devíza -e ž (ȋ) knjiž. življenjsko vodilo, geslo: njegova deviza je bila zmeraj: zmagati za vsako ceno; dobro živeti, to je njihova deviza; začeti moramo znova, in to pri najmlajših, je naša deviza / njihova deviza na zastavi je: v slogi je moč

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.

gêslo -a s (é) 
  1. 1. kratko izražena programska misel: vsi za enega, eden za vse, to je bilo geslo brigadirjev; razširjali so letake in pisali gesla po zidovih; borbena, politična, propagandna gesla; volilno geslo; gesla francoske revolucije / življenjsko geslo vodilo, načelo
  2. 2. nav. ed. dogovorjena razpoznavna beseda: stražarju je moral povedati geslo
    ♦     fin. geslo hranilne knjižice dogovorjena beseda, ki nadomešča osebno izkaznico in jo mora prinašalec poznati ob dvigu hranilne vloge
  3. 3. beseda v slovarju, enciklopediji, navadno s pojasnili vred: novi slovar tujk obsega skoraj trideset tisoč gesel; izbira, razlaga, razpored gesel

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.

gospodárnost -i ž (á) lastnost, značilnost gospodarnega: skrbnost in gospodarnost / gospodarnost poslovanja; načelo gospodarnosti mu je bilo glavno vodilo / gospodarnost električnih strojev ekonomičnost

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.

ideologíja -e ž (ȋ) navadno s prilastkom sistem idej, izražen v raznih oblikah družbene zavesti: marksistična ideologija; ideologija buržoazije, kapitalizma; ideologija delavskega razreda / rasna ideologija
// tak sistem kot vodilo za politično, družbeno delovanje: ideologija narodne osvoboditve, revolucije; ideologija samoupravljanja / ideologija napredne inteligence

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.

igríšče -a s (í) prostor za športne igre: napraviti, urediti igrišče; kot, meja, rob igrišča / igrati, tekmovati na domačem, tujem igrišču / nogometno, teniško igrišče; šolsko igrišče; igrišče za golf, košarko / športno igrišče
● publ. domače moštvo je gospodarilo na igrišču vodilo, usmerjalo igro; publ. sodnik je pokazal na sredino igrišča priznal gol in odločil nadaljevanje igre s sredine igrišča
♦ šport. izčrtati igrišče narediti, narisati vse črte, ki so potrebne za tekmovanje v nogometu, atletiki
// navadno v zvezi otroško igrišče prostor, namenjen otrokom za igranje: sodobno opremljeno otroško igrišče; rekviziti za otroško igrišče

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.

inicializírati -am [inicijalizirati] dov. in nedov. (ȋ) rač.
spraviti kaj v delovanje, tek; zagnatiSSKJ, zaganjatiSSKJ: inicializirati generator; inicializirati modul; Ko izključimo eno od naprav na vodilu ali priključimo novo napravo, se vodilo samodejno spet inicializira E ← nem. initialisieren, agl. initialize iz (↑)iniciálen

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.

kožélj -a m (ẹ̑) etn. rogovilicam podoben del kolovrata, na katerega se natakne kodelja: kolovrat s koželjem
♦ teh. gred, ki vrti zgornji mlinski kamen; mlinska gred; vodilo v spodnjem mlinskem kamnu

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.

maksíma -e ž (ȋ) knjiž. življenjsko vodilo, geslo: njegova maksima je bila: vztrajati do konca; ravnati se po maksimi: svoboda ali smrt / življenjska maksima / pesnikove maksime in aforizmi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.

mántra -e ž (ȃ)
1. v hinduizmu in budizmu zlog, beseda, več besed, ki se ponavljajoče izgovarjajo pri meditaciji: tibetanske mantre; Žebrali so svoje mantre in peli iz dna duše
2. kratko izražena programska misel ali izjava, ki se pogosto ponavlja: V nekdanjem vzhodnem bloku so dolgo ponavljali mantro o svojih posebnostih, nazadnje pa doživeli upor univerzalnih vrednot gospodarske, politične in verske svobode lačnega ljudstva
3. kar določa ravnanje koga glede na cilj, ki ga želi doseči; vodiloSSKJ: Mantra podjetja je zadovoljiti potrebe potrošnikov E ← stind. mantra- iz manyate 'misliti'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.

