Terminološki slovar avtomatike, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
1. vodenje upravnih poslov; upravljanje, uprava: državna administracija; decentralizacija administracije / administracija premoženja / funkcionarji administracije organa za vodenje upravnih poslov
2. pisarniško poslovanje: vso administracijo vodi tajnica; sodna, šolska administracija
// oddelek v podjetju za pisarniško poslovanje: šef administracije / zglasite se v administraciji
3. v Združenih državah Amerike izvršni organ, vlada: ameriška administracija je napovedala nove sankcije
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024
organ za vodenje upravnih poslov; administracija: to je naloga administrative
// oddelek v podjetju za pisarniško poslovanje: iz administrative so jo prestavili v proizvodnjo / prostovoljnega dela se bo udeležila tudi vsa administrativa
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
- 1. ki je dejaven, spreten in se zna hitro, učinkovito odzivati, prilagajati na okoliščine
- 1.1. ki je okreten, se lahko hitro, spretno giblje
- 2. ekspresivno ki je okreten in se hitro, učinkovito odziva na okoliščine na vozišču
- 2.1. ekspresivno ki je značilen za vozilo s takimi lastnostmi
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
- 1. stanje, lastnost koga, da se zanj ne ve, kdo je, ker njegovi osebni podatki, zlasti ime in priimek, niso znani, so prikriti
- 1.1. stanje, lastnost česa, da se zanj ne ve, na koga se nanaša, ker osebni podatki udeleženih, zlasti ime in priimek, niso znani, so prikriti
- 1.2. stanje, lastnost česa, da so pri njegovi uporabi, delovanju, izvajanju osebni podatki udeleženih, zlasti ime in priimek, neznani, prikriti
- 2. stanje, lastnost koga, da ni splošno znan, slaven
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
Ávgijev hlév, čístiti Ávgijev hlév, očístiti Ávgijev hlév, počístiti Ávgijev hlév
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
Terminološki slovar avtomatike, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
aer. naprava za avtomatično vodenje letala: avtopilot nadomešča posadko
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
Zanima me, kako se pravilno uporabljata termina bančni produkt in bančna storitev (po Zakonu o bančništvu bančne storitve vključujejo »storitve sprejemanja depozitov in drugih vračljivih sredstev od javnosti ter dajanje kreditov za svoj račun«, 5. člen). Rad bi dobil konkreten odgovor, ker me moti uporaba besedne zveze bančni produkt (čeprav se uporablja dnevno), saj banka ne proizvaja produktov, ampak za stranke izvaja storitve.
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
nanašajoč se na blagajnike ali blagajno: vodenje blagajniškega dnevnika; blagajniški prejemek; pregledati blagajniško poslovanje / pripraviti blagajniško poročilo za občni zbor / blagajniško okence
♦ adm. blagajniški maksimum najvišji dopustni znesek, ki se sme hraniti v blagajni
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
francóska bolézen, otróška bolézen čésa, preboléti otróško bolézen
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
Zanima nas, katero slovensko ustreznico nam predlagate za angleški termin drone , ki označuje letalo brez posadke, ki ga pilot vodi z oddaljenega mesta. Ali obdržimo dron ali uporabimo rajši trot ?
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
- 1. kulturna rastlina s plazečim se steblom in navadno užitnimi plodovi trebušaste oblike; primerjaj lat. Cucurbita pepo
- 1.1. plod te rastline
- 1.2. ta plod kot hrana, jed
- 3. ekspresivno glava, zlasti človeška
- 4. navadno slabšalno neumen, naiven, nespameten človek
FRAZEOLOGIJA: brihtna buča, dobiti jih po buči, kotaliti buče, kot svinja v buče, prodajati buče (komu), trda buča, trde buče, To so buče.
ETIMOLOGIJA: = hrv. bȕća, prevzeto iz roman. < vulglat. buttia ‛okrogla posoda za vino, sodček’ k buttis ‛sod’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
- 1. užitna buča podolgovate oblike, zlasti kot hrana, jed
- 1.1. rastlina s takimi plodovi; primerjaj lat. Cucurbita pepo
- 2. manjša buča
- 3. priprava ali njen del trebušaste oblike
- 4. ljubkovalno manjša, zlasti otroška glava
ETIMOLOGIJA: ↑buča
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
- središče
- center za koga/kaj
- , center v/na čem, kje
- , center s čim
- , centri po čem, kod
- vodilna ustanova
- center za kaj
- , center v/na čem, kje
- , center s čim/kom
Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024
Terminološki slovar avtomatike, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
Državno upravo so /prostorsko/ centralizirali v novi stavbi.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
Terminološki slovar avtomatike, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
- navadno v povedku bitje, ki lahko misli, govori, izraža čustva
- biti človek
- oseba, kot nosilec določenih telesnih ali duševnih lastnosti, zmožnosti
- človek česa
- , človek z/s čim
- , človek v čem, kje
- , človek za kaj
- , človek po čem
- , človek brez česa
- , človek pri čem
- , človek pod čim
- , človek med čim, koliko
- oseba glede na položaj, razmerja, odnose
- človek komu/čemu kaj, kako
- , človek na čem
- , človek brez česa
- , človek iz česa, od kod
- , človek pri čem, kje
- , človek ob čem, kje
- , človek čez kaj, kje
- , človek do koga/česa
- , človek proti komu/čemu
- , človek pod čim, kje
Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
nanašajoč se na daljino, daljavo: daljinski letalski rekord / daljinski plin plin, ki se dovaja po plinovodih; daljinsko vodenje rakete / daljinski upravljalnik elektronska priprava za avtomatsko krmiljenje elektronskih naprav, zlasti televizorja
♦ fot. daljinski posnetek posnetek, napravljen s teleobjektivom
- daljínsko prisl.:
daljinsko vklapljati in izklapljati
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
- dano v last brez plačila
- dar česa
- , dar od koga/česa, od kod
- dar za
Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
Terminološki slovar avtomatike, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
Na vas se obračam s prošnjo, da mi razjasnite dvom, katera oblika termina je ustreznejša: Delfi metoda ali Delphy metoda . Termin označuje metodo napovedovanja, ki temelji na statistični obdelavi mnenj strokovnjakov določenega področja, ki so odgovarjali na zastavljen problem. Osnovna ideja metode je, da je skupina mnenj verodostojnejša kot posamezno mnenje.
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
Terminološki slovar avtomatike, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
Terminološki slovar avtomatike, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024
- zlasti v publicističnih besedilih s področja računalništva računalniška igra, za katero je značilna akcija, dinamično, vznemirljivo vodenje vozila po različnih terenih
KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
Terminološki slovar avtomatike, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
Terminološki slovar avtomatike, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
držáti kóga na distánci, držáti se na distánci, glédati na kóga/kàj z distánco, poglédati na kóga/kàj z distánco
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
Terminološki slovar avtomatike, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
vodenje živine na določeno mesto: dogon živine na pašnik; dogon živine za odkup / teža živali ob dogonu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
Ali je prav domač pralni prašek ali domači pralni prašek? Kaj pa domač/kupljenjogurt ali domači /kupljenijogurt?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
šport. žarg. vodenje žoge z rahlimi sunki mimo nasprotnega igralca; preigravanje: bil je mojster driblinga in točnih podaj / bliskoviti driblingi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
več drogov, drogovi: železno drogovje / streha iz bambusovega drogovja
♦ teh. krmilno drogovje drogovi v mehanizmu za vodenje stroja; vrtalno drogovje drogovi kot sestavni del vrtalne naprave; zavorno drogovje drogovi kot sestavni del mehanične zavore
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
Terminološki slovar avtomatike, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
dúh čása, dúh je volján, a mesó je slábo, izgíniti brez dúha in slúha, ne dúha ne slúha, ubóg na dúhu
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
Terminološki slovar avtomatike, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
Terminološki slovar avtomatike, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
Vključen sem v diskusijo, povezano z določbo nekega pravilnika, kjer je pri določanju nekega kriterija piše, citiram: vodenje mednarodnega projekta. Po eni od razlag je jasno, da je zahteva v sedanjiku, kar pomeni, da mora kandidat v času oddaje vloge izpolnjevat ta kriterij. Sam zagovarjam stališče, da zapis ni časovno determiniran, ampak je v tem smislu bolj nedoločne narave. Pri tem izhajam tudi iz same definicije pojma menedžment, ki je planiranje, organiziranje, vodenje in kontroliranje dela v organizaciji (Možina in drugi, 2002). To definicijo vam navajam zgolj kot primer in osnovo mojega razmišljanja.
