celenteráti -ov m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
cenosárk -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
cévasta kóst -e kostí ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
diafrágma -e ž (ȃ) 1. anat. mišična pregrada med prsno in trebušno votlino, prepona: diafragma se širi in krči 2. med. opna na kovinskem obročku, ki zapira spermijem dostop v maternico: uporabljati diafragmo
♦ elektr. prepustna opna, ki loči v elektrolitski celici anodni del od katodnega; fiz. priprava v optičnih aparatih za omejevanje svetlobnega curka; zaslonka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
dnò -à s, rod. mn. dnòv in dnôv stil. dán, mest. mn. dnìh in dnéh (ȍ ȁ) 1. spodnji, osnovni del posode ali posodi podobne priprave: izbiti sodu dno;
napraviti, očistiti dno;
vstaviti sodu dno;
gošča se zbira na dnu lonca;
kovček z dvojnim dnom;
ravno dno;
skleda brez dna / dno ladje, panja; posteljno dno iz žične mreže / izpiti kozarec do dna do konca, popolnoma / kot poziv pri pitju do dna! / pesn. izpiti kupo bridkosti do dna // spodnji, najnižji del poglobitve v zemeljski površini: voda je tako globoka, da ne dosežeš dna; ladja je zadela ob dno; morsko, rečno dno; peščeno dno; plitvo dno; kamenje na dnu potoka / v dno se je prišlo po skalnati in grmičasti strmini; pren. dno neba 2. navadno s prilastkom del prostora ali plast, ki je tik nad spodnjo ploskvijo: zajeti vodo z dna;
potopiti kaj na dno morja;
pog. kaj delate s čolnom, bi radi šli na dno? bi se radi potopili;
na dnu brezna, jame je temno;
globoko v dnu je ležalo mesto;
pren. s pogledom je hotel prodreti na dno njegove duše;
na dnu sta si prav blizu, saj sta že dolgo prijatelja;
če natančneje presodimo, ni na dnu nič resnega // spodnji del česa: tam je dno stene; brezno je segalo nekako do dna hriba; sedel je na dnu stopnic // najbolj oddaljeni del česa: z dna ulice so prihajali neprijetni zvoki / v dnu oči je smeh; pren., vznes. njegov glas prihaja k nam iz dna stoletij 3. knjiž., navadno s prilastkom najnižji, najrevnejši družbeni sloj: dno družbe;
v drami je prikazano dno takratnega življenja;
ljudje z malomeščanskega dna / bil je pometač, živel je prav na dnu 4. ekspr., v prislovni rabi, s predlogom, v zvezi dno duše, srca izraža visoko stopnjo, intenzivnost čustvene prizadetosti: iz dna duše je prepričan;
iz dna srca sem ti hvaležen;
ljubiti, sovražiti iz dna srca;
v dno duše, srca ga je bilo sram / v dnu svoje duše se je čutil ponižanega // v zvezi do dna popolnoma, čisto: dojeti do dna; dogodek ga je do dna pretresel; spoznal ga je do dna
● pog., ekspr. ta človek nima dna ni mu nikoli dovolj jedi in pijače; tej stvari ne vidim dna konca; publ. to sporočilo je izbilo sodu dno je sprožilo proces, ki se je dolgo pripravljal; ekspr. ta prepad je brez dna zelo globok; pogledati, seči stvari do dna spoznati, kar je zanjo najvažnejše in najznačilnejše; priti vprašanju do dna razrešiti vprašanje; dihniti iz dna globoko iz pljuč; iz dna spremeniti življenje popolnoma, v celoti; publ. naše moštvo je na dnu tabele na enem izmed zadnjih mest; na zadnjem mestu; ekspr. polniti sode brez dna opravljati nekoristno delo; opravljati delo, ki ni nikoli končano
♦ anat. lobanjsko dno sestavljena ploščata kost, ki deli lobanjsko votlino od ustne in nosne votline; medenično dno mišična obloga spodnjega dela medenice; bot. listno dno del lista, kjer vstopa iz stebla osrednja listna žila; glasb. resonančno dno spodnja plošča resonančnega trupa pri klavirju, godalih in nekaterih brenkalih; geogr. dno doline
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
drenírati -am nedov. in dov. (ȋ) 1. odvajati vodo, zlasti z zamočvirjenih zemljišč: travnike bi bilo treba čim prej drenirati / zadruga je že začela drenirati delati odtočne jarke, polagati cevi2. med. odvajati izcedek iz rane ali telesne votline: nosno votlino bo treba drenirati
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
drenírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; dreníranje (ȋ) kaj ~ travnike |odvajati vodo|; zdrav. ~ nosno votlino
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
ênopredálasta plódnica -e -e ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
favkál -a m (ȃ) jezikosl. |zapornik z odporo v nosno votlino|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
gél za nós -a -- -- m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
gognjáti -ám nedov. (á ȃ) star. govoriti tako, da uhaja zrak tudi skozi nosno votlino; nosljati: nerazumljivo je gognjal
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
hohnati ► ˈxọːxnat -an nedov.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
hohnjáti -ám nedov.(á ȃ) govoriti tako, da uhaja zrak tudi skozi nosno votlino; nosljati: težko ga je bilo razumeti, ker je hohnjal hohnjáje :
hohnjaje je dejal
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
hohnjati [hohnjáti hohnjȃm]
nedovršni glagolgovoriti nerazločno tako, da zrak uhaja tudi skozi nosno votlino; nosljati; hohnjati
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
hohnjavec [hohnjȃvǝc]
samostalnik moškega spolakdor nerazločno govori tako, da zrak uhaja tudi skozi nosno votlino; nosljavec; hohnjač
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
íntraperikardiálna uporába -e -e ž
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
íntraperitoneálna uporába -e -e ž
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
íntraplevrálna uporába -e -e ž
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
izríti -ríjem tudi zríti zríjem dov., izríl in izrìl tudi zríl in zrìl (í ȋ) 1. z ritjem spraviti iz česa: črvi so izrili kupčke prahu iz preperevajočega opaža;
krt izrije zemljo 2. z ritjem narediti: črv izrije luknjico;
izriti si votlino v snegu 3. izpuliti: izriti plevel s korenino izríti se tudi zríti se ekspr.