mí mé mé zaim., nàs, nàm, nàs, nàs, námi (ȋ ẹ̑) 
  1. 1. izraža skupino oseb, med katere šteje govoreči tudi sebe
    1. a) imenovalnik se rabi, kadar je poudarjen, zlasti pri izražanju nasprotja ali primerjave: mi tega ne bomo dočakali, morda boste vi; sosedje so še na slabšem kakor mi; nav., ekspr.: mi smo tisti, ki nosimo glavno breme napredka; tudi me smo se bojevale za svobodo; drugi delajo, mi, mi pa spimo; še mi bi tega ne zmogli; to bomo že mi opravili; elipt. »kdo bo za to odgovarjal?« »Mi«; pog. nismo mi od včeraj / rabi se tudi, kadar je del osebka ali kadar ima prilastek: na izlet bomo šli mi in naši prijatelji; mi trije ostanemo; kaj pa me, ženske, ali nimamo nič besede?
    2. b) v odvisnih sklonih se rabi pod poudarkom, s predlogi in na začetku stavka razen pri vprašanjih naglašena oblika, sicer pa nenaglašena: nas je več kot nasprotnikov; nam se nikamor ne mudi; tudi nas so povabili; okrog nas se je zbrala gruča ljudi / pet nas je bilo; tega nam ni treba; pustite nas pri miru; nam res ne verjamete?
      // v brezosebni rabi, v odvisnih sklonih izraža smiselni osebek: zvečer nas ne bo doma; dolgčas nam je; strah nas je bilo; z nami je drugače naš položaj je drugačen
      // knjiž. kaj nam je storiti? kaj moramo storiti
  2. 2. v dajalniku izraža nepoudarjeno svojino, pripadnost: srce nam hitreje bije; oče nam je umrl; kako dolgo se nam je vlekel spor
  3. 3. ekspr., v dajalniku izraža osebno prizadetost: pazi, da nam ne zboliš; da se nam več ne potepaš
  4. 4. knjiž. izraža tesnejšo miselno povezavo govorečega z občinstvom ali njegovo skromnost: vprašanje estetike nam je bilo vodilo skozi celo knjigo; v današnjem predavanju nas zanima predvsem vsebina romana
    // vznes., v nekaterih državah, v vladarskih razglasih jaz: Mi, Ferdinand, po milosti božji cesar Avstrije
    ●     ekspr. mi smo mi, kaj se nas tičejo drugi izraža samozavest; pog., ekspr. zaradi nas naj naredi, kar hoče temu ne nasprotujemo; pog. pridi k nam na kosilo v naše stanovanje; ekspr. to naj ostane med nami drugim tega ni treba pripovedovati; ekspr. vsi so z nami soglašajo z nami, nas podpirajo; prim. jaz, midva

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.