Imam torej problem, kjer vas kot jezikoslovce prosim, da mi ga pomagate rešiti (razjasniti). Osnovno vprašanje je, ali obstoječa beseda vodenje resnično tako jasno določa zgolj sedanje stanje?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
1. opravljanje ali vodenje domačih, hišnih del: v rokah je imela vse gospodinjstvo; pomoč zaposleni ženi pri gospodinjstvu / ko je dobil plačo, ji je dal denar za gospodinjstvo življenjske stroške, potrebščine / elektrificirati gospodinjstvo uvesti, uvajati električne aparate, naprave v gospodinjstva
♦ šol. predmetni učitelj gospodinjstva gospodinjskega pouka
2. skupnost oseb, ki živijo in se hranijo skupaj: gospodinjstva naj se zgodaj oskrbijo z ozimnico in kurjavo; individualno, kolektivno gospodinjstvo / ločeno, skupno gospodinjstvo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
Terminološki slovar avtomatike, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
Terminološki slovar avtomatike, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
1. nazor, ki zelo poudarja pomen in interese posameznika, ne oziraje se na skupnost, družbo: izogibati se individualizma; pristaš individualizma
// miselnost, ravnanje, ki izraža tak nazor: razširil se je nebrzdan individualizem; egoizem in individualizem / družinski, umetniški individualizem
2. individualno vodenje, upravljanje, zlasti proizvajalnih sredstev: gospodarski individualizem
♦ filoz. etični individualizem nazor, da je najvišji cilj, največja vrednota samo posameznik; filozofski individualizem nazor, da obstaja samo posamezno bitje ali stvar
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
Terminološki slovar avtomatike, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
Terminološki slovar avtomatike, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
Terminološki slovar avtomatike, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
Terminološki slovar avtomatike, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
Terminološki slovar avtomatike, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
Terminološki slovar avtomatike, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
Zanima me, kako poimenovati osebo, ki vodi v naravi in krajini ter jo zna razložiti ali interpretirati na način, da ljudje odidejo domov z doživetjem. Predlagala sem npr. poimenovanje vodnik v naravi in krajini , vendar so me opozorili, da bi bilo bolje razmišljati v smeri terminov razlagalec ali pojasnjevalec . Razmišljala sem tudi o poimenovanju doživljajski vodnik . V terminologiji sicer poznamo turističnega vodnika , gorskega vodnika , planinskega vodnika , gozdnega pedagoga in interpretatorja narave . V nemščini pojem označuje Natur- und Landschaftsführer , v angleščini pa nature guide .
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
Kaj pomeni vojena krava v frazeologizmu Krava ni še bila vojena, pa že skače v hlevu teliček? Mogoče še ni bila pripuščena?
Gre za izpeljanko od voditi?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
- 1. sposobnost za zavzeto delovanje in prepričevanje, spodbujanje, vodenje drugih
- 2. od Boga dan poseben dar, milost, zlasti za posvečeno življenje, oznanjevanje evangelija v krščanstvu
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
- 1. ki ima sposobnost za zavzeto delovanje in prepričevanje, spodbujanje, vodenje drugih
- 1.1. ki kaže, izraža tako sposobnost
- 2. v obliki karizmatični ki je v zvezi s karizmo 2.
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
- lastnost koga ali česa, da ima sposobnost za zavzeto delovanje in prepričevanje, spodbujanje, vodenje drugih
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
Terminološki slovar avtomatike, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
nanašajoč se na kolektiv:
a) kolektiven odstop vlade; kolektivna akcija; kolektivno vodenje ustanove / to so dosegli s kolektivnimi napori / igralci so pokazali dobro kolektivno igro; knjiga je kolektivno delo / kolektivna odgovornost, zavest / kolektivni dopust; potovati s kolektivnim potnim listom
b) razred je ustanovil kolektivni fond za izlete / kolektivne dobrine; kolektivna zemlja
c) biti navezan na kolektivno življenje / čebele so kolektivna bitja
♦ ekon. kolektivna potrošnja potrošnja, ki se financira iz družbenih fondov ali proračunov; splošna potrošnja; jezikosl. kolektivno ime samostalnik, ki označuje več predmetov iste vrste, skupno ime; polit. sistem kolektivne varnosti dogovor med več državami o medsebojni obvezni pomoči, če je katerakoli od njih ogrožena; pravn. kolektivna pogodba sporazum med sindikalnim organom in gospodarsko zbornico o bistvenih vprašanjih delovnega razmerja med delavci in zasebnimi delodajalci
- kolektívno prisl.:
vlada je kolektivno odstopila; kolektivno sprejemati sklepe
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
1. nazor, ki poudarja pomen in interese kolektiva, skupnosti: navdušen pristaš kolektivizma / ideje kolektivizma
// miselnost, ravnanje, ki izraža tak nazor: duh kolektivizma se je vse bolj širil
2. kolektivno vodenje, upravljanje, zlasti proizvajalnih sredstev: boj za gospodarski kolektivizem / kolektivizem patriarhalne družbe
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
1. kratek ustni ukaz, zlasti v vojski; povelje: na daleč je bilo slišati oficirjeve komande / ustaviti se na komando stoj!
// pog. ukaz, povelje sploh: čakati na komando za odhod / dobili so komando, da se ne smejo upirati / ekspr. komanda je padla povelje je bilo izrečeno; odločeno je / ubogati mora na komando takoj, brez ugovorov
2. skupina vojaških starešin, ki (lahko) poveljuje vojaški enoti ali skupini enot; poveljstvo: komanda se s predlogom ne strinja; bataljonska, divizijska komanda; pren., pog. v službi smo dobili novo komando
♦ voj. komanda garnizona vojaška ustanova, odgovorna za skupne zadeve enot garnizona; komanda mesta do 1957 zaledna vojaška teritorialna enota
// sedež take skupine vojaških starešin: zadržali so ga na komandi / ustavil se je pred komando
3. pog. pravica poveljevati vojaški enoti ali skupini enot; poveljstvo, poveljevanje: komando dati, izročiti najsposobnejšim; komando nad vojsko je prevzel general / priti pod komando zaveznikov
● pog. vso komando ima v svojih rokah vse vodi, o vsem odloča; pog. popolnoma je pod ženino komando v vsem se ji podreja
4. oddelek, navadno vojakov ali zapornikov, za posebne naloge: delovna komanda; član taboriščne komande
5. nav. mn., teh. priprava ali del priprave za upravljanje, vodenje strojnih naprav: komande delujejo brezhibno; nožne, ročne komande / sistem dvojnih komand
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
Terminološki slovar avtomatike, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
Terminološki slovar avtomatike, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
Terminološki slovar avtomatike, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
uvesti računalnike, opremiti z računalniki: kompjuterizirati nadzor, proizvodnjo; pren. kompjuterizirati družbo
- kompjuterizíran -a -o:
kompjuterizirano vodenje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
1. elektronska naprava, ki združuje funkcije prenosnega računalnika in mobilnega telefona; pametni telefon: manjši komunikator ima tipkovnico, ki ni primerna za hitro tipkanje
2. kdor je spreten v komuniciranju: za vodenje podjetja je treba biti dober komunikator / igralec je zelo dober komunikator
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
knjiž. besedilo, ki ga bere, govori vodja oddaje: konferansa je bila zelo duhovita
// najavljanje in komentiranje programa na prireditvi; vodenje oddaje: kdo bo prevzel konferanso
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
Terminološki slovar avtomatike, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
- 1. ki je podvržen, hitro podleže korupciji SINONIMI: koruptiven
- 1.1 ki kaže, izraža tako podvrženost korupciji SINONIMI: koruptiven
KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
nanašajoč se na krmilo ali krmiljenje: krmilni deli; krmilne in signalne naprave / premikati krmilno ročico / krmilno veslo / krmilni mehanizem; avtomatski krmilni sistem
♦ elektr. krmilna mrežica mrežica, ki uravnava prehod elektronov ali ionov v elektronki; navt. krmilni stroj stroj, ki premika krmilni mehanizem; strojn. krmilna gred gred, ki premika ventile pri motorjih z notranjim zgorevanjem; krmilno kolo; teh. krmilno drogovje drogovi v mehanizmu za vodenje stroja; zool. krmilna peresa peresa v repu ptice, s katerimi se pri letu obrača, dviga ali spušča
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
Terminološki slovar avtomatike, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
Terminološki slovar avtomatike, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
bíti na lás podóben kómu/čému, bíti si v laséh, délati síve lasé kómu, iméti lasé [počesáne, postrižene] na dèž, kàj visí na lásu, lasjé se jéžijo kómu, lasjé so se najéžili kómu, lasjé so šlì pokônci kómu, na lás podóben kómu/čému, ne délati sívih lás kómu, ne popustíti níti za lás, ne povzróčati sívih lás kómu, ne premakníti se níti za lás, ne spremeníti se níti za lás, [níti] lasú ne skrivíti kómu, povzróčati síve lasé kómu, privléčen za lasé, privléči kàj za lasé, púliti si lasé, skákati si v lasé, skočíti si v lasé, viséti na lásu, za lasé privléčen, za lás je mánjkalo, za lás uíti čému, življênje kóga visí na lásu
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
debéla láž, dobíti kóga na láži, kosmáta láž, košáta láž, postáviti kàj na láž, postáviti kóga na láž, postávljati kàj na láž, postávljati kóga na láž, ujéti kóga na láži
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
Terminološki slovar avtomatike, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
Terminološki slovar avtomatike, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
- 1. ki je v zvezi z mačkami 1.
FRAZEOLOGIJA: mačji kašelj, To ni mačji kašelj.
