administrácija -e ž (á) - 1. vodenje upravnih poslov; upravljanje, uprava: državna administracija; decentralizacija administracije / administracija premoženja / funkcionarji administracije organa za vodenje upravnih poslov
- 2. pisarniško poslovanje: vso administracijo vodi tajnica; sodna, šolska administracija
// oddelek v podjetju za pisarniško poslovanje: šef administracije / zglasite se v administraciji - 3. v Združenih državah Amerike izvršni organ, vlada
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
administratíva -e ž (ȋ) redko organ za vodenje upravnih poslov; administracija: to je naloga administrative // žarg. oddelek v podjetju za pisarniško poslovanje: iz administrative so jo prestavili v proizvodnjo / prostovoljnega dela se bo udeležila tudi vsa administrativa
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
ávtopilót -a m (ȃ-ọ̑) aer. naprava za avtomatično vodenje letala: avtopilot nadomešča posadko
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
blagájniški -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na blagajnike ali blagajno: vodenje blagajniškega dnevnika;
blagajniški prejemek;
pregledati blagajniško poslovanje / pripraviti blagajniško poročilo za občni zbor / blagajniško okence
♦ adm. blagajniški maksimum najvišji dopustni znesek, ki se sme hraniti v blagajni
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
centralizírati -am dov. in nedov. (ȋ) združiti na enem mestu, usmeriti v center, osredotočiti: centralizirati državno upravo;
centralizirati vodenje revolucionarnega gibanjacentralizíran -a -o: centralizirana država; centralizirano planiranje gospodarstva
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
daljínski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na daljino, daljavo: daljinski letalski rekord / daljinski plin plin, ki se dovaja po plinovodih; daljinsko vodenje rakete
♦ fot. daljinski posnetek posnetek, napravljen s teleobjektivomdaljínsko prisl.: daljinsko vklapljati in izklapljati
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
dogòn -ôna m (ȍ ó) vodenje živine na določeno mesto: dogon živine na pašnik;
dogon živine za odkup / teža živali ob dogonu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
dríbling -a m (ȋ) žarg., šport. vodenje žoge z rahlimi sunki mimo nasprotnega igralca; preigravanje: bil je mojster driblinga in točnih podaj / bliskoviti driblingi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
drogóvje -a s (ọ̑) več drogov, drogovi: železno drogovje / streha iz bambusovega drogovja
♦ teh. krmilno drogovje drogovi v mehanizmu za vodenje stroja; vrtalno drogovje drogovi kot sestavni del vrtalne naprave; zavorno drogovje drogovi kot sestavni del mehanične zavore
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
gospodínjstvo -a s (ȋ) - 1. opravljanje ali vodenje domačih, hišnih del: v rokah je imela vse gospodinjstvo; pomoč zaposleni ženi pri gospodinjstvu / ko je dobil plačo, ji je dal denar za gospodinjstvo življenjske stroške, potrebščine
// elektrificirati gospodinjstvo uvesti, uvajati električne aparate, naprave v gospodinjstva
♦ šol. predmetni učitelj gospodinjstva gospodinjskega pouka - 2. skupnost oseb, ki živijo in se hranijo skupaj: gospodinjstva naj se zgodaj oskrbijo z ozimnico in kurjavo; individualno, kolektivno gospodinjstvo / ločeno, skupno gospodinjstvo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
individualízem -zma m (ī) - 1. nazor, ki zelo poudarja pomen in interese posameznika, ne oziraje se na skupnost, družbo: izogibati se individualizma; pristaš individualizma
// miselnost, ravnanje, ki izraža tak nazor: razširil se je nebrzdan individualizem; egoizem in individualizem / družinski, umetniški individualizem - 2. individualno vodenje, upravljanje, zlasti proizvajalnih sredstev: gospodarski individualizem
♦ filoz. etični individualizem nazor, da je najvišji cilj, največja vrednota samo posameznik; filozofski individualizem nazor, da obstaja samo posamezno bitje ali stvar
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
kolektíven -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na kolektiv:- a) kolektiven odstop vlade; kolektivna akcija; kolektivno vodenje ustanove / to so dosegli s kolektivnimi napori / igralci so pokazali dobro kolektivno igro; knjiga je kolektivno delo / kolektivna odgovornost, zavest / kolektivni dopust; potovati s kolektivnim potnim listom
- b) razred je ustanovil kolektivni fond za izlete / kolektivne dobrine; kolektivna zemlja
- c) biti navezan na kolektivno življenje / čebele so kolektivna bitja
♦ ekon. kolektivna potrošnja potrošnja, ki se financira iz družbenih fondov ali proračunov; splošna potrošnja; jur. kolektivna pogodba sporazum med sindikalnim organom in gospodarsko zbornico o bistvenih vprašanjih delovnega razmerja med delavci in zasebnimi delodajalci; lingv. kolektivno ime samostalnik, ki označuje več predmetov iste vrste, skupno ime; polit. sistem kolektivne varnosti dogovor med več državami o medsebojni obvezni pomoči, če je katerakoli od njih ogrožena
kolektívno prisl.: vlada je kolektivno odstopila; kolektivno sprejemati sklepe
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
kolektivízem -zma m (ī) - 1. nazor, ki poudarja pomen in interese kolektiva, skupnosti: navdušen pristaš kolektivizma / ideje kolektivizma
// miselnost, ravnanje, ki izraža tak nazor: duh kolektivizma se je vse bolj širil - 2. kolektivno vodenje, upravljanje, zlasti proizvajalnih sredstev: boj za gospodarski kolektivizem / kolektivizem patriarhalne družbe
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
kománda -e ž (ȃ) - 1. kratek ustni ukaz, zlasti v vojski; povelje: na daleč je bilo slišati oficirjeve komande / ustaviti se na komando stoj!
