domnévati -am nedov. (ẹ́) imeti kaj za verjetno ali resnično, čeprav ni dokazano: položaj je bil tak, kot sem domneval;
domnevam, da je tvoja poteza slaba;
po pravici domnevam, da je ta človek vohun;
z vso tehtnostjo lahko domnevamo, da je bilo tako / tam so arheologi domnevali temelje stavbedomnévan -a -o: dognali so, da res gre za domnevano rudo
ogledúh -a m (ū) nav. slabš. vohun: po deželi so razposlali ogleduhe / gospodarski, vojaški ogleduhi
preobléči -obléčem dov., preobléci preoblécite in preoblecíte; preoblékel preoblékla (ẹ́) - 1. obleči v drugo oblačilo, perilo: preobleči bolnika, otroka; preobleči se za nastop; ko pride domov, se preobuje in preobleče / preobleči mrliča obleči ga v oblačilo, v katerem bo pokopan
// preobleči srajco
// navadno v zvezi z v obleči v drugo oblačilo, da nosilec ne bi bil prepoznan: kurirja so preoblekli v železničarja; preobleči se v moškega, star. za moškega - 2. obleči v določeno oblačilo kot znamenje novega stanu, pripadnosti: mobilizirance so še isti dan preoblekli
- 3. prekriti, obdati z drugo prevleko: preobleči blazino, prešito odejo / preobleči gumbe, naslanjač; preobleči kaj s pohištvenim blagom, z usnjem / preobleči senčnik svetilke
● pog. preobleči posteljo zamenjati posteljno perilo; ekspr. preobleči kritiko v fantastično pripoved dati kritiki obliko, videz fantastične pripovedi; ekspr. nebo se je preobleklo (z oblaki) pokrilo, prekrilo z oblaki
preobléčen -a -o: v berača preoblečen vohun; z usnjem preoblečena klop; sem že preoblečen
♦ rel. po dveh letih življenja v samostanu je bila preoblečena
prežún -a m (ȗ) star. izvidnik: prežuni so sporočili, da se sovražnik že približuje
// vohun: prežuni so povsod prisluškovali
priúšnik -a m (ȗ) knjiž. prisluškovalec, vohun: imel je veliko priušnikov, ki so vohunili zanj
sledník -a m (í) knjiž. - 1. kdor komu sledi: slednik se je ustavil / hotela se je skriti svojemu sledniku zasledovalcu
// to delo bodo končali naši sledniki nasledniki - 2. posnemovalec: slednik svojega vzornika / Župančičevi sledniki
- 3. vohun: podatki slednikov
● star. kraljevi sledniki privrženci
♦ lov. pes, ki sledi divjad; zool. nepotreben, včasih že zakrnel notranji prst na zadnjih nogah pri psu
špícelj -clja m (í) - 1. ekspr. vohun: špicelj je neopazno hodil za njim; bil je njihov špicelj / policijski špicelj policijski agent
- 2. pog. pes s kratko šilasto glavo, pokončnimi uhlji, gosto dlako in k hrbtu zavihanim repom; špic: dresiran špicelj
špijón -a m (ọ̑) vohun: biti špijon; najeti špijona / nemški špijon / gospodarski, vojaški špijon
♦ teh. špijoni snopič kovinskih lističev natančno določene debeline za merjenje širine špranj, zlasti pri strojnih napravah
voháč -a m (á) star. vohun: imeti koga za vohača
vohávs -a m (ȃ) star. vohun: skriti se policijskim vohavsom
vohún -a m (ȗ) kdor si s prikritim poizvedovanjem, iskanjem prizadeva priti do zaupnih gospodarskih, vojaških podatkov in jih posreduje tuji osebi, državi: biti vohun; najeti, odkriti vohuna / industrijski, vojaški vohun
vohúnka -e ž (ȗ) ženska oblika od vohun: vedeli so, da je vohunka; zasliševati vohunko