s težavo priti iz česa ovirajočega: izriti se iz globokega snega / s težavo se je izril izza mize
izrít tudi zrít -a -o:
izrita jama; izrita zemlja; s koreninami izrito drevo;
prim. zriti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
kápljice za nós -ic -- -- ž
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
karcinóm karcinóma samostalnik moškega spola [karcinóm] iz medicine skupek malignih celic v tkivu povrhnjice kot gradnika večine telesnih organov
STALNE ZVEZE: bazalnocelični karcinom, bazocelularni karcinom, duktalni karcinom, hepatocelularni karcinom, kolorektalni karcinom, ploščatocelični karcinom ETIMOLOGIJA: prevzeto po zgledu nem. Karzinom prek lat. carcinōma iz gr. karkínōma ‛rak, rakast tvor’, iz karkínos ‛rak (žival)’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
katéter -tra m (ẹ́) med. cevka za uvajanje v telesno votlino, v izvodilo, v organ: izprazniti sečnik s katetrom;
gumijast, steklen kateter / trajni kateter ki ostane v sečniku za stalno izpraznjevanje (seča)
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
kateterizírati -am nedov. in dov. (ȋ) med. uvajati kateter v telesno votlino, v izvodilo, v organ: kateterizirati sečnik, srce / kateterizirati bolnika // odvajati, dovajati tekočino s katetrom: kateterizirati seč
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
kozlìč kozlíča samostalnik moškega spola [kozlìč] 1. mladič koze, zlasti samec; SINONIMI: kozliček 1.1. meso te živali kot hrana, jed
ETIMOLOGIJA: ↑kozel
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
kréma za nós -e -- -- ž
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
lobánjski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na lobanjo: lobanjske kosti
♦ anat. lobanjski svod zgornji, obokani del lobanje; (lobanjski) šiv; lobanjska votlina; lobanjsko dno sestavljena ploščata kost, ki deli lobanjsko votlino od ustne in nosne votline
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
márgo -a m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
méhovci -ev m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
móst -ú in -a m, daj., mest. ed. môstu in móstu; mn. mostôvi stil. mósti (ọ̑) 1. objekt, po katerem vodi pot čez globinske ovire: čez reko, nad potokom je most;
pod tako težo bi se most podrl;
graditi most z modernimi pripomočki;
minirati most;
voda je podrla most;
iti, peljati se čez most;
trden, velik most / cestni, železniški most; dravski, savski most; dvižni most; kamniti, leseni, železobetonski most; zasilni most; most za pešce / zeleni most most za varno gibanje predvsem divjih živali prek avtoceste// teh. temu objektu podobna naprava za pretok vode, nafte: za dovod tlačne cevi k centrali bo treba napraviti tudi most // knjiž. kar je podobno temu objektu: Kikladi in Sporadi so naraven otočni most med Evropo in Azijo 2. ekspr. kar povzroča sodelovanje med različnima stranema: graditi most do bližnjega;
najti most med narodoma;
zgraditi most med življenjem in znanostjo;
duhovni most med njimi in nami / gospodarski most med vzhodom in zahodom / most pomoči
● ekspr. podreti vse mostove med seboj, za seboj onemogočiti si zbližanje, vrnitev; publ. po zračnem mostu prepeljati potnike prepeljati jih z letali in helikopterji; ekspr. oslovski most prikaz ali pripomoček za ljudi, ki si pri učenju kaj težko zapomnijo ali težko razumejo; šol. žarg. oslovski most Pitagorov izrek; star. tehtnica na most mostna tehtnica; preg. mladost je norost, čez jarek skače, kjer je most