// pog. ukaz, povelje sploh: čakati na komando za odhod / dobili so komando, da se ne smejo upirati / ekspr. komanda je padla povelje je bilo izrečeno; odločeno je
// ubogati mora na komando takoj, brez ugovorov - 2. skupina vojaških starešin, ki (lahko) poveljuje vojaški enoti ali skupini enot; poveljstvo: komanda se s predlogom ne strinja; bataljonska, divizijska komanda; pren., pog. v službi smo dobili novo komando
♦ voj. komanda garnizona vojaška ustanova, odgovorna za skupne zadeve enot garnizona; komanda mesta do 1957 zaledna vojaška teritorialna enota
// sedež take skupine vojaških starešin: zadržali so ga na komandi / ustavil se je pred komando - 3. pog. pravica poveljevati vojaški enoti ali skupini enot; poveljstvo, poveljevanje: komando dati, izročiti najsposobnejšim; komando nad vojsko je prevzel general / priti pod komando zaveznikov
● pog. vso komando ima v svojih rokah vse vodi, o vsem odloča; pog. popolnoma je pod ženino komando v vsem se ji podreja - 4. v nekaterih deželah oddelek, navadno vojakov ali zapornikov, za posebne naloge: delovna komanda; član taboriščne komande
- 5. nav. mn., teh. priprava ali del priprave za upravljanje, vodenje strojnih naprav: komande delujejo brezhibno; nožne, ročne komande / sistem dvojnih komand
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
kompjuterizírati -am dov. in nedov. (ȋ) uvesti računalnike, opremiti z računalniki: kompjuterizirati nadzor, proizvodnjo;
pren. kompjuterizirati družbokompjuterizíran -a -o: kompjuterizirano vodenje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
konferánsa -e ž (ȃ) knjiž. besedilo, ki ga bere, govori vodja oddaje: konferansa je bila zelo duhovita // najavljanje in komentiranje programa na prireditvi; vodenje oddaje: kdo bo prevzel konferanso
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
krmílen2 -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na krmilo ali krmiljenje: krmilni deli;
krmilne in signalne naprave / premikati krmilno ročico / krmilno veslo / krmilni mehanizem; avtomatski krmilni sistem
♦ elektr. krmilna mrežica mrežica, ki uravnava prehod elektronov ali ionov v elektronki; navt. krmilni stroj stroj, ki premika krmilni mehanizem; strojn. krmilna gred gred, ki premika ventile pri motorjih z notranjim zgorevanjem; krmilno kolo; teh. krmilno drogovje drogovi v mehanizmu za vodenje stroja; zool. krmilna peresa peresa v repu ptice, s katerimi se pri letu obrača, dviga ali spušča
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
management -a [ménedžment] m (ẹ̑) v kapitalistični ekonomiki vodenje podjetja: visoko razvit management // vodilni uslužbenci: vrhovni management
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
managerstvo in menedžerstvo -a [ménedžer-] s (ẹ̑) - 1. v kapitalistični ekonomiki sistem, v katerem je večina bistvenih odločitev zaupana managerjem: razvoj managerstva
- 2. publ. poslovno vodenje podjetja: neuspešno managerstvo; vprašanje managerstva se postavlja že nekaj časa / managerstvo v športu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
mehanízem -zma m (ī) - 1. skupek strojnih delov za uravnavanje, prenašanje gibanja, delovanja: izpopolniti, sprožiti, ustaviti mehanizem; mehanizem pisalnega stroja, ure; mehanizem za premikanje, zaviranje / krmilni, pogonski, prenosni mehanizem; pren. hoteli so biti ljudje, ne pa samo mehanizmi
// publ., s prilastkom skupina organov z določeno funkcijo; aparat: menijo, da je človekov fiziološki mehanizem prirejen za toplo podnebje; gimnastične vaje ugodno delujejo na dihalni mehanizem - 2. publ., s prilastkom kar omogoča, uravnava določeno delovanje, dejavnost: vodenje državnega mehanizma; potreben je enoten izvršilni mehanizem / sprostitev kreditnega, tržnega mehanizma; mehanizem cen
// s prilastkom sistem, način: mehanizem mednarodne delitve dela; mehanizem produkcije / komedijski mehanizem tega dramatika se skoraj ne spreminja
♦ nav. mn., psih. obrambni mehanizem vedenje, ravnanje človeka, ki je v neprijetnem duševnem, čustvenem stanju; teh. ročični, vijačni mehanizem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
méntorstvo -a s (ẹ̄) usmerjanje, vodenje mladega, neizkušenega človeka z nasveti, pojasnili, vodstvo: literarno mentorstvo;
vpliv Čopovega mentorstva na Prešerna / na šoli so uvedli mentorstvo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
navigácija -e ž (á) določanje položaja ladje, letala in vodenje le-teh v določeni smeri: ukvarjati se z navigacijo;
pripomočki, sredstva za navigacijo / navigacija v kanalu je težka / kopenska navigacija na kopnem; vesoljska navigacija // veda o tem: razvoj navigacije / astronomska navigacija
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
navigácijaSSKJ -e ž (á) 1. iskanje in izbira določene funkcije v menijih elektronskih naprav: preprosta navigacija; Navigacija po menijih in postavkah na zaslonu je olajšana, saj si pri tem navadno pomagamo z daljinskim upravljalnikom 2. sistem navigacijskih satelitov, postaj in elektronskih navigacijskih pripomočkov, ki omogoča določanje položaja vozil in njihovo vodenje v določeni smeri: Vsak satelit je opremljen z atomsko uro, ki je ključnega pomena za navigacijo E ← nem. Navigation, agl. navigation ← lat. nāvigātiō 'plovba' iz nāvis 'ladja'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