ETIMOLOGIJA: iz *mačьjьjь, glej ↑mačka
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
- pooblastilo
- mandat koga
- , mandat za koga/kaj, koliko
- , mandat v/na čem, kje, kako
- , mandat s čim, kako
Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
1. skupek strojnih delov za uravnavanje, prenašanje gibanja, delovanja: izpopolniti, sprožiti, ustaviti mehanizem; mehanizem pisalnega stroja, ure; mehanizem za premikanje, zaviranje / krmilni, pogonski, prenosni mehanizem; pren. hoteli so biti ljudje, ne pa samo mehanizmi
// publ., s prilastkom skupina organov z določeno funkcijo; aparat: menijo, da je človekov fiziološki mehanizem prirejen za toplo podnebje; gimnastične vaje ugodno delujejo na dihalni mehanizem
2. publ., s prilastkom kar omogoča, uravnava določeno delovanje, dejavnost: vodenje državnega mehanizma; potreben je enoten izvršilni mehanizem / sprostitev kreditnega, tržnega mehanizma; mehanizem cen
// s prilastkom sistem, način: mehanizem mednarodne delitve dela; mehanizem produkcije / komedijski mehanizem tega dramatika se skoraj ne spreminja
♦ nav. mn., psih. obrambni mehanizem vedenje, ravnanje človeka, ki je v neprijetnem duševnem, čustvenem stanju; teh. ročični, vijačni mehanizem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
Terminološki slovar avtomatike, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024
1. sistem, v katerem je večina bistvenih odločitev zaupana menedžerjem: razvoj menedžerstva
2. publ. poslovno vodenje podjetja: neuspešno menedžerstvo; vprašanje menedžerstva se postavlja že nekaj časa / menedžerstvo v športu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
vodenje podjetja: visoko razvit menedžment
// vodilni uslužbenci: vrhovni menedžment
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
- 1. usmerjanje, vodenje študenta pri pisanju zaključnega študijskega dela z nasveti, pojasnili v vlogi mentorja
- 1.1 usmerjanje, vodenje, predajanje izkušenj komu
KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
usmerjanje, vodenje mladega, neizkušenega človeka z nasveti, pojasnili, vodstvo: literarno mentorstvo; vpliv Čopovega mentorstva na Prešerna / na šoli so uvedli mentorstvo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
Terminološki slovar avtomatike, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
Terminološki slovar avtomatike, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
Terminološki slovar avtomatike, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
- 1. vodenje poteka srečanj, razprav, navadno s strnjenim podajanjem bistvenih poudarkov sodelujočih in njihovim usmerjanjem h konstruktivnim rešitvam
- 1.1 vodenje oddaje, prireditve v vlogi njenega soustvarjalca
- 2. preverjanje skladnosti prispevkov na spletnem forumu s pravili foruma ali odgovarjanje na vprašanja uporabnikov
KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
Terminološki slovar avtomatike, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
Terminološki slovar avtomatike, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
Terminološki slovar avtomatike, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
Terminološki slovar avtomatike, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
Terminološki slovar avtomatike, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
Terminološki slovar avtomatike, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
1. določanje položaja ladje, letala in vodenje le-teh v določeni smeri: ukvarjati se z navigacijo; pripomočki, sredstva za navigacijo / navigacija v kanalu je težka / kopenska navigacija na kopnem; vesoljska navigacija
// veda o tem: razvoj navigacije / astronomska navigacija
// sistem satelitov, postaj in elektronskih pripomočkov, ki omogoča določanje položaja vozil in njihovo vodenje v določeni smeri: avtomobilska, cestna navigacija; vgrajena navigacija elektronski pripomočki za navigacijo v vozilu; uporaba navigacije; sateliti so opremljeni z atomskimi urami, ki so ključnega pomena za navigacijo / satelitska navigacija; sistem navigacije
2. iskanje in izbira določene funkcije v menijih elektronskih naprav: navigacija po meniju; uporabljati miško za enostavno navigacijo po spletnih straneh
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
Zanima me, ali obstaja slovenski izraz za angleški termin breadcrumbs , ki označuje prikaz hierarhične strukture spletne strani, ki uporabniku omogoča, da ugotovi, na katerem nivoju v hierarhiji se nahaja, in da s klikom preklopi na drug nivo v strukturi spletne strani; za primer gl. sliko na tej povezavi . Dobesedni prevod (krušne) drobtine v slovenščini deluje zelo nenaravno. Katero poimenovanje predlagate?
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
1. kdor je usposobljen za določanje položaja ladje, letala in vodenje le-teh v določeni smeri: letalski navigator; navigator na rušilcu; opravljati delo navigatorja / navigator vesoljske ladje
// elektronski navigacijski pripomoček, ki od satelitov prejema podatke za izračunavanje zemljepisne širine, dolžine, nadmorske višine in lastne hitrosti: navigatorji za motoriste, voznike; večina cestnih navigatorjev ima že naložen zemljevid Evrope; upravljanje z ročnim navigatorjem / vožnja z navigatorjem / satelitski navigator
2. knjiž. pomorščak, mornar: dogodivščine navigatorjev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
kdor je usposobljen za določanje položaja ladje in njeno vodenje: mladi navtiki
// strokovnjak za navtiko:
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
Terminološki slovar avtomatike, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
uvajanje navadno že krščenih odraslih vernikov v poglobljeno življenje po načelih rimskokatoliške vere: začeti neokatehumenat; vodenje neokatehumenata
// skupnost, skupina, ki se uvaja v tako življenje: pomagala jima je zakonska skupnost, ki je pozneje prerasla v neokatehumenat
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
Terminološki slovar avtomatike, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
Terminološki slovar avtomatike, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
Terminološki slovar avtomatike, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
1. narediti, da kaj ne gre iz prijema, se ne oddalji: ujel je konja za povodec in ga obdržal; obdržal ga je, čeprav se mu je z vso silo trgal iz rok; obdržati z rokami, zobmi / pajčevina je muho komaj obdržala / hotel mu je izbiti palico iz rok, vendar jo je obdržal
// ne prenehati držati oprijeto z roko ali s kakim delom telesa: med govorom je obdržal kozarec (v roki) / nahrbtnik je obdržal na rami; sedla je in obdržala košaro v naročju
// ne odložiti, ne sleči: klobuk je obdržal na glavi; v sobi je bilo hladno, zato je plašč kar obdržala ostala oblečena v plašč
2. narediti, da kaj ne preneha biti v določenem položaju, na določenem mestu, kljub delovanju nasprotne sile: komaj ga je obdržal, da se ni zgrudil; z vsemi močmi so voz le obdržali / podpore so obdržale drevo pokonci / obdržati vozilo na cesti narediti, da ne zdrkne s ceste; obdržati čoln na vodi narediti, da se ne prevrne, potopi; obdržati se na površini
// narediti, da kaj ne preneha biti v določenem položaju, na določenem mestu sploh: dvignil je puško nad glavo in jo tako obdržal / obdržati roke na hrbtu, nogo na pedalu / med plavanjem obdržati glavo nad vodo; obdržati roko iztegnjeno
3. narediti, da kaj ne preide k drugemu, drugam: eno lopato je obdržal, drugo pa dal drugemu; prtljago je oddal v garderobo, plašč pa obdržal / obdržati sliko za spomin / kužka, ki so ga našli, so obdržali / zaradi revščine niso mogli vseh otrok obdržati doma niso mogli vsi otroci živeti, bivati doma
// narediti, da kaj ne preide v last drugega: posestvo je zapustil sinu, le sadovnjak je obdržal / po mirovni pogodbi so obdržali velik del ozemlja
// ne prenehati razpolagati s čim: obdržati funkcijo; obdržati pravico do odškodnine; obdržati službo
4. s svojo voljo, vplivom narediti, da kdo ne preneha biti
a) na določenem mestu: obdržali so ga v bolnišnici, zaporu; ni ga mogla več obdržati doma, preveč ga je mikala gostilna; ekspr.: tujina ga ni mogla obdržati; tu me ne bi obdržali niti na vrvi
b) v določenem odnosu: obdržati moža, prijatelje; obdržati (si) naročnike, odjemalce
5. ne prenehati
a) opravljati kako dejavnost: obdržati gostilno, obrt
b) uporabljati: obdržati stare ladje v prometu; obdržati latinico / obdržati predpise ne jih odpraviti / obdržati družinske navade
c) gojiti: obdržati le nekatere vrste hrušk
6. rešiti, obvarovati (pred propadom): posestva v spremenjenih gospodarskih razmerah ni mogel obdržati; podjetje se je kljub krizi obdržalo; kot kovač se ni mogel obdržati; obdržati se brez tuje pomoči
// ne prepustiti nasprotniku, sovražniku: obdržati postojanko; mesto se je kljub dolgotrajnemu obleganju obdržalo
♦ šah. obdržati figuro
7. narediti, da kaj ostane nespremenjeno: obdržati prvotni vrstni red, začetni tempo
// z oslabljenim pomenom s svojo dejavnostjo narediti, da kaj ne preneha biti v določenem stanju: obdržati koga pri volji; obdržati moštvo v kondiciji; obdržati živino zdravo
// z oslabljenim pomenom izraža, da lastnost, značilnost, kot jo določa samostalnik, ne preneha biti, obstajati: obdržati barvo; obdržati ravnotežje; obdržati vitkost
8. ekspr., v zvezi obdržati v glavi, v spominu zapomniti si: vseh telefonskih številk ne more obdržati v glavi; ta dogodek sem obdržal v spominu
9. v zvezi obdržati zase, v sebi ne povedati, ne zaupati drugemu: obdržati novico, poslovne skrivnosti zase; ni mogel obdržati v sebi, kar je čutil
● obdržati kontrolo nad čim ne prenehati kontrolirati kaj; obdržati korak s kom ne zaostati za njim; ekspr. ti svoje nasvete kar zase obdrži nočem tvojih nasvetov; pog. nobene stvari ne more več obdržati v sebi vse izbruha; ekspr. obdržati vajeti v svojih rokah ne izgubiti možnosti za odločanje o čem, za vodenje česa
- obdržáti se
1. kljub ogroženosti ne prenehati biti, obstajati: takšna rastlina se v naravi ne bi mogla obdržati; sreča je, da so se med vojno obdržali / združili so se, da bi se obdržali na tržišču / pog.: hrastovo listje se obdrži na drevju do pomladi ostane; most se je obdržal do danes; sneg se ni dolgo obdržal je kmalu skopnel
// ne prenehati biti zanimiv, pomemben: le malokatero njegovo delo se je obdržalo; stoična filozofija se je dolgo obdržala
// pog. ostati uporaben, ohraniti se: taki izdelki se obdržijo samo na suhem; jabolka so se obdržala, hruške so pa zgnile
2. oprijemajoč se česa ne prenehati biti kje: obdržati se na konju, veji; prijel je za drog in se komaj obdržal
3. ne spremeniti se: cene se bodo obdržale; vreme se ni obdržalo ni ostalo lepo
● obdržati se na nogah ne pasti; vladar se je obdržal na oblasti ni prenehal vladati
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
vodstvo obrata: delati po navodilih obratovodstva; prostori obratovodstva / prevzeti obratovodstvo elektrarne vodenje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
Terminološki slovar avtomatike, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
poteg, poteza, vodenje
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
Zanima me, kaj pomeni termin facilitiranje oz. kaj lahko pričakujem od osebe, ki se s tem ukvarja. Prijavila sem se namreč na delavnico, ki jo izvaja oseba, ki se ukvarja s facilitiranjem in coachingom , in ne vem, kaj lahko pričakujem.