♦ adm. knjigovodski most črta, s katero se izpolni nepopisani prostor pri zaključevanju poslovnih knjig; alp. ledeniški most plast snega ali ledu, ki sega čez ledeniško razpoko; avt. zadnji most del avtomobila, ki nosi gnani zadnji kolesi in ima v okviru vgrajen diferencial; etn. most naprava za dovoz na skedenj; (trden) most otroška igra, pri kateri prehaja vrsta pod dvignjenimi sklenjenimi rokami enega ali več parov sodelujočih; geogr. naravni most ob podoru preostali strop nad votlino; grad. ločni most katerega glavni nosilni element je lok; viseči most; nosilnost mostu; razpetina mostu razdalja med opornikoma; kor. most vzvratni upogib telesa, pri katerem so prsti rok oprti na tla; med. most spoj, s katerim je umetni zob pritrjen na sosednja zdrava zoba; mostiček; navt. most vodoravna naprava za prehod ljudi in prenos tovora med obalo in ladjo; poveljniški most; obrt. most del očal, ki povezuje okularja; šport. most (odskočna) miza; voj. pontonski most most, ki sloni na pontonih
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
mošnjíček -čka m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
mréna1 -e ž (ẹ́) 1. strjena plast, navadno na površini tekočin, redkejših snovi: na mleku se je naredila mrena;
pod nogami so hrstale ledene mrene;
mrena na barvi;
zdelo se mu je, kot bi imel mreno pred očmi;
gledal je kakor skozi mreno // kar je temu podobno: pobočje je pokrivala meglena mrena / mrena dežja; pren. na oči mu je legla mrena utrujenosti 2. tanka plast tkiva, ki kaj obdaja, povezuje: mrena okrog mišic / od napora mu je počila mrena v trebuhu je dobil kilo3. posamičen prozoren oblak v velikih višinah, meteor. cirus: opazovati mrene na nebu 4. v zvezi zelena mrena očesna bolezen, za katero je značilen povečan pritisk v zrklu, med., vet. glavkom: opazovati mrene na nebu
● ekspr. šele takrat mu je padla mrena z oči šele takrat je zagledal, spoznal stvar, kakršna je dejansko bila; ekspr. potegniti komu mreno z oči omogočiti mu, da zagleda, spozna stvar, kakršna dejansko je
♦ anat. možganska mrena možganska ovojnica; pljučna mrena ki obdaja pljuča; rebrna mrena ki obdaja prsni koš od znotraj; trebušna mrena ki obdaja trebušno votlino in organe v njej; mrena ob srcu; fot. mrena svetlobna ali kemična okvara, napaka na fotografski emulziji; osen; med. črna mrena slepota zaradi obolenja mrežnice ali vidnega živca; med., vet. siva mrena očesna bolezen, pri kateri postane leča motna; zool. letalna mrena mrena ob trupu živali, ki ji omogoča letanje; plavalna mrena plavalna koža
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
mrežica [mrẹ́žica]
samostalnik ženskega spolamišična pregrada med prsno in trebušno votlino; prepona; diafragma
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
napájati -am nedov. (ā) 1. dajati živali vodo: napajati krave, ovce;
napajajo dvakrat na dan / gnati živino napajat; napajati se na potoku, pri studencu 2. nav. ekspr. v veliki količini dajati piti (alkoholno pijačo): sam ne pije, druge pa napaja;
napajala sta jo z vinom in žganjem / gostili in napajali so jih ves teden 3. nav. ekspr. dajati, dovajati čemu vodo: izvir je tako močen, da bi lahko napajal celo mesto;
dolino napaja široka reka / cvetlice je napajala samo rosa 4. dovajati gorivo, vodo, potrebno za delovanje, obratovanje: napajati parni kotel;
letalo se napaja pred poletom / napajati toplarno s plinom oskrbovati// elektr. dovajati električno energijo: elektromotor napajajo baterije; jedrska elektrarna bo napajala celotno mestno omrežje; napajati oddajnik / naprave se hitro napajajo
● knjiž., ekspr. napaja jih močna vera v lastne sile in sposobnosti jim daje moč, energijo
♦ metal. napajati ulitek dovajati v livno votlino tekočo litino, da ne nastane lunkernapájati se knjiž., ekspr.