navigátor -ja m (ȃ) - 1. kdor je usposobljen za določanje položaja ladje, letala in vodenje le-teh v določeni smeri: letalski navigator; navigator na rušilcu; opravljati delo navigatorja / navigator vesoljske ladje
- 2. knjiž., redko pomorščak, mornar: dogodivščine navigatorjev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
návtik -a m (á) kdor je usposobljen za določanje položaja ladje in njeno vodenje: mladi navtiki // strokovnjak za navtiko
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
néokatehumenát -a m (ẹ̑-ȃ) rel., po drugem vatikanskem koncilu uvajanje navadno že krščenih odraslih vernikov v poglobljeno življenje po načelih rimskokatoliške vere: začeti neokatehumenat; vodenje neokatehumenata; Neokatehumenat želi pomagati, da bi po povezovanju božje besede, oznanjevanja, liturgije in moralnega spreobrnjenja posamezniki obnovili dar krsta, ki so ga že prejeli
// skupnost, skupina, ki se uvaja v tako življenje: Nama je na samem začetku zelo veliko pomagala zakonska skupnost, ki je pozneje prerasla v neokatehumenat E ← nlat. neocatechumenatus iz (↑)neo… + ↑katehumenát
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
obdržáti -ím dov. (á í) - 1. narediti, da kaj ne gre iz prijema, se ne oddalji: ujel je konja za povodec in ga obdržal; obdržal ga je, čeprav se mu je z vso silo trgal iz rok; obdržati z rokami, zobmi / pajčevina je muho komaj obdržala / hotel mu je izbiti palico iz rok, vendar jo je obdržal
// ne prenehati držati oprijeto z roko ali s kakim delom telesa: med govorom je obdržal kozarec (v roki) / nahrbtnik je obdržal na rami; sedla je in obdržala košaro v naročju
// ne odložiti, ne sleči: klobuk je obdržal na glavi; v sobi je bilo hladno, zato je plašč kar obdržala ostala oblečena v plašč - 2. narediti, da kaj ne preneha biti v določenem položaju, na določenem mestu, kljub delovanju nasprotne sile: komaj ga je obdržal, da se ni zgrudil; z vsemi močmi so voz le obdržali / podpore so obdržale drevo pokonci / obdržati vozilo na cesti narediti, da ne zdrkne s ceste; obdržati čoln na vodi narediti, da se ne prevrne, potopi; obdržati se na površini
// narediti, da kaj ne preneha biti v določenem položaju, na določenem mestu sploh: dvignil je puško nad glavo in jo tako obdržal / obdržati roke na hrbtu, nogo na pedalu / med plavanjem obdržati glavo nad vodo; obdržati roko iztegnjeno - 3. narediti, da kaj ne preide k drugemu, drugam: eno lopato je obdržal, drugo pa dal drugemu; prtljago je oddal v garderobo, plašč pa obdržal / obdržati sliko za spomin / kužka, ki so ga našli, so obdržali / zaradi revščine niso mogli vseh otrok obdržati doma niso mogli vsi otroci živeti, bivati doma
// narediti, da kaj ne preide v last drugega: posestvo je zapustil sinu, le sadovnjak je obdržal / po mirovni pogodbi so obdržali velik del ozemlja
// ne prenehati razpolagati s čim: obdržati funkcijo; obdržati pravico do odškodnine; obdržati službo - 4. s svojo voljo, vplivom narediti, da kdo ne preneha biti
- a) na določenem mestu: obdržali so ga v bolnici, zaporu; ni ga mogla več obdržati doma, preveč ga je mikala gostilna; ekspr.: tujina ga ni mogla obdržati; tu me ne bi obdržali niti na vrvi
- b) v določenem odnosu: obdržati moža, prijatelje; obdržati (si) naročnike, odjemalce
- 5. ne prenehati
- a) opravljati kako dejavnost: obdržati gostilno, obrt
- b) uporabljati: obdržati stare ladje v prometu; obdržati latinico / obdržati predpise ne jih odpraviti
// obdržati družinske navade - c) gojiti: obdržati le nekatere vrste hrušk
- 6. rešiti, obvarovati (pred propadom): posestva v spremenjenih gospodarskih razmerah ni mogel obdržati; podjetje se je kljub krizi obdržalo; kot kovač se ni mogel obdržati; obdržati se brez tuje pomoči
// ne prepustiti nasprotniku, sovražniku: obdržati postojanko; mesto se je kljub dolgotrajnemu obleganju obdržalo
♦ šah. obdržati figuro - 7. narediti, da kaj ostane nespremenjeno: obdržati prvotni vrstni red, začetni tempo
// z oslabljenim pomenom s svojo dejavnostjo narediti, da kaj ne preneha biti v določenem stanju: obdržati koga pri volji; obdržati moštvo v kondiciji; obdržati živino zdravo
// z oslabljenim pomenom izraža, da lastnost, značilnost, kot jo določa samostalnik, ne preneha biti, obstajati: obdržati barvo; obdržati ravnotežje; obdržati vitkost - 8. ekspr., v zvezi obdržati v glavi, v spominu zapomniti si: vseh telefonskih številk ne more obdržati v glavi; ta dogodek sem obdržal v spominu
- 9. v zvezi obdržati zase, v sebi ne povedati, ne zaupati drugemu: obdržati novico, poslovne skrivnosti zase; ni mogel obdržati v sebi, kar je čutil
● obdržati kontrolo nad čim ne prenehati kontrolirati kaj; obdržati korak s kom ne zaostati za njim; ekspr. ti svoje nasvete kar zase obdrži nočem tvojih nasvetov; pog. nobene stvari ne more več obdržati v sebi vse izbruha; ekspr. obdržati vajeti v svojih rokah ne izgubiti možnosti za odločanje o čem, za vodenje česa
obdržáti se - 1. kljub ogroženosti ne prenehati biti, obstajati: takšna rastlina se v naravi ne bi mogla obdržati; sreča je, da so se med vojno obdržali / združili so se, da bi se obdržali na tržišču / pog.: hrastovo listje se obdrži na drevju do pomladi ostane; most se je obdržal do danes; sneg se ni dolgo obdržal je kmalu skopnel
