amortizácija amortizácije samostalnik ženskega spola [amortizácija] STALNE ZVEZE: biološka amortizacija
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Amortisation, angl. amortisation, iz ↑amortizirati
Aténe Frazemi s sestavino Aténe:
nosíti sôve v Aténe

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

ávto -a m (ȃ)
avtomobil: voziti avto; sesti v avto; otrok je pritekel pred avto; gasilski, škropilni avto; poklicali so rešilni avto; osebni, tovorni, vojaški avto
♦ rad. reportažni avto z aparaturo za radijsko ali televizijsko snemanje
// osebni avtomobil: spet ima nov avto; karamboliran avto prodam

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

bála -e ž (á)
1. zvito ali stisnjeno, za transport pripravljeno blago: nakladati težke bale; bala bombaža, platna, slame
♦ trg. bala papirja 10.000 pol
2. nevestina oprema: pripravljati, voziti balo; dobiti kaj za balo / ekspr. dojenčkova bala

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

bárka -e ž (ȃ)
večji, delno pokrit čoln: barke plavajo po morju; voziti se z ribiško barko; barka na motor, z jadri; pren. barka življenja
// star. ladja: vojna barka je zasidrana v zalivu / Noetova barka po bibliji barka, s katero je Noe rešil svojo družino in živali vesoljnega potopa
● barko voziti pijan se opotekati; popivati

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

bárka -e ž
večji, delno pokrit čolnpojmovnik
SINONIMI:
ekspr. barčica, slabš. barkača, ekspr. barkica, ekspr. lesenjača
GLEJ ŠE SINONIM: ladja

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024

blázen -zna -o; -ejši -a -e (á; á ȃ á; á) ~ človek; poud.: voziti z ~o hitrostjo |z zelo veliko|; To je ~o početje |nespametno|
blázni -ega m, člov. (á) zastar. bolnišnica za ~e za duševno bolne
bláznost -i ž, pojm. (á)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

bós2 bôsa -o tudi -ó prid. (ọ̑ ó)
1. ki ni obut: poleti je navadno bos; iti, hoditi bos; otroci tekajo bosi okrog hiše / obuti čevelj na boso nogo golo, brez nogavic; star. fant je bil bosih nog
2. ki je brez podkev, nepodkovan: voziti z bosim konjem / star. bos voz neokovan
3. ekspr. neosnovan, neresničen: taka trditev je bosa
● ekspr. otroci so že skoraj bosi imajo slabe čevlje, potrebni so novih; ekspr. ta je pa bosa to ni res, to je izmišljeno; preg. kovačeva kobila je zmeraj bosa pri poklicnih storitvah svojca pridejo domači zadnji na vrsto

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

brég -a m, mn. bregôvi stil. brégi; mest. mn. stil. bregéh (ẹ̑)
1. pas zemlje ob vodi: voda izpodjeda, odnaša breg; reka je prestopila bregove; priveslati do brega; odriniti od brega; plavati proti bregu; reka stopi, udari čez bregove; valovi butajo, pljuskajo ob breg; nizek, peščen, skalnat breg; breg jezera, reke / desni breg reke gledano v smeri toka / morski breg / stopiti na breg na kopno, na suho; pren. Ti se ne boš mogla nikoli odtrgati od svojega sveta in je zato bolje, da pretrgaš vse zveze z menoj, ki stojim odločno na nasprotnem bregu (M. Mihelič)
2. nagnjen svet, strmina: hiše so pomaknjene v breg; stekel je po bregu v dolino; hud, položen, strm breg / pesn. breg in dol; v breg hoditi, voziti navkreber; postavil si je hišo na bregu na hribu; hiša v bregu na pobočju
● nar. izpod brega gledati jezno, grdo; pog. ima nekaj za bregom nekaj skriva, taji; nekaj skrivaj pripravlja, namerava storiti; preg. tiha voda bregove dere na zunaj tih, miren človek je zmožen storiti kaj nepričakovanega

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

bréžec -žca m (ẹ̑)
zastar. manjšalnica od breg: voziti v brežec

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

brodáriti -im nedov. (á ȃ)
1. voziti brod: brodariti čez reko / brodariti po Savi
2. zastar. pluti: ladje brodarijo po morju