zajemati, dobivati iz česa: realizem se je napajal pri vrelcu resničnega življenja / že stoletja se mladi rod ob pravljicah napaja z lepoto in fantazijo
// naslajati se, uživati: kako se napaja duša ob teh glasovih; željne oči so se napajale ob veseli otroški igri
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
naráven -vna -o prid., narávnejši (á) 1. nanašajoč se na naravo:a) naravni pojavi, zakoni;
delovanje naravnih sil / naravne lepote dežele; naravne zanimivosti / naravni park večji del narave z znamenitostmi, ki imajo izjemen narodni, kulturni pomen; naravni rezervat manjši del narave, namenjen zlasti znanstvenemu raziskovanju; naravni spomenik primerek žive ali nežive narave, ki ima zaradi značilne oblike ali redkosti poseben kulturni, znanstveni pomenb) naravni energetski viri;
naravne dobrine;
naravna bogastva / naravni asfalt, cement, plin; naravni magnet; naravna svetloba svetloba, ki jo dajejo nebesna telesa; naravna svila svila iz kokonov sviloprejke; naravno gnojilo; naravna in umetna jezera; blago iz naravnih vlaken c) naravni nauki 2. tak, kot je sam po sebi, ne da bi ga človek spremenil: pustiti soku naraven okus;
naravna barva lesa;
okolica jezera je še popolnoma naravna / naravno vino vino brez dodatkov3. tak kot v resnici, v naravi: ohraniti naravni videz predmeta;
kip pesnika v naravni velikosti / pripovedovati v naravnem časovnem zaporedju // ki je glede na ustroj organizma najbolj primeren: glava naj bo v naravnem položaju; naravna drža telesa / način življenja naj bo čim bolj naraven / naravne potrebe človeka po gibanju 4. ki je v skladu z zakoni narave: naravni potek, razvoj, red;
porušiti naravno ravnovesje / naravno kisanje, vrenje / umreti naravne smrti // ki se glede na stanje, položaj pričakuje: naraven razvoj bolezni, dogodkov; to je naravna posledica njegovega ravnanja; njegova reakcija je popolnoma naravna / stvari so se mu zdele čisto naravne razumljive5. ki v svojem bistvu ne podleže vplivom okolja: všeč so mu taki naravni ljudje;
vedno je naraven;
dekle je zelo naravno in preprosto // preprost, neprisiljen, neizumetničen: njegov govor je naraven; naravne kretnje; naravno vedenje / igralka je presenetila s svojo naravno igro 6. dan, prirojen človeku: imeti naravni čut za pravičnost;
naravni dar za glasbo;
naravna inteligenca / ekspr. naravna pamet / naravni nagon
♦ biol. naravni izbor ali naravna selekcija ohranjanje organizmov s takimi dednimi lastnostmi, ki omogočajo prilagoditev danim razmeram; ekon. naravni prirastek prebivalstva število, ki pove, koliko več ljudi se v določenem časovnem razdobju rodi, kot umre; filoz. naravna luč v sholastični filozofiji naravne razumske, spoznavne sposobnosti; gastr. naravni zrezek ocvrt zrezek, ki ni paniran; geogr. naravni most ob podoru preostali strop nad votlino; gozd. naravni gozd gozd naravnega nastanka; jezikosl. naravni jezik jezik, ki se razvije v človeških skupnostih sam od sebe; naravni spol; kem. naravna barvila; mat. naravni logaritem logaritem z osnovo e; naravno število število iz zaporedja 1, 2, 3 itd.; med. naravna imunost imunost, nastala zaradi prilagoditve organizma na določen bolezenski mikrob; petr. (naravni) katran oksidirana nafta, ki vsebuje trdne ogljikovodike; pravn. naravna domneva domneva na podlagi izkušenj iz vsakdanjega življenja; naravno pravo nauk o pravicah, ki izhajajo iz človeške narave in so zato nedotakljive, neodvzemljivenarávno
1. prislov od naraven: govoriti, živeti naravno; stvar poteka naravno; naravno skodrani lasje
2. knjiž., v povedni rabi izraža popolno sprejemanje brez presenečenja, pomislekov; razumljivo: naravno je, da je to storil; to je tako naravno, da bolj ne more biti; elipt. čisto naravno, da so hišo prodali; sam.: njegova odločitev je nekaj popolnoma naravnega
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
nazál -a m (ȃ) jezikosl. glas, ki nastane, ko gre zračni tok tudi skozi nosno votlino; nosnik: nazala m, n
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
nazálna uporába -e -e ž
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