načêlo -a s (é) 
  1. 1. kar kdo sprejme, določi za usmerjanje svojega ravnanja, mišljenja: poštenost je njegovo osnovno načelo; držati se, odstopati od svojih načel; ravnati po etičnih načelih; jasna, trdna načela; stroga moralna, vzgojna načela; načelo razumljivosti / knjiž., ekspr. njegovo načelo je: uspeti za vsako ceno življenjsko vodilo, geslo
    // načelo javnosti; kapitalistična družba temelji na načelu lastništva / publ., z oslabljenim pomenom razvrstiti podatke po kronološkem načelu kronološko
    // nav. mn. kar se sprejme kot osnova, vodilo za opravljanje kakega dela, delovanja: uveljavljati načela samoupravljanja; biti v skladu s slovarskimi načeli; načela za nagrajevanje / društvena načela pravila
  2. 2. navadno s prilastkom kar bistveno določa, označuje celoto in elemente kakega nazora, vede, sistema: humanistična, krščanska, marksistična, politična načela; pri analizi je uporabljal matematična, statistična načela; ustavna načela; objektivnost, preverljivost in druga načela pozitivizma / načela logike; sistem načel
  3. 3. v prislovni rabi, v zvezi v načelu poudarja bistveno, osnovno, neglede na posameznosti, podrobnosti: predlog so v načelu sprejeli, o podrobnostih pa bodo razpravljali pozneje; v načelu se strinjam s teboj / v načelu so vsi enakopravni, v resnici pa je marsikaj drugače teoretično, nasploh; ekspr. to je že v načelu zgrešeno v začetku, v osnovi
    ●     knjiž. ima čudna načela o poštenosti mišljenje, naziranje; ekspr. on je mož načel ravna v skladu s svojim nazorom, prepričanjem, neglede na trenutne razmere, koristi
    ♦     ekon. ekonomsko načelo načelo, da se z najmanjšimi sredstvi doseže določen uspeh ali z določenimi sredstvi najboljši uspeh; načelo proračunske enotnosti načelo, da vsi dohodki proračuna krijejo vse njegove izdatke; filoz. načelo protislovja po katerem se kakemu predmetu istočasno in v istem pomenu ne moreta pripisati lastnosti, ki se izključujeta; načelo vzročnosti po katerem ima vsak pojav določen vzrok; jur. inkvizicijsko načelo po katerem zbira dokazno gradivo preiskovalni sodnik sam po uradni dolžnosti; voliti odbornike po načelu delegacije po delegatskem volilnem sistemu; polit. načelo enotnosti oblasti po katerem je nosilec oblasti ljudstvo, ki to oblast uveljavlja po predstavniških organih

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.

nèubéžen -žna -o prid. (ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄) knjiž. neizogiben, neizbežen: neubežna nesreča

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.

podátkovniSSKJ -a -o in podatkôvni -a -o prid. (ȃ; ō)

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.

predpostávka -e ž (ȃ) 
  1. 1. mnenje, trditev, ki se v danem primeru sprejme za izhodišče ne glede na resničnost: ta predpostavka ga vodi pri raziskovalnem delu; napačna predpostavka je, da je vse, kar se tiska kot literatura, res literatura
  2. 2. publ. domneva, hipoteza: to ni dejstvo, le predpostavka; ovreči, potrditi predpostavko
    ●     publ. vztrajnost je predpostavka za uspeh pogoj; publ. predpostavke socializma osnove
    ♦     filoz. nedokazana trditev, ki je vodilo kakemu nazoru, kaki teoriji

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.

premísa -e ž (ȋ) 
  1. 1. trditev, iz katere sledi določen zaključek: ovreči premiso; izpeljati sklep iz premis; psihološke premise
    ♦     filoz. vsaka od dveh trditev, izjav, iz katere izhaja določen zaključek
  2. 2. publ. osnovno načelo, vodilo: to geslo je še danes premisa njihove zunanje politike / postaviti premise novi gledališki smeri / tradicija je važna premisa za razvoj dramatike faktor, osnova

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.