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

bŕz -a -o; bolj ~ (ȓ) neobč. hiter, nagel: ~a hoja
bŕzi -a -o (ȓ) nevtr. ~ vlak
bŕzi -ega m, tudi živ. (ȓ) prakt.sp. voziti se z ~im z brzim vlakom
bŕzost -i ž, pojm. (ȓ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

brzína -e ž (í)
1. v časovni enoti opravljena pot; hitrost1: povečati, zmanjšati brzino; vlak drvi z veliko brzino; pri 80 kilometrih brzine
2. avt. žarg. možnost za spremembo razmerja med številom vrtljajev gnane in gonilne gredi menjalnika pri motornem vozilu; prestava: avtomobil ima štiri brzine
// položaj zobnikov v menjalniku ob določenem razmerju vrtljajev gnane in gonilne gredi; prestava: menjati brzino; voziti v tretji brzini

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

cadillac -a [kádilak] m (ȃ)
velik osebni avtomobil ameriške tovarne General Motors: voziti se v cadillacu

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

céncati -am in cencáti -ám [druga oblika cəncati in cencati] nedov. (ẹ̑; á ȃ)
omahovati, pomišljati se: odločiti se je treba, ne pa cencati
// slabš. počasi hoditi, voziti se: leno cenca po cesti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

césta -e ž, mn. stil. cesté (ẹ́)
1. širša, načrtno speljana pot, zlasti za promet z vozili: ceste se križajo, vzpenjajo; kam drži, pelje ta cesta; prečkati cesto; zapeljati s ceste; priti na cesto; stati na cesti; vas leži ob cesti; iti, voziti se po cesti; dolga, ravna, široka cesta; blatna, poledenela cesta; asfaltirana, makadamska cesta; cesta Ljubljana–Zagreb / pesn. bela cesta / dela pri cesti pri gradnji ali vzdrževanju ceste / avtomobilska cesta namenjena za motorni promet; dovozna, enosmerna, glavna, gozdna, hitra, javna, obvozna, slepa cesta; cesta prvega reda ki povezuje države ali gospodarsko in turistično pomembna središča / panoramska cesta ki je speljana po pobočju, slemenu in s katere je lep razgled / pesn. Morja široka cesta peljala me je v mesta (F. Prešeren)
2. s prilastkom razdalja, ki jo je treba preiti do namembnega kraja; pot4: cesta do tja je še dolga; izbral si je najkrajšo cesto; pren. njegova življenjska cesta je bila kratka
3. možnost za premikanje iz enega kraja v drugega; pot4: tu ni več nobene ceste / tu ni ceste ni dovoljen prehod; pren. ljudje so postavili medse pregrade, zapravili vest in zapravili ceste (M. Klopčič)
4. način, sredstvo za dosego česa; pot4: do učenosti ne drži gladka cesta
● slabš. otroka je vzgajala cesta prepuščen je bil slabim vplivom pouličnega življenja; ekspr. kar dobro je meril cesto pijan se je opotekal po njej; policist odpira in zapira cesto dovoljuje in prepoveduje prehod; ekspr. čudna poroka, kar s ceste jo je pobral ni dosti vedel o njej, o njeni družini in življenju; ekspr. pognati, postaviti, vreči koga na cesto dati koga iz službe ali iz stanovanja; ekspr. biti na cesti biti brez službe ali brez stanovanja; na cesti je bil že mrak zunaj je bilo že temno; ekspr. zmeraj je na cesti vedno hodi okrog, nikoli ga ni doma; ekspr. misliš, da denar na cesti pobiram! da ga na lahek način zaslužim; zastar. železna cesta železnica, vlak
♦ astron. Rimska cesta medlo se svetlikajoči pas na nebu, ki ga sestavljajo številne, zelo oddaljene zvezde; avt. hitra cesta rezervirana za promet motornih vozil; odprta cesta na kateri ni omejitve hitrosti; prednostna cesta na kateri imajo vozila prednost pred vozili z drugih cest; urb. dvopasovna cesta; vpadna cesta ali cesta vpadnica ki povezuje središče mesta z zunanjimi četrtmi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

cijáziti -im nedov. -en -ena; cijázenje (á ȃ) poud. kaj ~ vrečo na hrbtu |nositi|, v samokolnici |voziti|
cijáziti se -im se (á ȃ) slabš. ~ ~ ves dan |voziti se|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

cijáziti -im nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem, čustvenostno
kdo/kaj premikati koga/kaj
/Na hrbtu in pod roko/ cijazi otroka in kovček (domov / proti domu).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024

cijáziti cijȃzim nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

cijáziti se -im se nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem, čustvenostno
1.
kdo/kaj počasi premikati se v določeni smeri do koga/česa / proti/k/h komu/čemu / na/v kaj / kam / po kom/čem / kje / kod
Ribič se je /v trhli ladjici/ cijazil po vodi.
1.1.
kdo/kaj počasi premikati se v prostoru sploh
/Brezciljno/ se cijazi.
2.
slabšalno kdo/kaj potepati se
Cijazi se (okoli) /kot zadnji klošar/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024

cikcák2 prisl. (ā)
v večkrat ostro ukrivljeni, lomljeni črti: voziti po cesti cikcak; steza se vije cikcak

