj KŠ 1754, 157; tak ravnaj i vodi ſzrczá naſa KŠ 1771, 833; Goszpodne vodi me vu praviczi tvojoj TA 1848, 5; Ti me vodi z-dühom szinovne bojazni KAJ 1870, 5; nego kaibi druge na práve vöre pout vodili TF 1715, 7; On nász bode vodo do szmrti TA 1848, 39 vodìti se vòdim se voditi se: Ár kikoli ſze od Düha Bo'zega vodijo KŠ 1771, 464; Od nyega bom ſze vodo BKM 1789, 163 vòdjeni -a -o voden: Z-ocsinszkim tálom szem od tébe vodjen KAJ 1848, 257
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
voditi glagolPRIMERJAJ: vodejoč, voden
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
vodljìv, -íva, adj. = 2. voden 2), Cig., Jan.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
vodniGLEJ: voden1
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
vodnocopel [tož. ed.] gl. kopel, voden 1 ♦ P: 1 (TC 1555)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
vojen deležnikGLEJ: voden
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
zabrízgati -am dov. (ȋ) izteči, izliti se v močnem curku: iz žile je zabrizgala kri / izpod koles je zabrizgal voden sneg
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
znos m, conferva, -ae, vodèn nanoṡ,
ẛnoṡ
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
žábica -e ž (á) 1. manjšalnica od žaba: mlada žabica;
regljanje žabic / obleči otroku žabice / plavati žabico // igrača v obliki te živali: otrok se igra z leseno žabico 2. ljubk. majhen otrok, navadno deklica: naša žabica še spančka / kot nagovor kaj pa jokaš, žabica mala 3. ključavnica z ukrivljenim paličastim delom, s katerim se ta pri zaklepanju namesti na kaj; obešanka: na vratih visi žabica;
vtakniti ključ v žabico / varnostna žabica 4. večkrat prepognjen papir z eksplozivno snovjo, ki ob vžigu odskakuje od tal in poka: pod nogami je pokala žabica 5. odboj vrženega kamna od vodne gladine: otroci mečejo kamne in štejejo žabice / metati, vreči žabico metati, vreči majhen, ploščat kamen, da se odbije, odbija od vodne gladine
● nar. govedo, ovca ima žabico bolezen, za katero je značilno napenjanje, zaprtje; nar. nasaditi žabice zajčke; zapeti žabico na nogavici zaponko z gumijastim jezičkom za držanje obutih dolgih nogavic; pog. zavesa visi na žabicah ščipalkah, zaponkah; ekspr. ne molči, pa če mu zapreš usta z žabico nikakor ne molči
♦ agr., gozd. hoditi z žabicami z enostavnimi derezami s štirimi zobmi za hojo po strmem svetu, travi; alp. žabica priprava, ki s čeljustmi stisne obremenjeno jekleno vrv, da se ne izmakne; etn. žabice igrača iz polovice orehove lupine, pokrite z napetim papirjem, ki pri kroženju po zraku daje kvakanju podobne glasove; glasb. žabica spodnji konec, držaj loka za godala; lit. žabica med črkarsko pravdo metelčica; med., vet. žabica voden mehur na dnu ust; obrt. žabica element klekljane čipke, podoben drži nog žabe pred skokom; tisk. žabica iz sredine levo in desno poševno potekajoča guba, nastala zaradi slabega zgibanja pole
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
žlabúdra -e ž (ȗ) 1. slabš. kdor govori mnogo in nepomembne stvari: on je neznosna žlabudra 2. slabš. gosta, tekoča zmes: namesto čiste vode teče po strugi rjava, umazana žlabudra 3. ekspr. vodén, shojen sneg; plundra: poti so razmočene, povsod je sama žlabudra
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
žlávsa -e ž (ȃ) nar. 1. vodén, shojen sneg; plundra: hoditi po žlavsi;
žlavsa na cesti 2. slaba jed, navadno redka: pojedli so nekaj tople koruzne žlavse
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
žlobódra -e ž (ọ̑) ekspr. vodén, shojen sneg; plundra: poti so prekrite z žlobodro / hodili so po žlobodri snega in zemlje gosti, tekoči zmesi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
žlobúdra -e ž (ȗ) 1. slabš. kdor govori mnogo in nepomembne stvari: ne zmeni se za to žlobudro;
on je prava žlobudra 2. slabš. nerazumljiva govorica, nerazumljivo govorjenje: vpili so v žlobudri, ki jo je komaj razumel / ta jezik je zame prava žlobudra 3. slabš. gosta, tekoča zmes: jama je bila polna glinaste žlobudre / izbruhana žlobudra 4. slaba pijača; čobodra: ponujali so jim rjavo žlobudro, ki ji pravijo kava 5. ekspr. vodén, shojen sneg; plundra: gaziti po žlobudri
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
žúlj -a m (ū) mehur, ki nastane na koži zaradi pritiskanja, drgnjenja, zlasti na rokah, nogah: na dlaneh so se mu naredili žulji;
žulj je počil, se predrl;
dobiti, imeti žulje;
krvav, mehek, voden žulj;
žulj na peti // kožna zadebelina na dlaneh, ki nastane na utrjeni koži zlasti pri fizičnem delu: od žuljev raskave roke / pri grabljenju, veslanju dobiti trde žulje
● ekspr. od samega sedenja bo dobil žulje na zadnjici zelo je len; ekspr. živeti od tujih žuljev od tujega dela; ekspr. svoj kruh si služi s krvavimi žulji s trdim delom
♦ bot. španski žulj bodeča rastlina z razraslim steblom in zlato rumenimi cveti v koških, Scolymus hispanicus
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.