princíp -a m (ȋ) 
  1. 1. kar kdo sprejme, določi za usmerjanje svojega ravnanja, mišljenja; načelo: držati se principov; odstopati od svojih principov; ravnati po moralnih principih; ima trdne principe / vzgojni principi; princip postopnosti, razumljivosti / knjiž., ekspr. vztrajati do konca, je njegov življenjski princip življenjsko vodilo, geslo
    // princip avtoritete; princip enakosti / biti iz principa proti predlogu
    // kar se sprejme kot osnova, vodilo za opravljanje kakega dela, delovanja: zgodovinski metodološki princip; ta način slikanja si je postavil za svoj umetniški princip
  2. 2. zakonitost, pravilo v znanosti: princip ohranitve energije; princip akcije in reakcije; princip dialektičnega mišljenja; princip relativnosti
    ♦     filoz. princip protislovja po katerem se kakemu predmetu istočasno in v istem pomenu ne moreta pripisati lastnosti, ki se izključujeta; princip vzročnosti po katerem ima vsak pojav določen vzrok
  3. 3. način delovanja, funkcioniranja česa: princip delovanja tega stroja je bil znan že pred mnogimi leti; uporabiti princip centralnega gretja / naprava deluje na, po principu rakete
  4. 4. v prislovni rabi, v zvezi v principu poudarja bistveno, osnovno, neglede na posameznosti, podrobnosti; v načelu: s predlogom so v principu vsi soglašali; to je bilo v principu sprejeto že prej
    ●     ekspr. iz principa ne grem s teboj brez utemeljenega vzroka; ekspr. on je mož principov ravna v skladu s svojim nazorom, prepričanjem, neglede na trenutne razmere, koristi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.

procésorski -a -o prid. (ẹ̑)
ki se nanaša na procesor ali procesiranje: procesorska tehnologija; procesorska zmogljivost; procesorsko vodilo vodilo znotraj procesorja, po katerem se prenašajo podatki med posameznimi enotami; Razširjenost širokopasovnih internetnih povezav in vse večja procesorska moč osebnih računalnikov nam prvič omogočata konkretnejši vpogled v prihodnost medčloveške komunikacije E (↑)procésor

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.

racionalíst -a m (ȋ) 
  1. 1. kdor sprejema razum kot edino vodilo pri mišljenju, ravnanju: slovel je kot velik racionalist; v svojih odločitvah je bil vedno racionalist
  2. 2. filoz. predstavnik racionalizma: ideje racionalistov; racionalisti in empiristi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.

racionalízem -zma m (ī) 
  1. 1. sprejemanje razuma kot edino vodilo pri mišljenju, ravnanju: zanj je značilen racionalizem / z racionalizmom se ne da vsega urediti
  2. 2. filoz. filozofska smer, po kateri je najvišji ali edini vir spoznanja razum, neodvisen od čustev in čutnih zaznav: doba, ideje racionalizma
  3. 3. razumskost: racionalizem pesmi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.

ravnáti -ám nedov. (á ȃ) 
  1. 1. delati ravno: ravnati žeblje, žico; upognjeni listi koruze so se začeli ravnati / zadaj za hišo so z buldožerjem ravnali zemljo; kar naprej si je ravnala gube na obleki / ravnala je perilo in ga dajala v omaro zlagala
    // delati, da pride kaj v naraven, pravilen položaj: ravnati komu izpahnjeno nogo
  2. 2. s prislovom kazati do česa določen odnos, ki se izraža zlasti v dejanjih: ne ravnaj tako s knjigami; ljubeznivo, prijazno, surovo ravnati s kom; ekspr. ravnati s kom v rokavicah obzirno, previdno; ravnati s čim kot svinja z mehom grdo, malomarno
    // vedel je, kako mora ravnati ob nesreči; na tvojem mestu bi ravnal drugače; ravnati po pameti, proti volji drugih; ravnal je pravilno, po svoje / ravna v skladu s predpisi / ravnati po pogodbi
  3. 3. v zvezi z z delati s čim tako, da opravlja svojo vlogo, da se dosega določen namen: naučil ga je ravnati s kompasom, puško; ne zna ravnati s temi stroji / ne zna ravnati s konji; negospodarno ravnati z odpadki, surovinami / slabo ravna z denarjem; previdno ravnaj z ognjem, da ne bo požara
  4. 4. star. voditi, usmerjati: ravnati vole, voz / ravnati koga na pravo pot / pogovor so ravnale ženske
  5. 5. star. voditi, biti vodja: postavljanje mlaja je ravnal oče / to kmetijo ravna preudaren gospodar
    ●     ekspr. ravnati komu s palico kosti tepsti ga; star. gospodinja je ravnala večerjo pripravljala