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

cikcák2 nač. prisl. (ȃ) voziti ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

cikcák2 nač. prisl.
izraža, da poteka premikanje v smeri večkrat ukrivljene, lomljene črte
SINONIMI:

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024

cíncati -am nedov. (ȋ)
1. pog. omahovati, pomišljati se: nekateri so dolgo cincali, preden so se odločili; ekspr. kaj toliko cincaš, naredi!
2. slabš. počasi hoditi ali voziti se: dobro uro bova cincala do vrha; že od jutra se cincamo z vlakom
// klecajoče hoditi: pes cinca po treh nogah
3. majati se sem in tja: sključen voznikov hrbet cinca na vozu / konj cinca z glavo / preh. božala in cincala je otroka

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

cíza1 -e ž (í)
ročni voziček na dveh kolesih: naložiti na cizo; voziti s cizo na trg; branjevska, mlekarska ciza
// slabš. voz: pripeljal se je v stari cizi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

cizati [cízati cȋzam] nedovršni glagol

počasi se voziti; cijaziti se

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

čebéla čebéle samostalnik ženskega spola [čebéla] in [čəbéla] STALNE ZVEZE: afriška čebela, čebela ubijalka, italijanska čebela, kranjska čebela, medonosna čebela, samotarska čebela, zimska čebela
FRAZEOLOGIJA: kot bi koga pičila čebela, lepiti se na koga, na kaj kot čebele na med, priden kot čebela
ETIMOLOGIJA: = stcslov. bъčela, bьčela, hrv., srb. pčèla, rus. pčelá, češ. včela < pslov. *bъčela ali *bьčela; morda sorodno z ↑bučati ali iz ide. korena *bhei̯- ‛čebela’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

četŕti -a -o štev. (ŕ)
ki v zapovrstju ustreza številu štiri: četrti dan v tednu; bil je četrti na cilju; četrtega (4.) julija; Karel IV.; četrta vrsta v parterju; četrto nadstropje; v četrtem stoletju / četrti del jabolka četrtina
● četrti stan v 19. stoletju delavstvo, proletariat; star. četrta šola četrti razred nekdanje gimnazije
♦ fiz. četrta dimenzija po Einsteinovi teoriji relativnosti čas; rel. četrta božja zapoved; voj. četrta sovražna ofenziva od 20. I. do 5. V. 1943 v Bosni in Hercegovini; prisl.: že v četrto sem ga srečal četrtič; sam.:, pog. voziti s četrto, v četrti v četrti prestavi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

četŕti -a -o vrstil. štev. (ŕ) ~ razred; ~ega marca ‹4.›; ob ~i uri |ob 4. uri; ob 4h; ob 4.00; ob 16. uri; ob 16h; ob 16.00|; biti ~; ~ del česa četrtina; Karel IV. |Četrti|; priteči na cilj ~a
četŕti -ega m, člov. (ŕ) ~ ne dobi medalje; nečlov. imeti čas do 30. ~ega ‹4.› |do 30. aprila|
četŕta -e ž, rod. mn. -ih (ŕ) Pridite po ~i |po 4. uri; po 16. uri|; hoditi v ~o |v četrti razred gimnazije|; avt. žarg. voziti v ~i, s ~o v četrti prestavi
v četŕto zapored. prisl. zv. (ŕ) ~ ~ srečati sosedo četrtič

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

četvér1 -i ž (ẹ̑)
štirje konji, vpreženi v vozilo: voziti s četverjo / pripeljal se je v četver; zapreči v četver

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

četvér1 -i ž (ẹ̑) voziti s ~jo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

četvę̑r, f. das Viergespann, Jarn., Cig., Jan.; v četver se voziti, vierspännig fahren, Str.; v čétver, Lašče-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