// ne prenehati biti zanimiv, pomemben: le malokatero njegovo delo se je obdržalo; stoična filozofija se je dolgo obdržala
// pog. ostati uporaben, ohraniti se: taki izdelki se obdržijo samo na suhem; jabolka so se obdržala, hruške so pa zgnile - 2. oprijemajoč se česa ne prenehati biti kje: obdržati se na konju, veji; prijel je za drog in se komaj obdržal
- 3. ne spremeniti se: cene se bodo obdržale; vreme se ni obdržalo ni ostalo lepo
● obdržati se na nogah ne pasti; vladar se je obdržal na oblasti ni prenehal vladati
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
obratovódstvo -a s (ọ̑) vodstvo obrata: delati po navodilih obratovodstva;
prostori obratovodstva / prevzeti obratovodstvo elektrarne vodenje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
ós -í ž (ọ̑) - 1. kovinski ali lesen drog, na katerem je kolo: os poči, se zlomi; mazati osi / os gre skozi pesto / sprednja, zadnja os voza
// teh. tak drog kot del naprave, stroja: nepremična, središčna os; os motorja / os pri uri - 2. navadno s prilastkom umišljena črta, okoli katere se telo vrti: dolžinska, navpična, vodoravna os; zemeljska os / zemlja se vrti okoli svoje osi / os vrtenja
// umišljena črta, ki gre skozi sredino predmeta, telesa: glavna, prečna, vzdolžna os stavbe; os cestišča, mostu; os letala - 3. navadno s prilastkom umišljena črta, ki jo določa položaj, lega predmetov, objektov: spomenika stojita na isti osi / vpadna os svetlobe
- 4. knjiž., navadno s prilastkom kar kaj usmerja, zlasti kako dejavnost: družbene razmere so bile os vsega takratnega raziskovanja / doživetje svobode je predstavljalo os njihovega življenja
// jedro, središče: os dramskega dogajanja je narodnostno vprašanje; os pogovora - 5. zgod., v zvezi os Rim—Berlin politično-vojaška zveza fašističnih držav Italije in Nemčije pred drugo svetovno vojno in med njo: nastanek osi Rim—Berlin
● publ. sile osi Italija, Nemčija, Japonska, združene v politično-vojaški zvezi pred drugo svetovno vojno in med njo
♦ arhit. magistralna os glavna vzdolžna os večje arhitekturne kompozicije; primarna os navadno vzdolžna os, v kateri potekajo glavni konstrukcijski, kompozicijski elementi; sekundarna os navadno prečna os, v kateri potekajo stranski konstrukcijski, kompozicijski elementi; astr. os nebesne krogle okoli katere se nebo navidezno vrti; bot. cvetna os razširjeni vrh cvetnega peclja; glavna os; fiz. glavna os vsaka izmed treh med seboj pravokotnih osi skozi težišče, od katerih eni ustreza največji, drugi pa najmanjši vztrajnostni moment telesa; optična os simetrijska os leče ali ukrivljenega zrcala; skupna simetrijska os leč in zrcal v optičnem sistemu; prosta os okoli katere se vrti sicer prosto vrtljivo telo z nepremičnim težiščem; geom. abscisna os prva os med koordinatnimi osmi pravokotnega koordinatnega sistema; imaginarna os hiperbole premer hiperbole, pravokoten na realno os; koordinatna os; mala, velika os elipse najkrajši, najdaljši premer elipse; ordinatna os druga os med koordinatnimi osmi pravokotnega koordinatnega sistema; realna os hiperbole premer hiperbole na simetrali skozi realni gorišči; simetrijska os premica, glede na katero je geometrijska tvorba simetrična; os parabole premer na simetrali parabole; min. kristalografska os na kristalu, s pomočjo katere se določa lega posameznih kristalnih ploskev; teh. gibka os mirujoča gibka cev z vrtečim se jedrom za prenašanje vrtenja; zool. telesna os hrbtenica in lobanja vretenčarjev; žel. os kolesna dvojica; pogonska os; vodilna os za vodenje lokomotive po tiru; os tira sredina med tirnicama
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
osredotóčati -am nedov. (ọ́) - 1. večati količino, množino česa na določenem mestu, območju: težko industrijo osredotočajo na jugu države; vojaške enote so začeli osredotočati ob meji
// združevati na enem mestu, usmerjati v središče: vso oblast hoče osredotočati v svojih rokah; osredotočati vodenje delavskega gibanja - 2. v zvezi z na usmerjati prizadevanje, aktivnost: tedanji čas jih je osredotočal na kulturno področje; pri svojem delu se osredotoča zlasti na reševanje gospodarskih problemov
osredotóčati se (miselno) se zbirati: le težko se osredotoča pri delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
paternalístičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na paternalizem: paternalistični odnosi / paternalistično vodenje države
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
pilót1 -a m (ọ̑) - 1. kdor je usposobljen za pilotiranje, vodenje letala, vesoljske ladje: postal je pilot; letalski, vesoljski pilot; pilot helikopterja / civilni, vojaški pilot; jadralni, motorni pilot; pomožni, poskusni pilot
- 2. pomorski strokovnjak, ki vodi ladjo s sidrišča pred pristaniščem v pristanišče in iz njega: izkrcati, vkrcati pilota; izkušen pilot
♦ aer. avtomatski pilot avtopilot; zool. pilot riba toplih morij s petimi do sedmimi prečnimi progami, Naucrates ductor
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
podjétniški -a -o prid. (ẹ̑) - 1. nanašajoč se na podjetnike ali podjetje: podjetniške in družbene reforme / podjetniško vodenje
- 2. redko podjeten: postal je veliko bolj podjetniški
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