néba -e ž 1. nebo, navidezno usločena ploskev nad obzorjem: Coelum Néba KMS 1780, A7; Néba Ég KM 1790, 92(a); More ſze li néba ſzpráhom Vjedinati KŠ 1754, 258; dokecskoli ne prejde néba i Zémla KŠ 1771, 14; ár je néba vedra KAJ 1870, 133; kâ je néba sziva KAJ 1870, 133, 31; znébe doli leti TF 1715, 38; Sztvoritel nébe ABC 1725, A5a; je Bog ſztvoro Nébo, Zemlo SM 1747, 3; zglednovſi ſze vnébo hválo je dáo KŠ 1771, 48; Nébo, zemlo vſza KM 1796, 3; naj vláda na .. ino pod Nébov letocſimi Fticſmi SM 1747, 4; V-tejh szo sze pod goulov nébov kotali KOJ 1848, 6 2. nebesa: ſztvoriteli Nébe SM 1747, 44; Szkázo ſze je pa nyemi angyeo od nébe KŠ 1771, 247; Blagoſzlovlen Boug Nébe BKM 1789, 7; Dönok mi néba oſztáne, Csi li nebéſa dobim SM 1747, 74; puna je Néba, i zemla dike nyegove KM 1790, 111; vneſenoga notri do trétye nébe KŠ 1771, 550; ſztvoriteli Nébe, i zémle KMK 1780, 8; ki ſzi Nébe, zemle Goſzpôd BRM 1823, 2; gde bom z-seregmi nébe Bôga zvisávao KAJ 1848, 4; Greihje vnébo proti Bougi kricſécſi TF 1715, 5; kteri je od vâſz gori vNébo vzét SM 1747, 15; po Kriſztuſovom vnébo zaſztoplenyej KŠ 1771, 337; Boug je ſztvouro Nébo, i zemlou KMK 1780, 9; Ki je vnébo zaſztoupo BKM 1789, 8; Na Kriſztusovoga v-nébo zaſztoplênya dén BRM 1823, V; Gda vidim nébo TA 1848, 7; Boidi volja Tvoja kako vnébi taki na zemli TF 1715, 25; kako vnébi, tak i na zemli ABC 1725, A4b; kako vu nébi, tak i na zemli SM 1747, 44; kako vnébi, tak i na zemli KŠ 1754, 161; Szprávlajte ſzi pa kincse vu nébi KŠ 1771, 19; Blagoszlovleni ſzi ti Goszpodne na Nébi, i na zemli KM 1783, 4; Ki ſzo vnébi, i na zemli BKM 1789, 5; Vera ino pobo'znoſzto Dá v-nébi odicsenoſzt BRM 1823, 5; Goszpodna thron je na nébi TA 1848, 9; Nemai drügi Bogov nego kteri lada znebom ino zemlom SM 1747, 87; zhüdimi Dühmi pod Nébov SM 1747, 27; je nej dáno drügo imé pod nébov med lidmi KŠ 1754, 2b 3. pregrada med ustno in nosno votlino: Naj sze zgrábi jezik moj k nébi mojoj TA 1848, 112
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
nebó -á s (ọ̑) 1. navidezno usločena ploskev nad obzorjem: nebo je jasno;
nebo žari;
ekspr. nebo visi nizko nad hišami;
oblaki pokrivajo nebo;
zvezda je padla z neba;
dim se dviga proti nebu;
gledal je v nebo, kakšno bo vreme;
sonce je že visoko na nebu;
modro, sinje, visoko nebo;
nočno, zvezdno nebo / opazovati nebo s teleskopom; južno, polarno nebo; strani neba / obok neba // publ. zračni prostor nad določenim ozemljem: lovci so očistili nebo sovražnih letal; slovensko nebo 2. v krščanstvu kraj, kjer prebivajo Bog, zveličani; nebesa: pekel in nebo / priti v nebo / ekspr. prositi nebo za milost Boga3. publ., s prilastkom področje kake dejavnosti: politično nebo te države se je zvedrilo / z oslabljenim pomenom uveljaviti se na filmskem nebu pri filmu4. streha iz dragocene tkanine: postelja, prestol z nebom / nositi nebo (pri procesiji) 5. pregrada med ustno in nosno votlino iz mehkega tkiva in kosti: pritisniti jezik na nebo;
gnojno, vneto nebo 6. ekspr., v prislovni rabi, v zvezi do neba, v nebo zelo visoko: gore se dvigajo, kipijo do neba, v nebo / prešerni vriski so se razlegali do neba // izraža, da se pojavlja kaj v zelo visoki stopnji, v močni obliki: gorje kipi do neba / ta zločin kriči v nebo; to je v nebo vpijoča krivica / hvaliti, povzdigovati koga do neba
● vznes. nebo je blagoslovilo njun zakon imela sta dosti otrok; njun zakon je bil srečen; ekspr. kovati koga v (tretje, sedmo) nebo zelo ga hvaliti, povzdigovati; ekspr. spati pod milim nebom na prostem; ekspr. gre, kamor se mu pod milim nebom zahoče kamor hoče; ekspr. umreti pod tujim nebom v tujini; pojavil se je, kakor bi padel z neba nepričakovano, nenadoma; nihče ne pade učen z neba vsak si mora pridobiti znanje z učenjem, trudom
♦ anat. mehko, trdo nebo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
nebo ► ˈnebȯ -a s
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
nosljáti -ám nedov. (á ȃ) 1. govoriti tako, da uhaja zrak tudi skozi nosno votlino: težko ga je razumeti, ker noslja;
nalahno noslja / kadar govori, noslja 2. zastar. njuhati: nosljati tobak nosljajóč -a -e:
nosljajoče govorjenje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
nosljáti -ám
nedov. govoriti tako, da uhaja zrak tudi skozi nosno votlino
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024
nósnik -a m (ọ̑) jezikosl. glas, ki nastane, ko gre zračni tok tudi skozi nosno votlino: nosnika m, n
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
ognjíčev ognjíčeva ognjíčevo pridevnik [ognjíčeu̯ ognjíčeva ognjíčevo] ETIMOLOGIJA: ↑ognjič
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