četverovpréga -e ž (ẹ̑) voziti se v ~i

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

čêvelj Frazemi s sestavino čêvelj:
čêvelj žúli kjé kóga, dáti kóga na čêvelj

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

čôln -a [čou̯n] m (ȏ)
manjše odprto vodno vozilo: odriniti čoln od brega; spustiti čoln v vodo; prepeljati se v čolnu čez reko; voziti se s čolnom; dirkalni, ladijski, rešilni, ribiški čoln; motorni čoln; čoln na vesla
♦ šport. tekmovalni čoln; tisk. čoln kovinski okvir za postavljene stolpce; voj. desantni čoln čoln, prirejen za hitro izkrcavanje; torpedni čoln

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

čôln -a [u̯n] m (ȏ) voziti se s ~om

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

čolnáriti -im [čou̯nariti] nedov. (á ȃ)
voziti se s čolnom: v počitnicah so čolnarili po reki; hodil je čolnarit in ribarit
// prevažati s čolnom: po Savi so čolnarili in brodarili

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

čolnáriti -im nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
kdo/kaj navadno premikati se s čolnom
/Navadno/ čolnari (s sinom).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024

délo -a s (ẹ́)
1. zavestno uporabljanje telesne ali duševne energije za pridobivanje dobrin: ceniti, spoštovati delo; blaginja temelji na delu; rezultati, sadovi skupnega dela; plačilo po delu / fizično, umsko delo; kvalificirano, strokovno delo; plačano delo; prostovoljno delo / braniti, izogibati se dela; pripraviti se k delu; biti utrujen od dela; ekspr. vreči se na delo; ekspr. zagristi, zakopati se v delo; prizadeven, vztrajen pri delu; večkrat si oddahnem med delom; pretirano delo; delo od jutra do večera / mehanizirati delo; organizirati, voditi delo; pohiteti, prenehati, začeti z delom; zboljšati način dela / prva leta po 1945 družbenokoristno delo / praznik dela
// trud, napor: uspehi niso v sorazmerju z vloženim delom; ta reč bi zahtevala preveč dela; ekspr. škoda dela za to
2. navadno s prilastkom delanje, vezano na določeno področje: vključil se je v delo za napredek; načrtno, večletno, vztrajno delo z mladino; pedagoško, politično delo; praznovali so štiridesetletnico njegovega umetniškega dela; delo pri društvu, v odboru / v članku je dobro prikazal njegovo pisateljsko delo; dobil je nagrado za svoje življenjsko delo
// to delanje za izpolnjevanje kake (skupne) naloge: oceniti delo komisije; spremljati delo državnega zbora; ovirati delo šole
3. kar se uresničuje z delanjem: to delo dobro napreduje; vsega dela ne more opraviti sam; dal mu je najtežje delo; dela vsako delo, ki mu pride pod roko; izvršiti, končati, zaključiti kako delo; nujno, važno delo; loti se tudi umazanega, zahtevnega dela; svoje delo opravlja vzorno; ima dosti, preveč dela / mn.: gradbena, mizarska, obrtniška, tehniška, vzdrževalna dela; drobna dela opravila; hišna dela / nav. slabš. pravi, da ne bo delal hlapčevskih del del, ki so zanj ponižujoča; star. najeli so ga za hlapčevska dela dela na polju in pri živini
// to kot vir zaslužka: dati delo boljšemu ponudniku; podjetje je dobilo novo delo; prevzeti komu delo; biti preskrbljen z delom / delo na gradbišču so opravili v dogovorjenem roku / skleniti pogodbo o delu
4. navadno s prilastkom kar je uresničeno z delanjem, zlasti na umetniškem področju: izdati pomembno delo; kritizira, ocenjuje dramska, pesniška dela; literarno delo; razstava del baročnih umetnikov / knjiž. človek umre, njegovo delo pa ostane
// s prilastkom izdelek, predmet glede na izdelovalca ali način izdelave: ti čevlji so industrijsko, ročno delo; stavba je baročno delo / ženska ročna dela ročno izdelane vezenine ali pletenine
5. predmet, stvar, ki jo kdo izdeluje: delo ji je od razburjenja padlo iz rok; komaj je vzela delo v roke, ga je že zopet odložila
6. zaposlitev, služba: dobiti, iskati delo; biti brez dela; odpustiti koga z dela; sprejeti koga na delo; honorarno, priložnostno, sezonsko delo; malo delo ki traja največ dvajset ur na teden in ne več kot štirideset ur na mesec, plačilo zanj pa ne presega pol minimalne plače; študentsko delo delo, zlasti priložnostno, ki ga ob posredovanju določenih ustanov za plačilo opravljajo osebe s statusom dijaka ali študenta; delo na črno samostojno ali nesamostojno delo, ki ga kdo opravlja v nasprotju z zakonskimi določili, brez nadzora pristojnih državnih organov ter brez plačila davkov in prispevkov; delo na daljavo / dela prosti dnevi; izostanek od dela; nadurno delo ki presega delovno obveznost / iti, voziti se na delo v kraj zaposlitve; biti na delu v tujini
// s prilastkom področje v okviru celotnega proizvajalnega procesa kot možnost zaposlitve: kmečko delo ga ne veseli; zanima se za delo v rudniku; opravlja delo pri stroju, v izvoznem oddelku
7. dejanje: zagovarjal se bo za svoja dela; junaško, krvavo delo
8. fiz. premagovanje sile na določeni poti: delo, ki ga opravi stroj / enota za merjenje dela
● to delo ne more čakati je neodložljivo; propaganda je opravila svoje delo dosegla zaželeni učinek; knjiž. živi od dela svojih rok sam se preživlja; pog. ne prime za nobeno delo noče delati; sovražne sile so že na delu že delujejo; obleka je v delu se izdeluje, izgotavlja; ekspr. ne moti ga, je ves v delu zelo vneto dela; odšel je z doma v največjem delu v kmečkem okolju v času košnje in žetve; pri delu ga je čas prehitel dela ni utegnil dokončati; očetova smrt je njegovo delo on jo je povzročil; skrb za otroke je njeno delo naloga, dolžnost; delo hvali mojstra delavčeva strokovnost se sodi po kvaliteti njegovih izdelkov; preg. brez dela ni jela
♦ ekon. delitev dela delitev enotnega produkcijskega procesa na več ločenih procesov; družbena delitev dela specializacija posameznih gospodarskih enot na proizvajanje posameznih vrst blaga, ki jih med seboj zamenjujejo; mednarodna delitev dela specializacija posameznih narodnih gospodarstev na proizvajanje posameznih vrst blaga, ki jih na svetovnem trgu med seboj zamenjujejo; zal. izbrano delo po določenem kriteriju izbrana in v knjižni obliki izdana dela kakega avtorja; zbrano delo vsa dela kakega avtorja, izdana v knjižni obliki; družbeno potrebno delo v marksistični ekonomiji povprečen delovni čas za proizvodnjo določenega blaga; presežno delo delo, katerega produkti ne ostanejo delavcu