pogojíti -ím dov., pogójil (ī í) publ. - 1. ustvariti pogoje za kaj: njegov znanstveni razvoj so pogojile ugodne možnosti za študij; ta sprememba bo verjetno pogojila višjo raven znanja / vodenje psa na vrvici je treba pogojiti s prijetnostjo združiti, povezati
- 2. biti vzrok česa, povzročiti: posebno ozračje malega mesta je pogojilo pisateljevo kasnejše literarno delo; vedeli so, da je njen odhod pogojil njegov trdovratni molk / izredno hude posledice trčenja so pogojile strogo obsodbo krivca
pogojèn -êna -o - 1. deležnik od pogojiti: z ugodnimi možnostmi pogojen uspeh; nenaravna debelost je pogojena z različnimi motnjami v organizmu; ideološko, politično pogojena ocena dela
- 2. navadno v povedni rabi ki je v takem odnosu do česa, da to omogoča njegovo uresničitev, določa stopnjo, lastnosti; odvisen: sporazum je pogojen od raznih momentov; od te odločitve je pogojena njegova usoda; njihovo delovanje je pogojeno z družbeno usmerjenostjo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
poslôvništvo -a s (ȏ) 1. gospodarska dejavnost, ki se ukvarja s posli in poslovanjem: podpirati poslovništvo; Avtor je predstavil tedaj v francoskem poslovništvu novonastajajoči sloj upraviteljev menedžerjev, ki so v velikih podjetjih začeli nadomeščati prejšnje klasično družinsko vodenje poslov 2. veda o vodenju poslov: Kot profesorji ekonomije in poslovništva smo globoko zaskrbljeni, da gospodarska politika doživlja nevaren preobrat E (↑)poslóven
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
povérjeništvo -a s (ẹ̑) - 1. (ljubiteljsko) zbiranje naročnikov, predplačnikov: prevzeti poverjeništvo; poverjeništvo za mladinski tisk na šoli / ta založba ima poverjeništvo v vsakem večjem kraju
- 2. med narodnoosvobodilnim bojem organ Komunistične partije Slovenije ali Osvobodilne fronte za vodenje in usklajevanje dela okrožnih komitejev: član poverjeništva / poverjeništvo za Primorsko, Gorenjsko in Štajersko
// organ državne oblasti za vodenje posameznega področja javne uprave: gospodarsko poverjeništvo; poverjeništvo za kulturo in prosveto
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
proizvajálka -e [u̯k in lk] ž (ȃ) ženska oblika od proizvajalec: proizvajalke se morajo enakopravno vključevati v vodenje tovarne / tovarna je znana kot odlična proizvajalka pisarniške opreme / v državah, proizvajalkah nafte, so tej surovini zvišali cene
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
prométen -tna -o prid., prométnejši (ẹ̑) nanašajoč se na promet:- a) prometni zastoji; zgodila se je prometna nesreča; ta cesta je zelo prometna / čez Slovenijo vodijo pomembne prometne poti; kraj ima dobre prometne zveze / prometna varnost / publ. mestu grozi prometni infarkt zastoj, zastajanje prometa zaradi prevelikega števila vozil
// prometni miličnik; prometni pravilnik; prometni prekršek; prometni znak; prometna milica; prometna služba; prometno dovoljenje listina o registraciji motornega in priklopnega vozila - b) prometni odsek je organiziral prevoz; prometna politika / prometni tehnik
- c) prometni davek; prometna vrednost izdelka
♦ avt. prometni pas pas, dovolj širok za neoviran promet enega vozila; jur. prometno pravo pravo, ki ureja prevoz potnikov in blaga ter prenos obvestil po pošti, telegrafu, telefonu in radiu; žel. prometni urad prostor, iz katerega vlakovni odpravnik ureja promet, navadno na železniški postaji; prometna šola šola, v kateri se učenci usposobijo za vodenje železniškega prometa
prométno prisl.: prometno pomemben kraj
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
raziskoválniSSKJ -a -o prid. (ȃ) raziskoválna novínarka -e -e ž, člov. (ȃ, ȋ)
novinarka, ki s temeljitim, načrtnim delom, opazovanjem zbira podatke ter premišljeno, objektivno ugotavlja dejstva o temi raziskovanja, zlasti o kriminalnih dejanjih, korupciji, političnih škandalih: Bila je vrhunska raziskovalna novinarka, ki je za svoje delo prejela Pulitzerjevo nagrado
raziskoválna polítika -e -e ž (ȃ, í)
usmerjanje, vodenje in finančno upravljanje celotnega sistema raziskovanja: nacionalna raziskovalna politika; prioritete raziskovalne politike; Z ukrepi raziskovalne politike naj bi spodbujali povezovanje inštitutov z gospodarstvom
raziskoválni novínar -ega -ja m, člov. (ȃ, ȋ)
novinar, ki s temeljitim, načrtnim delom, opazovanjem zbira podatke ter premišljeno, objektivno ugotavlja dejstva o temi raziskovanja, zlasti o kriminalnih dejanjih, korupciji, političnih škandalih: Postal je raziskovalni novinar na državni televiziji in veliko izvedel o skorumpiranem uradništvu in cvetočem podzemlju v državi
raziskoválno novínarstvo -ega -a s (ȃ, ȋ)
dejavnost raziskovalnih novinarjev: Gre za neodvisen in neprofiten časopis, ki se za socialno pravičnost bori z raziskovalnim novinarstvom
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
reprocesíranje -a s (ȋ) ločevanje uporabnih materialov iz uporabljenega, izrabljenega goriva: Po razmahu jedrskega programa so odprli fakultete in inštitute, na katerih so se šolali strokovnjaki za vodenje obrata za proizvodnjo in reprocesiranje goriva E ↑reprocesírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
saní -í ž mn. (ȋ ī) vozilo navadno z dvema ozkima drsnima ploskvama za premikanje, prevažanje po snegu: kupiti nove sani in smučke;
