dišanje -a (dišanje, dišajne, dišane, dišajnje) samostalnik srednjega spola
1. čut za zaznavanje vonja; SODOBNA USTREZNICA: voh
1.1 česa zaznavanje s tem čutom; SODOBNA USTREZNICA: vohanje
2. česa značilnost, ki se zaznava z vohom in vzbuja predstavo o čem; SODOBNA USTREZNICA: vonj, duh
3. navadno v zvezi s sladek kar se obredno sežge v čast božanstvu in oddaja prijeten vonj; SODOBNA USTREZNICA: (dišeča) daritev
FREKVENCA: 95 pojavitev v 8 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

Število zadetkov: 1