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

délo -a s, pojm. (ẹ́)
1. ročno, umsko ~; ~ komisije; ~ pri slovarju; ~ z mladino; nagrada za življenjsko ~; iskati ~ |zaposlitev|; enota za merjenje ~a; gosp. delitev ~a
2. števn. kmečko ~; razstava baročnih del; gradbena ~a; ročno ~
3. slika je njegovo ~ |on jo je naslikal|; voziti se na ~ |v kraj zaposlitve|; knj. pog. prime za vsako ~ |vse dela|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

dèskati1 -am [dəskati] nedov. (ə̏)
1. jadrati na deski: poleti deska, se potaplja in ukvarja s podvodnim ribolovom
2. ukvarjati se s športom, pri katerem se stoji na snežni deski in vozi po snegu: pozimi je rada deskala / naučiti se deskati na snegu
3. pregledovati strani na svetovnem spletu; brskati: deskati po (svetovnem) spletu

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

dèskati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem, iz športa
1.
kdo/kaj gojiti jadranje z desko
/Vsakodnevno/ deska.
2.
preneseno kdo iskati informacije po/na čem / med čim / kod / kje
/Ves dan/ je deskal po medmrežju.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024

dèskati se -am se nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
kdo/kaj navadno premikati se z desko
/Brez strahu in predsodkov/ se /redno/ deskajo čez zaliv.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024

désna -e ž, désnih (ẹ́)
1. nav. ed. desna roka, desnica: z desno se je opiral na palico, leva mu je visela ob telesu; pesn. dekle, svojo desno mi podaj
// desna noga: pri tangu mora plesalec voditi vedno z desno / v medmetni rabi otroci so korakali: leva, desna, ena, dve
2. v prislovni rabi, v zvezi z na, po, v, z izraža desno stran: iti, kreniti, zaviti na, v desno; nagniti, obrniti se v desno; vrata se odpirajo na, v desno; ko greš čez cesto, poglej na levo in desno; obrat v desno / krogla je priletela z desne; na desni stoji mogočno poslopje, na levi pa lesena bajtica; voziti po desni / kot povelje na desno; pren. vodstvo stranke ubira pot na desno
● kar tod pojdite in se držite desne, na desno na vsakem razpotju pojdite po desni poti; ekspr. ta človek se ne ozira ne na levo ne na desno dela po svoje, ne upošteva mnenja, nasvetov drugih
♦ obrt. plete same desne desne petlje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