voziti se s sanmi;
dolge, močne, nizke sani / zapreči sani; s senom naložene sani / motorne, tekmovalne sani
♦ aer. katapultne sani premični del katapulta, na katerega se namesti letalo; navt. sani leseni gredi pod trupom ladje, ki omogočata spust ladje po sanišču; strojn. sani gibljivi del obdelovalnega stroja, zlasti stružnice, za vodenje rezilnega orodja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
sédež -a m (ẹ̑) - 1. kar je namenjeno za sedenje: pripraviti sedeže; vstati s sedeža; sesti na sedež; mehek, slab, trd, udoben sedež; oblazinjeni sedeži; širina sedeža / preobleči sedeže; za sedež je izbral rogovilasto vejo / avtomobilski sedež; obnovljeni gledališki sedeži; ležalni sedež v vozilu, ki se da nagniti nazaj; pomožni sedež; priklopni sedež pomožni sedež brez nog, pritrjen na krajni sedež v vrsti
// mesto, prostor za sedenje: sedež je imel pri oknu; odstopiti sedež starejšemu; pokazati, ponuditi komu sedež / rezervirati sedež na vlaku, v gledališču; ta avtomobil ima pet sedežev; sedeži in stojišča / balkonski, galerijski, ložni, parterni sedež; žarg., avt. smrtni sedež poleg šoferja v osebnem avtomobilu - 2. s prilastkom kraj, prostor, kjer je osredotočena določena dejavnost in njeno vodenje, upravljanje: sedež organizacije, podjetja / v tej stavbi je sedež občinske skupščine, sodišča / sedež vrhovnega poveljstva so premestili v zaledje
- 3. publ. pooblastilo za opravljanje določene funkcije v kakem organu; (poslanski) mandat: kandidirati za sedež v parlamentu; stranka je dobila večino sedežev v vladi / ministrski sedež ministrski položaj, ministrska funkcija
♦ aer. katapultni sedež v letalu ali vesoljski ladji, s katerim vred se ob nesreči pilot lahko izstreli; alp. sedež priprava iz vrvi, traku za spuščanje, zavarovanje plezalca pri plezanju; spuščati se v sedežu spuščati se po vrvi s preprijemanjem, popuščanjem enega konca vrvi, napeljane okrog plezalčeve noge in ramen; obrt. sklopni sedež ki se da zložiti tako, da se dvigne, zavrti okoli vodoravnih tečajev; rel. apostolski ali sveti sedež papež, rimske kongregacije, sodišča in uradi skupaj; strojn. sedež ventila stični del med čepom in robom pretočne odprtine v ventilu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
stavbár tudi stávbar -ja m (á; ȃ) nekdaj kdor je usposobljen za načrtovanje večjih objektov, vodenje in opravljanje zahtevnih del pri njihovi gradnji: cerkev je zgradil znan stavbar;
stavbar mostu
● zastar. bil je stavbar, kipar in pesnik, zato je veliko razmišljal o estetiki arhitekt
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
supervizíja -e ž (ȋ) 1. strokovno vodenje in nadzorovanje: Učiteljem je treba omogočiti supervizijo in nenehno strokovno izpopolnjevanje 2. psiht. metoda razvijanja posameznikovih navadno delovnih zmožnosti, ki temelji na uzaveščanju lastnih miselnih in vedenjskih strategij: Vodi supervizijo za svetovalce, ki se z obsojenimi v skupinah srečujejo enkrat na teden, ponujajo pa tudi individualne pogovore E ← agl. supervision ← srlat. supervīsiō 'nadzor' iz (↑)super... + (↑)vizíja
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
šóla1 -e ž (ọ̑) - 1. vzgojno-izobraževalna ustanova, ki omogoča učencem organizirano, sistematično pridobivanje znanja, spretnosti: zaradi neprimernega vedenja so ga izključili iz šole; hoditi v šolo; včeraj so jo vpisali v šolo; učiti na šoli, v šoli; mreža šol; povezanost šole s starši; varovati ugled šole; pogoji za ustanovitev šole / pritožiti se na svet šole / administrativna, delovodska, kmetijska, pomorska, vzgojiteljska šola; glasbena, plesna šola; miličniška, podoficirska šola; osemletna osnovna šola v kateri traja izobraževanje osem let; partijska, politična šola; šola za oblikovanje / ustanoviti dvojezično šolo / državna šola nekdaj ki jo ustanovi, vzdržuje in nadzoruje država; privatna šola ki jo ustanovi, vzdržuje kako društvo; samostanska šola nekdaj ki jo vzdržujejo redovniki ali redovnice
// ekspr. vsa šola se je zbrala na proslavi učenci in učitelji
// vzgojno-izobraževalni proces v tej ustanovi: fant je že dokončal šolo; v šoli se tega še niso učili; povezanost šole z življenjem / osnovna obvezno izobraževanje (v šoli), ki daje osnovno izobrazbo, srednja izobraževanje, ki daje srednjo izobrazbo, visoka izobraževanje, ki daje visoko izobrazbo, višja šola izobraževanje, ki daje višjo izobrazbo
// reformirati šolo šolstvo
// star. doma so ga namenili za šole / ekspr. nobene šole, nobenih šol nima nobene izobrazbe
// ekspr.: gledališče bi moralo biti šola dobrega okusa; pravijo, da so nekatere jetnišnice prava šola za kriminalce
// poslopje te ustanove: šola je imela samo eno učilnico; popraviti, prebeliti, sezidati šolo; dvonadstropna, pritlična šola - 2. pog. pouk: šola se začne ob osmih; danes nimamo šole; skoraj vsak dan zamuja šolo; po šoli je šel igrat nogomet; začetek šole je prvega septembra
- 3. navadno s prilastkom privrženci, učenci, katerih dela imajo skupne značilnosti, izvirajoče iz doktrin, dosežkov vzornika, učitelja na filozofskem, umetniškem, znanstvenem področju: boj raznih (filozofskih) šol / ruska formalistična šola v poeziji; heglovska, pitagorejska šola; predstavniki nemške romantične šole; izhajati iz sofistične šole; zagrebška šola risanega filma