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
Terminološki slovar avtomatike, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
Terminološki slovar avtomatike, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
1. kovinski ali lesen drog, na katerem je kolo: os poči, se zlomi; mazati osi / os gre skozi pesto / sprednja, zadnja os voza
// teh. tak drog kot del naprave, stroja: nepremična, središčna os; os motorja / os pri uri
2. navadno s prilastkom umišljena črta, okoli katere se telo vrti: dolžinska, navpična, vodoravna os; zemeljska os / zemlja se vrti okoli svoje osi / os vrtenja
// umišljena črta, ki gre skozi sredino predmeta, telesa: glavna, prečna, vzdolžna os stavbe; os cestišča, mostu; os letala
3. navadno s prilastkom umišljena črta, ki jo določa položaj, lega predmetov, objektov: spomenika stojita na isti osi / vpadna os svetlobe
4. knjiž., navadno s prilastkom kar kaj usmerja, zlasti kako dejavnost: družbene razmere so bile os vsega takratnega raziskovanja / doživetje svobode je predstavljalo os njihovega življenja
// jedro, središče: os dramskega dogajanja je narodnostno vprašanje; os pogovora
5. zgod., v zvezi os Rim–Berlin politično-vojaška zveza fašističnih držav Italije in Nemčije pred drugo svetovno vojno in med njo: nastanek osi Rim–Berlin
● publ. sile osi Italija, Nemčija, Japonska, združene v politično-vojaški zvezi pred drugo svetovno vojno in med njo
♦ arhit. magistralna os glavna vzdolžna os večje arhitekturne kompozicije; primarna os navadno vzdolžna os, v kateri potekajo glavni konstrukcijski, kompozicijski elementi; sekundarna os navadno prečna os, v kateri potekajo stranski konstrukcijski, kompozicijski elementi; astron. os nebesne krogle okoli katere se nebo navidezno vrti; bot. cvetna os razširjeni vrh cvetnega peclja; glavna os; fiz. glavna os vsaka izmed treh med seboj pravokotnih osi skozi težišče, od katerih eni ustreza največji, drugi pa najmanjši vztrajnostni moment telesa; optična os simetrijska os leče ali ukrivljenega zrcala; skupna simetrijska os leč in zrcal v optičnem sistemu; prosta os okoli katere se vrti sicer prosto vrtljivo telo z nepremičnim težiščem; geom. abscisna os prva os med koordinatnimi osmi pravokotnega koordinatnega sistema; imaginarna os hiperbole premer hiperbole, pravokoten na realno os; koordinatna os; mala, velika os elipse najkrajši, najdaljši premer elipse; ordinatna os druga os med koordinatnimi osmi pravokotnega koordinatnega sistema; realna os hiperbole premer hiperbole na simetrali skozi realni gorišči; simetrijska os premica, glede na katero je geometrijska tvorba simetrična; os parabole premer na simetrali parabole; min. kristalografska os na kristalu, s pomočjo katere se določa lega posameznih kristalnih ploskev; teh. gibka os mirujoča gibka cev z vrtečim se jedrom za prenašanje vrtenja; zool. telesna os hrbtenica in lobanja vretenčarjev; žel. os kolesna dvojica; pogonska os; vodilna os za vodenje lokomotive po tiru; os tira sredina med tirnicama
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
1. večati količino, množino česa na določenem mestu, območju: težko industrijo osredotočajo na jugu države; vojaške enote so začeli osredotočati ob meji
// združevati na enem mestu, usmerjati v središče: vso oblast hoče osredotočati v svojih rokah; osredotočati vodenje delavskega gibanja
2. v zvezi z na usmerjati prizadevanje, aktivnost: tedanji čas jih je osredotočal na kulturno področje; pri svojem delu se osredotoča zlasti na reševanje gospodarskih problemov
- osredotóčati se
(miselno) se zbirati: le težko se osredotoča pri delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
- 1. kdor se ukvarja z rejo, pašo ovc, navadno poklicno
- 2. pes, izhodiščno vzrejen za vodenje, zganjanje ovc, goveda; SINONIMI: ovčarski pes
- 3. pes, izhodiščno vzrejen za varovanje ovc, goveda; SINONIMI: ovčarski pes, pastirski pes
ETIMOLOGIJA: ↑ovca
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
- 1. ki je v zvezi z ovčarji 1. ali ovčarstvom
- 1.1. ki je namenjen za ovčarje 1., se uporablja pri ovčarstvu
- 2. ki je v zvezi z ovčarji 2.
ETIMOLOGIJA: ↑ovčar
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
Terminološki slovar avtomatike, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
Terminološki slovar avtomatike, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
nanašajoč se na paternalizem: paternalistični odnosi / paternalistično vodenje države
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
Iščemo slovenski ustreznik za angleški termin pedelec . Gre za vrsto električnega kolesa, pri katerem je elektromotor vključen samo takrat, ko kolesar pritiska na pedale. Predlagamo podomačeno poimenovanje pedelek ( ped alno ele ktrično k olo ), ki sledi strukturi angleškega termina ( ped al ele ctric c ycle ). Zanima nas vaše mnenje o tem predlogu.
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
- 1. domača žival z ostrimi zobmi, ki laja in se goji za družbo, varovanje lastnine, lov
- 1.1. samec te živali
- 2. znamenje kitajskega horoskopa med petelinom in prašičem
FRAZEOLOGIJA: biti na psu, brezzobi pes, čakati (na koga, na kaj) kot pes na kost, garjav pes, gledati se kot pes in mačka, kdo, kaj ni vreden, da bi koga, kaj pes poscal, kot pes, kot pes na povodcu, kot pretepen pes, kot psa, kot stekel pes, lagati kot pes, lajati kot pes, pes čuvaj, pokazati, kam pes taco moli, priti na psa, ravnati s kom kot s psom, spraviti koga, kaj na psa, še pes ne povoha koga, vedeti, kam pes taco moli, zelen pes, zvest kot pes, živeti kot pes, Kakršen gospodar, takšen pes., Pes, ki laja, ne grize., Pes ima kosmata ušesa., Pes je človekov najboljši prijatelj., Psi lajajo, karavana gre dalje., Starega psa ne moreš naučiti novih trikov., Še pes ima rad mir pri jedi., Vsak izgovor je dober, pa če ga pes na repu prinese., V španoviji še pes crkne.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. pьsъ, hrv., srb. pȁs, rus. pës, češ. pes < pslov. *pьsъ iz ide. *pik'ó-, tako kot stind. piśá- ‛neka lisasta žival’ iz ide. korena *pei̯k'- ‛rezljati, risati, označevati’, glej ↑pisati, prvotno torej ‛lisasta žival, lisko, piko’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
1. kdor je usposobljen za pilotiranje, vodenje letala, vesoljske ladje: postal je pilot; letalski, vesoljski pilot; pilot helikopterja / civilni, vojaški pilot; jadralni, motorni pilot; pomožni, poskusni pilot
2. pomorski strokovnjak, ki vodi ladjo s sidrišča pred pristaniščem v pristanišče in iz njega: izkrcati, vkrcati pilota; izkušen pilot
♦ aer. avtomatski pilot avtopilot; zool. pilot riba toplih morij s petimi do sedmimi prečnimi progami, Naucrates ductor
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024
ženska, ki je usposobljena za pilotiranje, vodenje letala, vesoljske ladje: hotela je postati pilotka; vojaška pilotka / poklicna pilotka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
plésati takó, kot kdó góde, plésati takó, kot kdó igrá, plésati takó, kot kdó žvížga
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
- 1. ki je v zvezi s podganami 1.