orálna farmacévtska oblíka -e -e -e ž
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
orálna uporába -e -e ž
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
orálni gél -ega -a m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
orálno pršílo -ega -a s
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
órodisperzibílni fílm -ega -a m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
órofaringeálna uporába -e -e ž
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
ôsel ôsla samostalnik moškega spola [ôsəu̯ ôsla] 1. konju podobna domača žival z dolgimi uhlji; primerjaj lat. Equus africanus asinus
2. iz zoologije konju podoben kopitar z dolgimi uhlji; primerjaj lat. Asinus
3. podoba, predmet, ki predstavlja konju podobno domačo žival z dolgimi uhlji
4. slabšalno kdor je neumen, omejen ali se mu to pripisuje; SINONIMI: slabšalno bik
FRAZEOLOGIJA: delati osla iz koga, imeti koga za osla, kazati osle (komu), kronan osel, presedlati s konja na osla, star osel, trmast kot osel, Osel gre samo enkrat na led. ETIMOLOGIJA: = stcslov. osьlъ, hrv. ȍsao, rus. osël, češ. osel < pslov. ali slovan. *osьlъ, prevzeto prek germ., prim. got. asilus, iz lat. asellus ‛osliček’, iz asinus ‛osel’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
píkenjska ópna -e -e ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
píknja z izrástki -e -- -- ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
pnevmotóraks -a m (ọ̑) med. nabiranje zraka v poprsnični votlini: zaradi poškodbe je prišlo do pnevmotoraksa / spontani, umetni pnevmotoraks; pnevmotoraks zaradi poškodbe // dovajanje zraka v to votlino: pnevmotoraks je uspel; cevke za pnevmotoraks
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
pogréznica -e ž
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
pôltŕdna farmacévtska oblíka za nós -e -e -e -- -- ž
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
pôlži pljúčarji -ev -ev m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
ponosljáti -ám dov. (á ȃ) 1. izgovoriti tako, da uhaja zrak tudi skozi nosno votlino: otroci včasih kakšno črko ali besedo ponosljajo 2. zastar. ponjuhati: najprej je nekoliko ponosljal, nato pa odgovoril / ponosljal je ves tobak, kar ga je imel pri sebi z njuhanjem porabil
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
potrebúšnica -e ž (ȗ) anat. mrena, ki obdaja trebušno votlino in organe v njej: poškodba potrebušnice
♦ med. difuzno vnetje potrebušnice vnetje, enakomerno razdeljeno po vsej potrebušnici
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
potrebúšnica -e
ž mrena, ki obdaja trebušno votlino in organe v njej
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024
prášek za nós -ška -- -- m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
prèdústna votlína -e -e ž
Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
prepóna -e ž (ọ̑) 1. anat. mišična pregrada med prsno in trebušno votlino: prepona se širi in krči / trebušna prepona
♦ med. dihati s prepono tako, da se širi in krči trebušna prepona2. zastar. zavesa: razdeliti sobo s prepono / pokriti pohištvo s preponami pregrinjali
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
prepóna -e
ž anat. mišična pregrada med prsno in trebušno votlino
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024
rêbra rêber
s mn.,
mn. v sin. nizu za kuhanje in pečenje pripravljeni del živalskega telesa s kostmi, ki oklepajo prsno votlino
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024
rêbro -a s, v prvem pomenu stil. rebrésa; mn. rêbra in rébra (é) 1. vsaka od parnih kosti, ki oklepajo prsno votlino: pri padcu si je zlomil rebro;
pod rebri ga zbada;
drugi par reber;
tako je suh, da bi mu lahko rebra preštel zelo// mn. del telesa, kjer so te kosti: udariti konja čez rebra, po rebrih; vojak ga je sunil med rebra, v rebra, da je takoj ubogal / poriniti komu nož med rebra / ekspr. dregnil ga je pod rebra, naj molči // nav. mn. ta del telesa za kuhanje in pečenje: kupiti rebra; jedli so koštrunova rebra / prekajena rebra 2. nav. mn. vsak od podolgovatih, v sorazmerno majhnih presledkih sledečih si delov ogrodja česa: obiti rebra z deskami;
zgorelo letalo je kazalo svoja rebra;
nova stavba že moli kvišku svoja rebra;