● žarg., šol. špricati šolo neupravičeno izostajati od pouka, iz šole; pog. dijak je letel iz šole je bil izključen, odpuščen; iti h komu v šolo učiti se od njega; prevzemati njegove izkušnje, navade; vzeti koga v svojo šolo učiti ga; dajati, sporočati mu svoje izkušnje, navade; pog. s šolo je skregan je ne mara; ne hodi rad v šolo; črna šola nekdaj, ljudski naziv vmesna šola med šestletno gimnazijo in univerzo; ekspr. to je bila draga šola zanj za izkušnje, ki si jih je pridobil ob tem neuspehu, je moral dosti pretrpeti, žrtvovati; šalj. enajsta šola pridobivanje življenjskih izkušenj pri otrocih zunaj šole in družine; mala šola organizirana nekajmesečna predšolska vzgoja; star. osma šola osmi razred nekdanje gimnazije; ekspr. naš oče je človek stare šole v vsem se drži ustaljenih navad; ekspr. iti skozi trdo šolo življenja imeti težko življenje; ekspr. vsaka šola nekaj stane za izkušnje, ki si jih kdo pridobi ob neuspehu, je treba nekaj pretrpeti, žrtvovati
♦ etn. šola otroška igra, pri kateri se z različnimi kretnjami, gibi meče žoga v zid; otroška igra, pri kateri se mečejo ali skakaje brcajo ploščati kamenčki v polja na tla narisanega lika; ristanc; lit. parnasovska šola; ped. splošnoizobraževalna šola ki daje splošno izobrazbo; enotna obvezna šola obvezna šola, ki dela po enotnem učnem programu in zajema vse učence določene starosti ne glede na spol ali socialni izvor; radijska šola za nižjo, srednjo stopnjo; psih. freudovska psihoanalitična šola; rel. antiohijska teološka šola teološka šola v 4. in 5. stoletju, ki pri razlagi verskih resnic poudarja razum; šol. celodnevna šola pouk od jutra do zgodnjega popoldneva, v katerega so vključeni tudi prosti čas, učenčevo domače delo za šolo in razne prostovoljne dejavnosti; dopisna šola v kateri se opravlja pouk z dopisovanjem; dvooddelčna, enooddelčna šola; javna šola dostopna vsem ljudem ob enakih pogojih; meščanska šola do 1945 zaključna štiriletna nižja srednja šola; kmetijska nadaljevalna šola do 1945 neobvezna šola za kmečke fante z dovršeno osnovno šolo; nedeljska šola v 19. stoletju šola ob nedeljah kot nadomestilo osnovne ali strokovne šole; nižje organizirana šola osnovna šola, navadno nižja, v kateri poteka v isti učilnici hkrati pouk navadno dveh razredov; osrednja šola osemletna osnovna šola s podružničnimi šolami; podružnična šola osnovna šola, ki deluje pod strokovnim vodstvom osrednje šole; poklicna šola ki usposablja učence za poklic zlasti z urjenjem praktičnega dela; poletna šola nekaj tednov v poletnih mesecih trajajoč pouk za izpopolnjevanje v kaki stroki; ponavljalna šola do 1929 obvezna šola za učence od dvanajstega do petnajstega leta s skrajšanim učnim programom; osnovna šola s prilagojenim programom osnovna šola za duševno ali telesno prizadete otroke; stanovska šola v fevdalizmu mestna ali cerkvena šola za določen poklic; strokovna šola ki usposablja učence za delo v določeni stroki; šola v naravi večdnevno bivanje zunaj kraja šole, namenjeno pouku nekaterih predmetov in spoznavanju narave; šola s pravico javnosti nekdaj privatna šola z enako veljavnostjo kot državna; šport. visoka šola jahanja pri dresuri konj povezava tehnično zahtevnih figur ob pravilni izrabi jahalnega prostora; žel. prometna šola v kateri se učenci usposobijo za vodenje železniškega prometa
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
télekománda -e ž (ẹ̑-ȃ) teh. - 1. nav. mn. priprava ali del priprave za upravljanje, vodenje strojnih naprav na daljavo: voditi helikopter, stroj s telekomandami
- 2. upravljanje, vodenje strojnih naprav na daljavo: uvesti telekomando
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
tevé1 -êja m (ẹ̑ ȇ) pog. 1. televizijski sprejemnik; televizorSSKJ: Dneve preživlja zleknjen v naslonjaču pred tevejem 2. televizija: Lahko rečem, da mi je do neke mere zgled za vodenje nogometa na teveju E iz kratice TV za (↑)televizíjatevé2 -- v prid. rabi
televizijski, televizorski: teve zaslon; teve kamera; teve nadaljevanka; Igral sem vse, od težke drame do moškega, oblečenega v žensko, a največjo popularnost so mi prinesle radijske in teve oddaje
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
timski tudi teamski -a -o [tímski] prid. (ȋ) nanašajoč se na tim: timsko vodenje / timske raziskave; timsko delo / timski igralci
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
trájnikSSKJ -a m (ȃ) naročilo banki za poravnavo ponavljajočih se obveznosti z naročnikovega računa; trajni nalogSSKJ: plačevati prek trajnika; vodenje trajnikov; Za najem posojila je treba priložiti izpis rednih mesečnih prilivov na osebni račun in izpis odtegljajev iz naslova trajnikov E univerbizirano iz trájni nálog
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
tútorstvoSSKJ -a s (ū) sistematično vodenje študentov skozi študij: študentsko tutorstvo; učiteljsko tutorstvo; Tutorstvo v okviru univerz je po svetu znano že dolgo, pri nas pa je bilo še pred nekaj leti izjema E (↑)tútor
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
uháč -a m (á) ekspr. žival z velikimi, dolgimi ušesi, uhlji, navadno zajec: pes je stekel za uhačem;
knjiž. glasno riganje uhača osla
♦ navt. vijak z glavo, podobno šivankinemu ušesu, za vezavo, vodenje ali napenjanje vrvi na plovilu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