- 1.1. ki je del telesa podgane 1. ali se pridobiva s telesa podgane 1.
- 1.2. ki spominja na podgano 1., je tak kot pri podgani 1. ali se mu to pripisuje
- 2. ki je v zvezi s podganami 3.1.
ETIMOLOGIJA: ↑podgana
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
1. nanašajoč se na podjetnike ali podjetje: podjetniške in družbene reforme / podjetniško vodenje
2. podjeten1: postal je veliko bolj podjetniški
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
podpláti so zasrbéli kóga, podpláti srbíjo kóga
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
1. ustvariti pogoje za kaj: njegov znanstveni razvoj so pogojile ugodne možnosti za študij; ta sprememba bo verjetno pogojila višjo raven znanja / vodenje psa na vrvici je treba pogojiti s prijetnostjo združiti, povezati
2. biti vzrok česa, povzročiti: posebno ozračje malega mesta je pogojilo pisateljevo kasnejše literarno delo; vedeli so, da je njen odhod pogojil njegov trdovratni molk / izredno hude posledice trčenja so pogojile strogo obsodbo krivca
- pogojèn -êna -o
1. deležnik od pogojiti: z ugodnimi možnostmi pogojen uspeh; nenaravna debelost je pogojena z različnimi motnjami v organizmu; ideološko, politično pogojena ocena dela
2. navadno v povedni rabi ki je v takem odnosu do česa, da to omogoča njegovo uresničitev, določa stopnjo, lastnosti; odvisen: sporazum je pogojen od raznih momentov; od te odločitve je pogojena njegova usoda; njihovo delovanje je pogojeno z družbeno usmerjenostjo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
Terminološki slovar avtomatike, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
Angleško besedo intelligence ponavadi res prevajamo z besedo inteligenca. Beseda pa ne označuje samo sposobnosti povezovanja, sklepanja, učenja, razumevanja, ampak se uporablja tudi v pomenu 'informacija, obvestilo, obveščanje'. Pri oglaševanju računovodskih programov se pogosto pojavlja besedna zveza poslovna inteligenca , ki pa ni lastnost odločevalcev, ampak zbirka oziroma prikaz podatkov kot pripomoček pri odločanju. Kaj svetujete?
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024
Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
Terminološki slovar avtomatike, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
1. (ljubiteljsko) zbiranje naročnikov, predplačnikov: prevzeti poverjeništvo; poverjeništvo za mladinski tisk na šoli / ta založba ima poverjeništvo v vsakem večjem kraju
2. med narodnoosvobodilnim bojem organ Komunistične partije Slovenije ali Osvobodilne fronte za vodenje in usklajevanje dela okrožnih komitejev: član poverjeništva / poverjeništvo za Primorsko, Gorenjsko in Štajersko
// organ državne oblasti za vodenje posameznega področja javne uprave: gospodarsko poverjeništvo; poverjeništvo za kulturo in prosveto
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
Terminološki slovar avtomatike, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024
Terminološki slovar avtomatike, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024
- razumen, premišljen
- kdo/kaj biti preudaren za kaj
Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
Terminološki slovar avtomatike, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
Terminološki slovar avtomatike, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
ženska ali država, ustanova, ki proizvaja: proizvajalke se morajo enakopravno vključevati v vodenje tovarne / tovarna je znana kot odlična proizvajalka pisarniške opreme / v državah, proizvajalkah nafte, so tej surovini zvišali cene
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
Terminološki slovar avtomatike, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
nanašajoč se na promet:
a) prometni zastoji; zgodila se je prometna nesreča; ta cesta je zelo prometna / čez Slovenijo vodijo pomembne prometne poti; kraj ima dobre prometne zveze / prometni urad; prometna varnost / publ. mestu grozi prometni infarkt zastoj, zastajanje prometa zaradi prevelikega števila vozil; prometni šok zastoj prometa, ki navadno za dalj časa onemogoči normalni potek prometa in pretok vozil / prometni policist; prometni pravilnik; prometni prekršek; prometni stožec prometni znak v obliki stožca, ki označuje mesto izvajanja vzdrževalnih del na cesti; prometni znak; prometna policija; prometna služba; prometno dovoljenje listina o registraciji motornega in priklopnega vozila
b) prometni odsek je organiziral prevoz; prometna politika / prometni tehnik; prometna šola šola, v kateri se učenci usposobijo za izvajanje različnih prometnih in logističnih dejavnosti
c) prometni davek; prometna vrednost izdelka
♦ avt. prometni pas pas, dovolj širok za neoviran promet enega vozila; pravn. prometno pravo pravo, ki ureja prevoz potnikov in blaga ter posredovanje sporočil; žel. prometni urad oddelek železniške postaje za urejanje prometa; prostor, iz katerega vlakovni odpravnik ureja promet, navadno na železniški postaji; prometna šola šola, v kateri se učenci usposobijo za vodenje železniškega prometa
- prométno prisl.:
prometno pomemben kraj
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
Terminološki slovar avtomatike, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
Terminološki slovar avtomatike, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
Terminološki slovar avtomatike, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
1. ravnanje, vodenje, usmerjanje: I daj nam vszem prav szpoznati Poti ravnanya bo'zega KAJ 1848, 135; Potom országa ravnanya z-novics na prednyara prislo AI 1875, kaz. br. 3; Cslovik more Ravnanye ſzvétoga Duhá naſzledüvati KŠ 1754, 22; Etak eto ſzvéto piſzmo, haſznovito na ravnanye KŠ 1771, A8b; Molitev za Bo'ze ravnanye TA 1848, 19; nyemi ne dopiſzti Szvitá po vſzamogoucsem ravnanyi KŠ 1754, 164; Goſzpodne Bo'se, naj po tvojem ravnanyi tak moremo prejk pridti KM 1783, 12; Za toga zroka dekoli v orszácskom ravnanyi privértivati AI 1875, kaz. br. 2; Sz. Evangyeliom je pa z-Bo'sim ravnanyem tak ſzpiſzao KM 1796, 132; pod ravnanyom szvoje matere KOJ 1848, 45; i z-ravnanyem bo'zim zadovolen vendrar KAJ 1848, III
2. upravljanje, ravnanje: mi Szlovenye pod Vogrszkim Ravnanyom bi prebivali KOJ 1833, VII; Eſzi ſzliſi jezika ravnanye KŠ 1754, 58; i puſztili ſzo ſze vu mourje raſzpiſztivſi takájſe vajati ravnanya KŠ 1771, 426; je czejloga ſzvojega dvora ravnanye na nyega zavüpao KM 1796, 25; gradovenim Officérom priludno kmetov ravnanye zapovedala KOJ 1848, 112
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
Terminološki slovar avtomatike, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
Terminološki slovar avtomatike, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
Terminološki slovar avtomatike, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
Terminološki slovar avtomatike, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
Terminološki slovar avtomatike, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
Terminološki slovar avtomatike, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