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.

ravnílo -a s (í) 
  1. 1. priprava za delanje, risanje ravnih črt: podčrtati z ravnilom; kovinsko, leseno ravnilo; ravnilo z označenimi centimetri / risati s šestilom in ravnilom
    ♦     agr. sadilno ravnilo lesena letev za določanje sadilnega mesta sadike; teh. nastavno ravnilo; priložno ravnilo s kratko prečko na koncu, ki se položi ob rob risalne deske
  2. 2. star. vzor, vodilo: to mu je postavil za zgled in ravnilo / očetove besede so mu bile življenjsko ravnilo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.

razúmar -ja m (ȗ) nav. slabš. kdor sprejema razum kot edino vodilo pri mišljenju, ravnanju: bil je velik razumar

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.

razúmarski -a -o prid. (ȗ) nav. slabš. ki sprejema razum kot edino vodilo pri mišljenju, ravnanju: bil je razumarski človek; ne bodi tako razumarski
// ki izraža tako mišljenje, ravnanje: razumarski odnos do ljudskega blaga; razumarski pouk / razumarska kultura

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.

regulatív -a m (ȋ) knjiž. kar kaj
  1. a) ureja, določa: odpraviti lastnino kot regulativ družbenih odnosov; tržišče je regulativ proizvodnje / finančni, gospodarski regulativi / držati se regulativov predpisov, določil
  2. b) uravnava, usklajuje: število prebivalcev se bo kmalu podvojilo, če ne nastopijo kaki regulativi / to pravilo mu je bilo glavni regulativ glavno vodilo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.

regulátor -ja m (ȃ) 
  1. 1. naprava, s katero se regulira delovanje, količina, stopnja česa, ravnalo: popraviti regulator; regulator hitrosti, temperature; deli regulatorja / avtomatični, ročni regulator / obrniti, zavrteti regulator gumb, vzvod take naprave
    ♦     teh. naprava za avtomatično uravnavanje delovanja česa ali vzdrževanje določenega stanja; centrifugalni regulator pare; likalnik z regulatorjem
  2. 2. kar kaj regulira, uravnava sploh: koža je regulator telesne temperature / publ.: ta ideja naj bi bila regulator kritike vodilo, usmerjevalec; ta organizacija je pomemben regulator mednarodnih odnosov urejevalec, usklajevalec

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.

USB -- in -ja [uesbé -êja] m (ẹ̑ ȇ) krat.
1. vodilo za povezavo različnih zunanjih naprav z računalnikom, namenjeno predvsem za prenos podatkov: Vse naprave, ki jih priključujemo na USB, so samodejno nastavljive, kar poenostavi začetno namestitev
2. prenosna pomnilniška naprava s takim vodilom; ključek, USB-ključ, USB-ključek: Datoteka je shranjena na USB-ju E ← agl. USB, kratica za u(niversal) s(erial) b(us) 'univerzalno serijsko vodilo'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.

USB- [uesbé] prvi del zloženk (ẹ̑)
ki se nanaša na vodilo za povezavo različnih zunanjih naprav z računalnikom, namenjeno predvsem za prenos podatkov: USB-priključek in priključek USB; USB-vmesnik in vmesnik USB E ↑USB

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.

vodílnica -e ž (ȋ) nav. mn., mont. leseno vodilo v izvoznem jašku: montirati vodilnice

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.

vodílo -a s (í) 
  1. 1. kar določa ravnanje koga glede na cilj, ki ga želi doseči: pomagati bolnikom je njegovo edino vodilo; držati se vodila; najvišje, življenjsko vodilo; vodilo pri prirejanju razstav
  2. 2. teh. del naprave, stroja, orodja, po katerem se kaj premika, drsi v določeni smeri: namazati vodilo; pritrditi vodilo v tla; kovinsko vodilo; vodilo filma; vodilo iz plastike; vodilo za vrv; vodilo pri žagi
  3. 3. agr. ogrodje, opora za ovijalke in popenjavke: gojiti maline na vodilih; lesena, kovinska vodila
  4. 4. knjiž. krmilo: vodilo avtomobila; kolo z zarjavelim vodilom
    ♦     adm. črkovno vodilo naprava pred valjem pisalnega stroja, v katero zadene črkovni vzvod ob udarcu na tipko; les. vodilo jarma