vájet -i ž (á) nav. mn. na uzdo pritrjen jermen za vodenje živali pri ježi, vožnji: držati, popustiti vajeti;
z vajetmi udariti konja, po konju;
žival uboga na poteg vajeti
● ekspr. dati vajeti iz rok nehati opravljati vodilno delo; ekspr. imeti v rokah vajeti političnega življenja vodstvo, vodenje; ekspr. izpustil je vajeti iz rok dopustil je, da se kaka stvar razvija brez njegovega vodstva, vpliva; ekspr. pri njem bo treba vajeti bolj napeti, nategniti biti bolj strog, zahteven; ekspr. držati koga na vajetih imeti ga popolnoma v oblasti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
vódenje -a s (ọ́) glagolnik od voditi, iti: vodenje bolnika na sprehod / vodenje izstrelkov, raket; daljinsko vodenje modelov / plansko vodenje gospodarstva / uspešno vodenje podjetja; kolektivno vodenje ustanove / vodenje mladega človeka / vodenje poslovnih knjig / vodenje žoge
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
vodílen -lna -o prid. (ȋ) - 1. ki organizira in nadzoruje delo podrejenih: vodilni delavec, uslužbenec / vodilni položaj; vodilno mesto
- 2. ki ima pomembnejši položaj glede na istovrstno ali sorodno: vodilni arhitekt, politik / vodilni evropski jeziki; vodilna revija / vodilna načela gibanja
- 3. ki je, se nahaja kje v večjem številu, v večji količini kot istovrstno ali sorodno: vodilna pasma kokoši; koruza in druge vodilne rastline tega področja; na sliki so vodilne temne barve
- 4. publ. ki teče, vozi pred drugimi tekmovalci: kolesar se je približal vodilni skupini
// ki je glede na rezultat, točke pred drugimi tekmovalci: vodilno nogometno moštvo - 5. teh. ki omogoča, da se kaj premika, drsi v določeni smeri: vodilni kolut; vodilni obročki na ribiški palici
♦ agr. vodilna mladika mladika, ki se razvije na koncu ogrodne veje ali vrha; voditeljica; fot. vodilno število število, ki označuje jakost bliskovne luči; geom. vodilni krog krog s središčem v gorišču in s polmerom, enakim veliki osi pri elipsi ali realni osi pri hiperboli; vodilna črta vodilka; lit. vodilni motiv namenoma se ponavljajoči motiv v umetniškem delu; muz. vodilni ton polton, ki se razveže v sosednji zgornji ali spodnji ton; pal. vodilni fosil fosil, ki je značilen za določeno geološko dobo; strojn. vodilne lopatice statorske lopatice, v katerih se pri kompresorju spreminja kinetična energija v tlačno, pri turbini tlačna energija v kinetično; žel. vodilna os os za vodenje lokomotive po tiru
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
vodíteljstvo -a s (ȋ) knjiž. - 1. voditeljsko mesto, voditeljski položaj: bati se za svoje voditeljstvo
- 2. značilnost voditelja: voditeljstvo mu je bilo že prirojeno
● zastar. zahvaliti se za prijazno voditeljstvo vodenje; zastar. voditeljstvo šole vodstvo, ravnateljstvo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
zemljíškoknjížen -žna -o prid. (ȋ-ȋ) nanašajoč se na zemljiško knjigo: zemljiškoknjižni podatki / zemljiškoknjižni izpisek; zemljiškoknjižni vložek enota zemljiške knjige, v kateri so vpisani bistveni podatki o zemljišču glede površine, kulture, lastnine in bremen lastnika; zemljiškoknjižna mapa katastrski načrt kot del zemljiške knjige; zemljiškoknjižno pravo pravo, ki ureja vsebino in vodenje zemljiških knjig
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
zgôraj prisl. (ó) - 1. izraža položaj, ki je od določenega položaja v prostoru višje, ant. spodaj: zagorelo je hkrati zgoraj in spodaj / zgoraj ga čakajo prijatelji; zgoraj je nekaj zaropotalo / na pobočju je videl skupino izletnikov, še bolj zgoraj cerkvico; daleč, visoko zgoraj / s prislovnim določilom kraja: poglej zgoraj na podstrešju; zgoraj v stavbi je dvorana; našli so jo zgoraj tik pod vrhom; tu zgoraj je hladno / tisti članek je na peti strani zgoraj / zgoraj navedeni podatki v predhodnem, dotakratnem besedilu; pisar. zgoraj navedene priče
// izraža položaj nad čim: stoli so oblečeni s penasto gumo, zgoraj pa je prevleka iz skaja; zlezi s stolpa, zgoraj ni več varno - 2. izraža položaj dela, strani česa, ki je od drugih delov, strani višje: sprehajalno palico je spodaj okoval, zgoraj pa lepo izrezljal / ta ptica je zgoraj olivno zelena, spodaj rumena / elipt., pog. sončila se je zgoraj brez brez zgornjega dela (dvodelne) kopalne obleke
- 3. ekspr. izraža zelo pomemben družbeni položaj: pripomnil je, da zgoraj premalo mislijo na delavce; zgoraj mu niso bili naklonjeni / bili so prizadeti tako oni zgoraj kot ti spodaj tako vodilni ljudje kot delavci, ljudstvo
// v razredni družbi izraža pripadnost socialno močnejšim, bogatejšim družbenim slojem: biti zgoraj; želel je biti čim uspešnejši, čimbolj zgoraj - 4. v zvezi od zgoraj izraža gibanje ali usmerjenost
- a) iz višjega položaja v prostoru proti nižjemu: poklicala ga je od zgoraj; od zgoraj je bilo slišati glasbo; od zgoraj navzdol
- b) iz položaja nad čim: gledati, osvetljevati od zgoraj; pihalo je od strani in od zgoraj; plezalca v steni so varovali od zgoraj; temenici zapirata lobanjo od zgoraj
- c) pog. iz zelo pomembnega družbenega položaja: dobivati pobude, ukaze od zgoraj; ne upoštevati nasvetov od zgoraj / načrtovanje, vodenje od zgoraj; prim. odzgoraj
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.