gredelj in rebra / ladijska rebra 3. nav. mn. vsaka od podolgovatih, v sorazmerno majhnih presledkih sledečih si vzboklin na površini česa: da ne drsi, ima pločevina rebra;
na cesti so nastala rebra;
rebra cilindra;
rebra žameta 4. podolgovat del, člen česa: rebro radiatorja / odlomiti si rebro čokolade 5. glavna, debelejša listna žila: gosenice so obrale zelje do reber / listna rebra 6. nar. nagnjen svet, strmina: plaz je zdrsel po rebru navzdol 7. arhit. ločni nosilni ali okrasni element oboka, navadno kamnit: obok s štirimi rebri;
gotska, šilasta rebra
● ekspr. kaže rebra zelo je suh; ekspr. streha kaže rebra manjka ji veliko strešnih opek, skodel; ekspr. če bi ga zalotil, bi mu polomil, preštel rebra bi ga zelo pretepel; star. Adamovo rebro ženska; ekspr. rebra kozolca late
♦ anat. neprava rebra trije pari reber, ki se stikajo s sedmim parom reber; prava rebra prvih sedem parov reber, ki se stikajo s prsnico; prosta rebra zadnja dva para reber, ki se ne stikajo niti s prsnico niti z nepravimi rebri; glasb. rebro podolgovata deščica za oporo na notranji strani pokrova godal; grad. nosilna rebra vsak od v sorazmerno majhnih presledkih razvrščenih podolgovatih nosilnih elementov, izstopajočih iz stropa, plošče; strojn. hladilna rebra ki povečujejo površino razgretega telesa in s tem pospešujejo njegovo hlajenje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
rêbro -a
s vsaka od parnih kosti, ki oklepajo prsno votlino
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024
rébro -a s
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
rebro ► ˈrebru -a s
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
slúznica -e ž (ȗ) plast na notranji strani votlih organov, v kateri so žleze, ki izločajo sluz: sluznica obdaja nosno votlino;
plini dražijo sluznico dihalnih organov;
bleda, nabrekla, vlažna sluznica;
prekrvljenost, vnetje sluznice / črevesna, nosna, želodčna sluznica
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
slúznica -e
ž anat. plast na notranji strani votlih organov, v kateri so žleze, ki izločajo sluz
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024
solzovòd -óda [sou̯zovod-] m (ȍ ọ́) anat. kanal, po katerem odtekajo solze v nosno votlino: vnetje oči zaradi zamašenega solzovoda
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
šošnati ► ˈšọːšnat -an nedov.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
trebúšen1 -šna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na trebuh: trebušna stran telesa / trebušni organi; trebušne mišice; trebušna votlina votlina, v kateri so prebavni organi / trebušni ples ples, pri katerem se ritmično premikajo zlasti trebuh, boki
♦ anat. trebušna mrena mrena, ki obdaja trebušno votlino in organe v njej; (trebušna) prepona mišična pregrada med prsno in trebušno votlino; trebušna slinavka za želodcem ležeča žleza, ki izloča prebavni sok in hormone; med. trebušni tifus bolezen z visoko vročino in prebavnimi motnjami, pri kateri nastanejo razjede na črevesju; trebušno dihanje dihanje, pri katerem se širi in krči trebušna prepona; zool. trebušna plavut parna plavut pri ribah, ležeča na trebuhu; trebušna vreča vreči podobna kožna guba na trebuhu nekaterih sesalcev, v kateri nosi samica mladiče
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
udòr -ôra m
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
udórni potrès -ega -ésa m
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
usmradíti -ím dov., usmrádil (ī í) povzročiti, da je kje razširjen smrad: mrhovina je usmradila votlino usmradíti se
zaradi kvarjenja, razpadanja postati smrdljiv: v toplem vremenu se meso hitro usmradi; zaradi mirovanja se je voda usmradila; pren., ekspr. njihovo življenje se je usmradilo
usmrajèn -êna -o:
voda v sodu je usmrajena; usmrajeno meso; usmrajeno duhovno ozračje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
usmradíti -ím dov. usmrádil -íla, nam. usmradít/usmradìt; usmrajênje; drugo gl. smraditi (í/ȋ í) kaj Mrhovina je usmradila votlinousmradíti se -ím se (í/ȋ í) Meso se je usmradilo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
vbòd vbôda tudi vbóda m (ȍ ó, ọ́) 1. glagolnik od vbosti: raniti se v prst ob vbodu šivanke v usnje / vbod z iglo // dejanje, pri katerem se potisne koničast predmet v kaj: uboj z vbodom v srce / bolečina ob vbodu injekcijske igle / izpuščaji zaradi vboda žuželke pika2. rana, poškodba, povzročena s koničastim predmetom: razkužiti vbod;
