eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
volkodlák volkodláka samostalnik moškega spola [vou̯kodlák] 1. bajeslovno bitje, ki je podnevi človek, ponoči ob polni luni pa postane krvoločno in podobno volku1.1. to bitje, ko se iz človeške podobe spremeni v volčjo
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. vukòdlak, vȕkodlak, nar. rus. volkolák, volkodlák, polj. wilkołak < pslov. *vьlkolakъ iz ↑volk + pslov. *lakъ ‛obleka, koža’ - več ...
volkodlákinja volkodlákinje samostalnik ženskega spola [vou̯kodlákinja] bajeslovno bitje ženskega spola, ki je podnevi ženska, ponoči ob polni luni pa postane krvoločno in podobno volku
ETIMOLOGIJA: ↑volkodlak
Število zadetkov: 2