bíti čístih rôk, bíti désna rôka kóga, bíti igráča v rôkah kóga/čésa, bíti igráčka v rôkah kóga/čésa, bíti na désno róko, bíti od rôk [kómu], bíti pri rôki, braníti se z rokámi in nogámi, čiste rôke, čístih rôk, dáti kómu oróžje v rôke, dáti rôko v ôgenj za kóga/kàj, délati kàj z lévo rôko, désna rôka, désna rôka ne vé, káj déla léva, do komólcev krvávih rók, držáti rôke krížem, držáti rôke v žêpih, držáti [vsè] níti v [svôjih] rôkah, držáti vsè v svôjih rôkah, dvígniti rôko náse, iméti číste rôke, iméti do komólcev krváve rôke, iméti dvé lévi rôki, iméti kóga/kàj pri rôki, iméti krváve rôke, iméti pólne rôke déla, iméti prôste rôke [pri čém], iméti sréčno rôko [pri čém], iméti škárje in plátno v rôkah, iméti umázane rôke, iméti [vsè] níti v [svôjih] rôkah, iméti vsè v svôjih rôkah, iméti zvézane rôke, iméti zvézane rôke in nôge, íti na rôke kómu, íti na róko kómu, íti z lévo rôko v désni žèp, izbíti kómu iz rôk zádnji adút, izbíti kómu oróžje iz rôk, iz drúge rôke, iz pŕve rôke, jemáti kàj z lévo rôko, kjér bóg rôko vèn molí, kot désna rôka, krêpko pljúniti v rôke, kupíti iz drúge rôke, kupíti iz pŕve rôke, léva rôka ne vé, kaj déla désna, lotévati se čésa z lévo rôko, lotíti se čésa z lévo rôko, mázati si rôke [s čím], méti si rôke, na désno róko, na lévo róko, na lévo róko omožêna, na róko se ženíti, na róko sta se vzéla, na róko živéti, naredíti kàj z lévo rôko, ne držáti rôk krížem, ne iméti čístih rôk, ne státi krížem rôk, ne umazáti si rôk s krvjó, odpráviti kóga z lévo rôko, opráti si rôke [kot Pilát], opráviti kàj z lévo rôko, ostáti čístih rôk, pásti v rôke pravíce, pljúniti v rôke, po pilátovsko si umíti rôke, polítika môčne rôke, položíti rôko náse, ponúditi kómu rôko, poročèn na lévo róko, poročíti se na lévo róko, postáti désna rôka kóga, postáti igráča v rôkah kóga/čésa, postáti igráčka v rôkah kóga/čésa, poštêno pljúniti v rôke, premágati kóga z lévo rôko, preštéti kóga/kàj na pŕste dvéh rôk, preštéti kóga/kàj na pŕste êne rôke, preštéti kóga/kàj na pŕste obéh rôk, preštéti kóga/kàj na pŕste rôke, pripeljáti kóga v rôke pravíce, príti v rôke pravíce, privêsti kóga v rôke pravíce, prosíti za rôko kóga, rôka pravíce, rôka rôko umíva, umázati si rôke [s čím], umázati si rôke s krvjó, umíti so rôke [kot Pilát], upírati se z rokámi in nogámi, vládanje z želézno rôko, vládati z želézno rôko, vodíti kóga/kàj z želézno rôko, z lévo rôko, z rokámi in nogámi, z želézno rôko, zaprosíti za rôko kóga, zvéza na lévo rôko, živéti iz rôk v ústa, živéti na rôkah, življênje iz rôk v ústa
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
Terminološki slovar avtomatike, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
Terminološki slovar avtomatike, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
vozilo navadno z dvema ozkima drsnima ploskvama za premikanje, prevažanje po snegu: kupiti nove sani in smučke; voziti se s sanmi; dolge, močne, nizke sani / zapreči sani; s senom naložene sani / motorne, tekmovalne sani
♦ aer. katapultne sani premični del katapulta, na katerega se namesti letalo; navt. sani leseni gredi pod trupom ladje, ki omogočata spust ladje po sanišču; strojn. sani gibljivi del obdelovalnega stroja, zlasti stružnice, za vodenje rezilnega orodja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
1. kar je namenjeno za sedenje: pripraviti sedeže; vstati s sedeža; sesti na sedež; mehek, slab, trd, udoben sedež; oblazinjeni sedeži; širina sedeža / preobleči sedeže; za sedež je izbral rogovilasto vejo / avtomobilski sedež; obnovljeni gledališki sedeži; ležalni sedež v vozilu, ki se da nagniti nazaj; pomožni sedež; priklopni sedež pomožni sedež brez nog, pritrjen na krajni sedež v vrsti
// mesto, prostor za sedenje: sedež je imel pri oknu; odstopiti sedež starejšemu; pokazati, ponuditi komu sedež / rezervirati sedež na vlaku, v gledališču; ta avtomobil ima pet sedežev; sedeži in stojišča / balkonski, galerijski, ložni, parterni sedež; avt. žarg. smrtni sedež poleg šoferja v osebnem avtomobilu
2. s prilastkom kraj, prostor, kjer je osredotočena določena dejavnost in njeno vodenje, upravljanje: sedež organizacije, podjetja / v tej stavbi je sedež občine, sodišča / sedež vrhovnega poveljstva so premestili v zaledje
3. publ. pooblastilo za opravljanje določene funkcije v kakem organu; (poslanski) mandat: kandidirati za sedež v parlamentu; stranka je dobila večino sedežev v vladi / ministrski sedež ministrski položaj, ministrska funkcija
♦ aer. katapultni sedež v letalu ali vesoljski ladji, s katerim vred se ob nesreči pilot lahko izstreli; alp. sedež priprava iz vrvi, traku za spuščanje, zavarovanje plezalca pri plezanju; spuščati se v sedežu spuščati se po vrvi s preprijemanjem, popuščanjem enega konca vrvi, napeljane okrog plezalčeve noge in ramen; obrt. sklopni sedež ki se da zložiti tako, da se dvigne, zavrti okoli vodoravnih tečajev; rel. apostolski ali sveti sedež papež, rimske kongregacije, sodišča in uradi skupaj; strojn. sedež ventila stični del med čepom in robom pretočne odprtine v ventilu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
Terminološki slovar avtomatike, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
Terminološki slovar avtomatike, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
Terminološki slovar avtomatike, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
Terminološki slovar avtomatike, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024
Terminološki slovar avtomatike, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
Terminološki slovar avtomatike, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
nekdaj kdor je usposobljen za načrtovanje večjih objektov, vodenje in opravljanje zahtevnih del pri njihovi gradnji: cerkev je zgradil znan stavbar; stavbar mostu
● zastar. bil je stavbar, kipar in pesnik, zato je veliko razmišljal o estetiki arhitekt
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
Terminološki slovar avtomatike, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
Kateri slovenski termin s področja ekonomije/organizacije in poslovodenja je primernejši kot ustreznik angleškega termina strategic management : strateški management , strateški menedžment , strateško upravljanje in poslovodenje ? Gre za načrtovanje in vodenje dolgoročnih organizacijskih strategij za uspešno poslovanje organizacije. Ali je treba v besedilu uporabljati en sam termin za isti pojem ali termine lahko poljubno zamenjujem?
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
1. strokovno vodenje in nadzorovanje: učiteljem je treba omogočiti supervizijo in nenehno strokovno izpopolnjevanje
2. psiht. metoda razvijanja posameznikovih navadno delovnih zmožnosti, ki temelji na uzaveščanju lastnih miselnih in vedenjskih strategij: individualna, skupinska supervizija; supervizija za svetovalce v podjetjih / supervizija za svetovalce v podjetjih
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
s ščèpcem solí
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
- 1. slabšalno neumno, površno, sramotno dejanje, ravnanje
- 1.1. slabšalno kar je narejeno, zasnovano slabo, površno
- 2. slabšalno neprijeten, zapleten položaj, navadno zaradi neumnega, površnega, sramotnega ravnanja
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
1. vzgojno-izobraževalna ustanova, ki omogoča učencem organizirano, sistematično pridobivanje znanja, spretnosti: zaradi neprimernega vedenja so ga izključili iz šole; hoditi v šolo; včeraj so jo vpisali v šolo; učiti na šoli, v šoli; mreža šol; povezanost šole s starši; varovati ugled šole; pogoji za ustanovitev šole / pritožiti se na svet šole / administrativna, delovodska, kmetijska, pomorska, vzgojiteljska šola; glasbena, plesna šola; osemletna osnovna šola v kateri traja izobraževanje osem let; prometna šola v kateri se učenci usposobijo za izvajanje različnih prometnih in logističnih dejavnosti; šola s prilagojenim programom šola z učnim programom, ki je prilagojen učencem s posebnimi potrebami; šola za oblikovanje / ustanoviti dvojezično šolo / državna šola ki jo ustanovi, vzdržuje in nadzoruje država; privatna šola ki jo ustanovi, vzdržuje kako društvo; samostanska šola nekdaj ki jo vzdržujejo redovniki ali redovnice / partnerska šola ki v okviru svoje dejavnosti kot partner sodeluje z drugimi šolami, zlasti v okviru različnih izmenjav / ekspr. vsa šola se je zbrala na proslavi učenci in učitelji
// vzgojno-izobraževalni proces v tej ustanovi: fant je že dokončal šolo; v šoli se tega še niso učili; povezanost šole z življenjem / osnovna obvezno izobraževanje (v šoli), ki daje osnovno izobrazbo, srednja izobraževanje, ki daje srednjo izobrazbo, visoka izobraževanje, ki daje visoko izobrazbo, višja šola izobraževanje, ki daje višjo izobrazbo / reformirati šolo šolstvo / star. doma so ga namenili za šole / ekspr. nobene šole, nobenih šol nima nobene izobrazbe / ekspr.: gledališče bi moralo biti šola dobrega okusa; pravijo, da so nekatere jetnišnice prava šola za kriminalce
// poslopje te ustanove: šola je imela samo eno učilnico; popraviti, prebeliti, sezidati šolo; dvonadstropna, pritlična šola
2. pog. pouk: šola se začne ob osmih; danes nimamo šole; skoraj vsak dan zamuja šolo; po šoli je šel igrat nogomet; začetek šole je prvega septembra