pordela okolica vboda;
njeni prsti so bili polni vbodov / vbod z nožem ga je zelo skelel 3. osnovna prvina pri šivanju, vezenju, ki nastane s potegovanjem niti, napeljane v šivanko, skozi tkanino: vbodi so preveč neenakomerni;
stroj izpušča vbode;
obšiti rob s posebnim vbodom;
majhni, veliki vbodi;
ročno, strojno narejeni vbodi
♦ obrt. križni vbod pri katerem se niti prekrižata; ploščati vbod pri katerem so niti druga ob drugi napete tako, da prekrijejo vso obliko vezenine; rakov vbod petlja (pri kvačkanju), pri kateri se kvačka brez ovijanja niti vbode v nasprotno smer kot običajno; robni, stebelni vbod; stični vbod pri ročnem šivanju, ki se stika z drugim vbodom; vet. prsni, vratni vbod v prsno votlino, vratni predel pri izkrvavitvi živali ob zakolu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
vbodlína -e ž (í) med. rana, poškodba, povzročena s koničastim predmetom: odkriti vbodlino na hrbtu umorjenega;
globoka vbodlina / vbodlina v trebušno votlino
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
votlína -e
ž
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024
votlínast -a -o prid. (í) 1. poln votlin: votlinasta skalna stena;
kraška tla so votlinasta 2. podoben votlini: votlinast prostor // ekspr. značilen za votlino: votlinasta tema
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
votlínski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na votlino: zatohel votlinski zrak / votlinske živali / votlinska bivališča; votlinsko svetišče
♦ fiz. votlinski resonator resonator za zvok ali elektromagnetno valovanje v obliki votline; teh. votlinsko tipalo tipalo za merjenje premera odprtin, vrtin; zool. votlinska gos raca selivka z rdečim kljunom in rdečimi nogami, Tadorna tadorna
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
zabúnkati -am dov. (ȗ) 1. večkrat udariti s pestjo: zabunkati po vratih // ekspr. zabiti2, zatolči: srce mu je močneje zabunkalo 2. ekspr. zapraviti: denar je hitro zabunkal / zabunkal je posestvo zabúnkati se pog.
za dalj časa se namestiti kje, umakniti se na težje dostopen kraj, težje dostopno mesto: zabunkali so se v votlino in čakali, da nevarnost mine
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
zabúnkati -am dov. -an -ana; zabúnkanje (ȗ) po čem ~ ~ vratih; poud. zabunkati kaj hitro ~ denar |zapraviti|zabúnkati se -am se (ȗ) knj. pog., poud. ~ ~ v votlino |zapreti se, skriti se|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
zakríti -kríjem dov., nam. zakrít/zakrìt; zakrítje; drugo gl. kriti (í ȋ) koga/kaj z/s čim ~ napadenega s svojim telesom; ~ vhod z zaveso; zakriti kaj v kaj ~ obraz v blazino skriti; zakriti komu kaj ~ bližnjim resnicozakríti se -kríjem se (í ȋ) star. Veverica se ~e v votlino se skrije
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
zalítek -tka m (ȋ) 1. pijača, s katero se kaj zalije, proslavi: pripraviti prigrizek in merico zalitka 2. knjiž. plomba: amalgamski zalitek / zapolniti votlino v deblu s cementnim zalitkom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
zavalíti -ím dov. zaválil -íla, nam. zavalít/zavalìt; drugo gl. valiti1 (í/ȋ í) kaj ~ hlod k zidu; zavaliti kaj z/s čim ~ vhod v votlino s kamenjemzavalíti se -ím se (í/ȋ í) Kamen se ~i po bregu; poud. ~ ~ v naslanjač |zviška sesti|; poud. zavaliti se na koga/kaj Vsa odgovornost se je zavalila na njegova pleča |je prešla nanj|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
zgórnječeljústen -tna -o prid. (ọ̑-ȗ) anat. nanašajoč se na zgornjo čeljust: zgornji čeljustnici oklepata zgornječeljustno votlino
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
želézo Frazemi s sestavino želézo:
bíti [kot] iz želéza,
bíti za med stáro želézo,
bíti za v stáro želézo,
iméti dvé želézi v ôgnju,
iméti šè êno želézo v ôgnju,
iméti vèč želéz v ôgnju,
íti med stáro želézo,
íti v stáro želézo,
kováti želézo, doklèr je vróče,
med stáro želézo,
ne bíti iz želéza,
odíti med stáro želézo,
rómati med stáro želézo,
spremeníti kàj v stáro želézo,
stáro želézo,
v stáro želézo,
vèč želéz je v ôgnju
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
žélvji žélvja žélvje pridevnik [žélvji] ETIMOLOGIJA: ↑želva
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
žléza z zunánjim izlóčanjem -e -- -- -- ž
Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.