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.

vodíloSSKJ -a s (í) rač.
del računalnika, ki omogoča prenos signalov med posameznimi (notranjimi in zunanjimi) enotami: pomnilniško vodilo; Za nekoliko zmogljivejši, a cenovno še vedno zelo ugoden računalnik potrebujemo grafično kartico z vodilom PCI-E E (↑)vodíti

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.

zdrávorazúmarski -a -o prid. (ā-ȗ) ekspr.
ki sprejema zdravi razum kot vodilo pri mišljenju, ravnanju: Kakršen koli dialog z nosilci zdravorazumarskih argumentov na obeh sprtih straneh je že naprej obsojen na neuspeh E iz zdràv razúm

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.

zévka -e ž (ẹ̑) navt. kovinsko vodilo, ki daje priveznim vrvem želeno smer: skozi zevke napeljane vrvi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.

življênjski -a -o prid. (ē) 
  1. 1. nanašajoč se na življenje:
    1. a) stopnje življenjske organiziranosti od molekul do tkiva / zakonitosti življenjskih pojavov; virusi in druge nižje življenjske oblike; organizmi, potrebni za ohranitev življenjskega ravnotežja / prenehanje življenjskih procesov; ponesrečenec ni kazal življenjskih znakov; bitja z veliko življenjsko močjo; življenjska nevarnost smrtna nevarnost
      // izboljšanje življenjskih razmer; življenjsko okolje
    2. b) življenjski cilj, smisel; življenjska filozofija; življenjska modrost, resnica; življenjske vrednote; življenjsko spoznanje; življenjsko vprašanje / življenjski nazor nazor o vprašanjih konkretnega vsakdanjega življenja, ravnanja
      // življenjsko geslo, vodilo / ekspr. njena življenjska zgodba
    3. c) življenjski optimizem; življenjski stil stalne značilnosti človekovega ravnanja, vedenja; doživeti življenjski uspeh; življenjska izkušnja, stiska / vaški življenjski ritem; kompozicija zgodbe poudarja življenjsko verjetnost
    4. č) njegovi življenjski načrti; izbirati si življenjski poklic / življenjski tovariš / povprečna življenjska doba prebivalstva; nagrada za življenjsko delo
    5. d) veliki življenjski stroški; zadovoljevanje življenjskih potreb; življenjske potrebščine / življenjska raven
  2. 2. navadno v povedni rabi ki izhaja iz resničnosti, iz življenja: ta človek je zelo življenjski / pouk naj bo življenjski; obravnavanje tega vprašanja ni bilo življenjsko
    ●     ekspr. to je za človeštvo življenjskega pomena odločilnega, bistvenega; publ. življenjska doba izdelka doba trajanja; življenjska pot ekspr. njegova življenjska pot je bila dolga življenje; ekspr. njegova življenjska pot ni bila posuta s cvetlicami njegovo življenje ni bilo lahko, prijetno; vznes. dokončal je svojo življenjsko pot umrl je; ekspr. včeraj sta nastopila skupno življenjsko pot sta se poročila
    ♦     biol. življenjski prostor prostor, v katerem živijo živali in rastline v enakih življenjskih razmerah; filoz. življenjski elan ali življenjska sila ustvarjalna sila, ki je osnova razvoja živih bitij; jur. življenjsko zavarovanje zavarovanje za izplačilo določene vsote ob poteku dogovorjene dobe ali ob smrti zavarovanca, če zavarovanje še traja; soc. življenjski minimum za življenje nujno potrebna sredstva

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.

Število zadetkov: 33