3. navadno s prilastkom privrženci, učenci, katerih dela imajo skupne značilnosti, izvirajoče iz doktrin, dosežkov vzornika, učitelja na filozofskem, umetniškem, znanstvenem področju: boj raznih (filozofskih) šol / ruska formalistična šola v poeziji; heglovska, pitagorejska šola; predstavniki nemške romantične šole; izhajati iz sofistične šole; zagrebška šola risanega filma
● pog. špricati šolo neupravičeno izostajati od pouka, iz šole; pog. dijak je letel iz šole je bil izključen, odpuščen; iti h komu v šolo učiti se od njega; prevzemati njegove izkušnje, navade; vzeti koga v svojo šolo učiti ga; dajati, sporočati mu svoje izkušnje, navade; pog. s šolo je skregan je ne mara; ne hodi rad v šolo; črna šola ljudski naziv, nekdaj vmesna šola med šestletno gimnazijo in univerzo; ekspr. to je bila draga šola zanj za izkušnje, ki si jih je pridobil ob tem neuspehu, je moral dosti pretrpeti, žrtvovati; šalj. enajsta šola pridobivanje življenjskih izkušenj pri otrocih zunaj šole in družine; mala šola organizirana nekajmesečna predšolska vzgoja; star. osma šola osmi razred nekdanje gimnazije; ekspr. naš oče je človek stare šole v vsem se drži ustaljenih navad; ekspr. iti skozi trdo šolo življenja imeti težko življenje; ekspr. vsaka šola nekaj stane za izkušnje, ki si jih kdo pridobi ob neuspehu, je treba nekaj pretrpeti, žrtvovati
♦ etn. šola otroška igra, pri kateri se z različnimi kretnjami, gibi meče žoga v zid; otroška igra, pri kateri se mečejo ali skakaje brcajo ploščati kamenčki v polja na tla narisanega lika; ristanc; lit. parnasovska šola; ped. splošnoizobraževalna šola ki daje splošno izobrazbo; enotna obvezna šola obvezna šola, ki dela po enotnem učnem programu in zajema vse učence določene starosti ne glede na spol ali socialni izvor; radijska šola za nižjo, srednjo stopnjo; psih. freudovska psihoanalitična šola; rel. antiohijska teološka šola teološka šola v 4. in 5. stoletju, ki pri razlagi verskih resnic poudarja razum; šol. celodnevna šola pouk od jutra do zgodnjega popoldneva, v katerega so vključeni tudi prosti čas, učenčevo domače delo za šolo in razne prostovoljne dejavnosti; dopisna šola v kateri se opravlja pouk z dopisovanjem; dvooddelčna, enooddelčna šola; javna šola dostopna vsem ljudem ob enakih pogojih; meščanska šola do 1945 zaključna štiriletna nižja srednja šola; kmetijska nadaljevalna šola do 1945 neobvezna šola za kmečke fante z dovršeno osnovno šolo; nedeljska šola v 19. stoletju šola ob nedeljah kot nadomestilo osnovne ali strokovne šole; nižje organizirana šola osnovna šola, navadno nižja, v kateri poteka v isti učilnici hkrati pouk navadno dveh razredov; osrednja šola osnovna šola s podružničnimi šolami; podružnična šola osnovna šola, ki deluje pod strokovnim vodstvom osrednje šole; poklicna šola ki usposablja učence za poklic zlasti z urjenjem praktičnega dela; poletna šola nekaj tednov v poletnih mesecih trajajoč pouk za izpopolnjevanje v kaki stroki; ponavljalna šola do 1929 obvezna šola za učence od dvanajstega do petnajstega leta s skrajšanim učnim programom; osnovna šola s prilagojenim programom osnovna šola za duševno ali telesno prizadete otroke; stanovska šola v fevdalizmu mestna ali cerkvena šola za določen poklic; strokovna šola ki usposablja učence za delo v določeni stroki; vesela šola osnovnošolsko tekmovanje v splošnem znanju; šola v naravi večdnevno bivanje zunaj kraja šole, namenjeno pouku nekaterih predmetov in spoznavanju narave; šola s pravico javnosti nekdaj privatna šola z enako veljavnostjo kot državna; šport. visoka šola jahanja pri dresuri konj povezava tehnično zahtevnih figur ob pravilni izrabi jahalnega prostora; žel. prometna šola v kateri se učenci usposobijo za vodenje železniškega prometa
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
1. nav. mn. priprava ali del priprave za upravljanje, vodenje strojnih naprav na daljavo: voditi helikopter, stroj s telekomandami
2. upravljanje, vodenje strojnih naprav na daljavo: uvesti telekomando
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
Terminološki slovar avtomatike, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
televizija: pojavljati se na teveju [TV]; vodenje oddaje na teveju
// televizijski sprejemnik: dneve preživlja zleknjen v naslonjaču pred tevejem; v prid. rabi: teve zaslon televizijski zaslon; teve kamera televizijska kamera; teve oddaja televizijska oddaja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
nanašajoč se na tim: timsko vodenje / timske raziskave; timsko delo / timski igralci
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
naročilo banki za poravnavo ponavljajočih se obveznosti z naročnikovega računa, fin. direktna obremenitev: plačevati položnice preko trajnika, po trajniku; odprtje, vodenje trajnika; stroški trajnika / dogovoriti se za trajnik; bančni trajnik
♦ jezikosl. nesestavljeni trajnik trajni glagol
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
Terminološki slovar avtomatike, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
Zanima me, kakšna je pravilna raba samostalnikov kolesarjenje in kolesarstvo oziroma kakšna je razlika med njima. Na področju turizma se je namreč izoblikoval poseben tip turističnega proizvoda za kolesarje, ki vključuje ustrezno kolesarsko infrastrukturo, vodenje kolesarskih izletov in ostalo ponudbo, ki je prilagojena kolesarjem. Zanima me, ali je tovrstni proizvod ustrezneje poimenovati turistični proizvod kolesarjenje ali turistični proizvod kolesarstvo ?
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
1. varuštvo, skrbništvo: sprejeti tutorstvo / lastiti si tutorstvo nad kom; idejno, politično tutorstvo
2. sistematično vodenje študentov skozi študij: študentsko, učiteljsko tutorstvo; metode, oblike tutorstva; posvet, pravilnik o tutorstvu; komisija, pomočnik za tutorstvo / tutorstvo v okviru univerz; tutorstvo za tuje študente
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
Terminološki slovar avtomatike, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
ekspr. žival z velikimi, dolgimi ušesi, uhlji, navadno zajec: pes je stekel za uhačem; knjiž. glasno riganje uhača osla
♦ navt. vijak z glavo, podobno šivankinemu ušesu, za vezavo, vodenje ali napenjanje vrvi na plovilu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
Terminološki slovar avtomatike, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
Magistrirala sem na temo o vplivu čuječnosti na trajnostno vodenje. Angleški izraz za čuječnost je mindfulness. Ugotovila sem, da velika večina tega izraza ne pozna in tudi ne ve, kaj sploh čuječnost je. SSKJ govori o pozornosti. Na to temo pripravljam znanstvene članke in želela bi se izogniti napačni rabi izraza čuječnost, čeprav se izraz že uporablja v poljudni in strokovni literaturi. Nekaj kolegov me prepričuje, da čuječnost ne zajema bistva (v povezavi s trajnostnim vodenjem) in je predlagalo, da najdemo ustrezen prevod za mindfulness, ker da čuječnost to vsekakor ni. Predlagali so izraz polnoumnost. Zelo bi bila vesela vaše strokovne pomoči glede ustreznice za mindfulness.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
nav. mn. na uzdo pritrjen jermen za vodenje živali pri ježi, vožnji: držati, popustiti vajeti; z vajetmi udariti konja, po konju; žival uboga na poteg vajeti
● ekspr. dati vajeti iz rok nehati opravljati vodilno delo; ekspr. imeti v rokah vajeti političnega življenja vodstvo, vodenje; ekspr. izpustil je vajeti iz rok dopustil je, da se kaka stvar razvija brez njegovega vodstva, vpliva; ekspr. pri njem bo treba vajeti bolj napeti, nategniti biti bolj strog, zahteven; ekspr. držati koga na vajetih imeti ga popolnoma v oblasti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024
Terminološki slovar avtomatike, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
Zanima me slovenski ustreznik za angleški termin governance , ki označuje 'vodenje in koordinacijo vseh akterjev v javno-političnem procesu' (gl. članek Irene Bačlija, Gaje Červ in Maje Turnšek Hančič "Governance": vladanje, upravljanje, vladavina ali vladovanje? v Družboslovnih razpravah 73, 2013, str. 99 – 119). Moti me termin vladovanje . Ali je termin vladovanje sploh ustrezen?
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
báti se kóga/čésa kot hudíč žégnane vôde, báti se kóga/čésa kot vrág žégnane vôde, izogibati se kóga/čésa kot hudíč žégnane vode, kàj ne píje vôde, kalíti vôdo [kómu], kot ôgenj in vôda, kot puščáva vôde, kot ríba v vôdi, krí ni vôda, napeljáti vôdo na svój mlín, ne kròp ne vôda, nosíti vôdo v Sávo, ob krúhu in vôdi, obrníti vôdo na svój mlín, pásti v vôdo, peljáti kóga žéjnega čez vôdo, píti víno kot vôdo, plávati kot ríba [v vôdi], počútiti se kot ríba v vôdi, postíti se ob krúhu in vôdi, potrebováti kàj kot Sahára vôdo, potrebováti kàj kot puščáva vôdo, potrebováti kóga/kàj kot krùh in vôdo, precéj vôde bo šè pretêklo, precéj vôde je [žé] pretêklo, prepeljáti kóga žéjnega čez vódo, ráca na vôdi, raztápljati se kot sládkor v vôdi, [sàj] ne gorí vôda, skalíti vôdo [kómu], skočíti v vôdo, speljáti vôdo na svój mlín, speljeváti vôdo na svój mlín, [tám] za devêtimi gorámi [in vodámi], tíha vôda, topíti se kot sládkor v vôdi, trésti se kot šíba [na vôdi], utopíti kóga v žlíci vôde, [vèndar] ne gorí vôda, vihár v kozárcu vôde, vôda na mlín kóga, vôda têče kómu v gŕlo, v rešêtu vôdo nosíti, z rešêtom vôdo nosíti, z rešêtom vôdo zajémati, zaíti v nevárne vôde, zdràv kot ríba [v vôdi], znájti se kot ríba v vôdi, znájti se v nevárnih vôdah, živéti ob krúhu in vôdi, življênje ob krúhu in vôdi
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
glagolnik od voditi, iti: vodenje bolnika na sprehod / vodenje izstrelkov, raket; daljinsko vodenje modelov / plansko vodenje gospodarstva / uspešno vodenje podjetja; kolektivno vodenje ustanove / vodenje oddaje / vodenje mladega človeka / vodenje poslovnih knjig / vodenje žoge
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
vodenje prireditveSNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
Za angleški termin leadership , ki na področju menedžmenta označuje usmerjanje sodelavcev in organizacijo delovnih procesov v podjetju, se v slovenščini poleg termina vodenje pojavlja tudi voditeljstvo , ki pa je po mojem mnenju neustrezen, saj je v SSKJ2 v prvem pomenu razložen kot 'voditeljsko mesto, voditeljski položaj' in v 2. pomenu kot 'značilnost voditelja'. Da gre za neustrezen termin, potrjuje tudi Slovar izrazov s področja managementa in sorodnih področij, ki ta termin navaja kot neprimeren slovenski prevod. Dodaten argument je še besedotvorne narave. Pri obravnavanem pojmu gre namreč za to, da nekdo na formalnem ali neformalnem položaju z vplivanjem, delovanjem, zgledom vodi. Glagolnik od voditi pa je vodenje in ne voditeljstvo . Ali se strinjate, da voditeljstvo ni pravi ustreznik?
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
Terminološki slovar avtomatike, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
Terminološki slovar avtomatike, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
Terminološki slovar avtomatike, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
Terminološki slovar avtomatike, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
Terminološki slovar avtomatike, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
Terminološki slovar avtomatike, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
Terminološki slovar avtomatike, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
Terminološki slovar avtomatike, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
Terminološki slovar avtomatike, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
Terminološki slovar avtomatike, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
Terminološki slovar avtomatike, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
Terminološki slovar avtomatike, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
1. ki organizira in nadzoruje delo podrejenih: vodilni delavec, uslužbenec / vodilni položaj; vodilno mesto
2. ki ima pomembnejši položaj glede na istovrstno ali sorodno: vodilni arhitekt, politik / vodilni evropski jeziki; vodilna revija / vodilna načela gibanja
3. ki je, se nahaja kje v večjem številu, v večji količini kot istovrstno ali sorodno: vodilna pasma kokoši; koruza in druge vodilne rastline tega območja; na sliki so vodilne temne barve
4. publ. ki teče, vozi pred drugimi tekmovalci: kolesar se je približal vodilni skupini
// ki je glede na rezultat, točke pred drugimi tekmovalci: vodilno nogometno moštvo
5. teh. ki omogoča, da se kaj premika, drsi v določeni smeri: vodilni kolut; vodilni obročki na ribiški palici
♦ agr. vodilna mladika mladika, ki se razvije na koncu ogrodne veje ali vrha; voditeljica; fot. vodilno število število, ki označuje jakost bliskovne luči; geom. vodilni krog krog s središčem v gorišču in s polmerom, enakim veliki osi pri elipsi ali realni osi pri hiperboli; vodilna črta vodilka; glasb. vodilni ton polton, ki se razveže v sosednji zgornji ali spodnji ton; lit. vodilni motiv namenoma se ponavljajoči motiv v umetniškem delu; pal. vodilni fosil fosil, ki je značilen za določeno geološko dobo; strojn. vodilne lopatice statorske lopatice, v katerih se pri kompresorju spreminja kinetična energija v tlačno, pri turbini tlačna energija v kinetično; žel. vodilna os os za vodenje lokomotive po tiru
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
jermen za vodenje živali; povodec
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
1. voditeljsko mesto, voditeljski položaj: bati se za svoje voditeljstvo
2. značilnost voditelja: voditeljstvo mu je bilo že prirojeno
● zastar. zahvaliti se za prijazno voditeljstvo vodenje; zastar. voditeljstvo šole vodstvo, ravnateljstvo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
Katera slovenska termina sta primernejša kot ustreznika angleškima terminoma quality manager in quality management : menedžer (manager) kakovosti in menedžment (management) kakovosti ali vodja kakovosti in vodenje kakovosti ? Standard SIST ISO 9000 vodenje kakovosti definira kot »koordinirane aktivnosti za usmerjanje in obvladovanje organizacije v zvezi s kakovostjo«.
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
- del cestišča, namenjen za vožnjo vozil
ETIMOLOGIJA: ↑voziti
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
Prosim za presojo termina vseživljenjska karierna orientacija , ki ga zadnja leta uporabljajo Zavod RS za zaposlovanje, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Center za poklicno izobraževanje RS in drugi, ki so z njimi povezani. Angleški termin za ta pojem, ki označuje več dejavnosti, ki posamezniku olajšajo odločitve glede izobraževanja ali izbire poklica, je career guidance . Zlasti sestavina orientacija v slovenskem ustrezniku ni primerna ne vsebinsko ne jezikovno. Deluje namreč neosebno in direktivno (v smislu dajanja smeri). Tako npr. Slovar tujk (2002) orientacijo razloži kot 'ugotavljanje lege, položaja glede na kako točko ali smer', v Slovenskem pravopisu 2001 pa sta ob orientaciji navedena nevtralna izraza usmerjenost in naravnanost . Predlagam, da se kariera nadomesti z zvezo poklicna pot , karierna orientacija pa z zvezama razvoj poklicne poti ali vodenje poklicne poti . Izraza sta slovenska, razumljiva, izražata oseben odnos med svetovalcem in svetovancem in hkrati pozitivno naravnanost k razvoju človekove osebne ali poklicne poti (kariere).
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
Terminološki slovar avtomatike, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
nanašajoč se na zemljiško knjigo: zemljiškoknjižni podatki / zemljiškoknjižni izpisek; zemljiškoknjižni vložek enota zemljiške knjige, v kateri so vpisani bistveni podatki o zemljišču glede površine, kulture, lastnine in bremen lastnika; zemljiškoknjižna mapa katastrski načrt kot del zemljiške knjige; zemljiškoknjižno pravo pravo, ki ureja vsebino in vodenje zemljiških knjig
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
1. izraža položaj, ki je od določenega položaja v prostoru višje; ant. spodaj: zagorelo je hkrati zgoraj in spodaj / zgoraj ga čakajo prijatelji; zgoraj je nekaj zaropotalo / na pobočju je videl skupino izletnikov, še bolj zgoraj cerkvico; daleč, visoko zgoraj / s prislovnim določilom kraja: poglej zgoraj na podstrešju; zgoraj v stavbi je dvorana; našli so jo zgoraj tik pod vrhom; tu zgoraj je hladno / tisti članek je na peti strani zgoraj / zgoraj navedeni podatki v predhodnem, dotakratnem besedilu; pisar. zgoraj navedene priče
// izraža položaj nad čim: stoli so oblečeni s penasto gumo, zgoraj pa je prevleka iz skaja; zlezi s stolpa, zgoraj ni več varno
2. izraža položaj dela, strani česa, ki je od drugih delov, strani višje: sprehajalno palico je spodaj okoval, zgoraj pa lepo izrezljal / ta ptica je zgoraj olivno zelena, spodaj rumena / elipt., pog. sončila se je zgoraj brez brez zgornjega dela (dvodelne) kopalne obleke
3. ekspr. izraža zelo pomemben družbeni položaj: pripomnil je, da zgoraj premalo mislijo na delavce; zgoraj mu niso bili naklonjeni / bili so prizadeti tako oni zgoraj kot ti spodaj tako vodilni ljudje kot delavci, ljudstvo
// izraža pripadnost socialno močnejšim, bogatejšim družbenim slojem: biti zgoraj; želel je biti čim uspešnejši, čim bolj zgoraj
4. v zvezi od zgoraj izraža gibanje ali usmerjenost
a) iz višjega položaja v prostoru proti nižjemu: poklicala ga je od zgoraj; od zgoraj je bilo slišati glasbo; od zgoraj navzdol
b) iz položaja nad čim: gledati, osvetljevati od zgoraj; pihalo je od strani in od zgoraj; plezalca v steni so varovali od zgoraj; temenici zapirata lobanjo od zgoraj
c) pog. iz zelo pomembnega družbenega položaja: dobivati pobude, ukaze od zgoraj; ne upoštevati nasvetov od zgoraj / načrtovanje, vodenje od zgoraj; prim. odzgoraj
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
Terminološki slovar avtomatike, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.