désni -a -o prid. (ẹ́)
1. ki je na nasprotni strani telesa kot srce: desna noga, roka; vsa desna stran telesa je hroma; desno oko se mu rado solzi / desna rokavica za na desno roko
● ekspr. on je direktorjeva desna roka nepogrešljiv, najožji sodelavec
// ki je v odnosu do človeka na taki strani: avto se je zadel z desnim bokom; pri desnem obratu naj bo korak kratek; desna stran ceste / desni breg reke gledano v smeri toka; desno krilo vojske, moštva gledano v smeri napada
2. politično konservativen: desni socialdemokrati; proteste so organizirale desne skupine; desno krilo stranke
♦ avt. desni promet promet, ki poteka po zunanjem pasu vozišča; desno pravilo pravilo, po katerem ima voznik na skrajni desni prednost; navt. desni bok ladje gledano od krme proti premcu; obrt. desna petlja prvina (pri pletenju), ki ima na pravi strani obliko kite; strojn. desni navoj navoj, pri katerem se vijak pomika naprej, če se vrti v smeri urnega kazalca; šport. desni krilec igralec, ki povezuje obrambo in napad na desni strani, zlasti pri nogometu; desno krilo igralec, ki igra na desni strani napadalne vrste, zlasti pri nogometu

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

désni -a -o (ẹ́) ~a noga; ~a politična stranka; poud. biti ~a roka koga |nepogrešljiv, najožji sodelavec|
désna -e ž, rod. mn. -ih (ẹ́) pisati z ~o; plesti same ~e; korakati: leva, ~; prileteti z ~e; zaviti na, v ~o; voziti po ~i
désnost -i ž, pojm. (ẹ́)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

diána -e ž (ȃ)
tip manjšega francoskega osebnega avtomobila z manj zaokroženo karoserijo znamke Citroën: voziti diano

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

dívje prisl. (ȋ)
1. nač. ~ kričati, voziti
2. mer., poud. ~ so navijali za naše |zelo|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

dívji -a -e prid. (í)
1. ki živi, raste svobodno v naravi: divji golob, zajec; v starem štoru je našel divje čebele; cepiti divjo češnjo; jata divjih rac; divje in gojene rastline; divje in domače živali
2. ki še ni kultiviran, civiliziran: ti kraji so še zelo divji / divja dolina, pokrajina; divja, nedotaknjena narava / divji predeli celine; film o Divjem zahodu o življenju v zahodnem delu Združenih držav Amerike, ko ta še ni bil popolnoma civiliziran / divja plemena ki živijo na zelo primitivni stopnji družbenega razvoja
3. ki se ne da ukrotiti: konja je prodal, ker je bil divji / pri sosedu imajo zelo divjega psa / bik je ves divji razgrajal po vasi razdražen
4. nav. ekspr. ki ne obvladuje svojih negativnih lastnosti: tega divjega človeka se vsi izogibajo; bal se je divje drhali, ki je pustošila po deželi / imel je divje navade / otroci so tako divji, da jih komaj krotim neugnani, razposajeni
// ekspr., v povedni rabi zelo jezen: kmalu se vrni, sicer bo oče divji; divji ko ris / na koga je tako divji? ves divji je nanj
// ki izraža, kaže divjost, veliko jezo: divji obraz; ustrašil se je njegovega divjega pogleda / opazil je divji blesk v njegovih očeh / zaslišal se je divji lajež psov
5. ekspr., navadno v povedni rabi ki se boji tujih ljudi: ne bodi tako divji in pridi bližje
6. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji in z veliko intenzivnostjo: prijela ga je divja jeza; ljubil jo je z divjo strastjo / zaslišal se je divji krik, smeh / vnel se je divji boj / mraz je sicer divji, a snega ni; začutil je divjo lakoto
// ki ima veliko hitrost, silovitost: pognal je konja v divji dir; od divje vožnje z avtomobilom ga boli glava / utrujen od divjega plesa
7. ekspr., s širokim pomenskim obsegom čuden, nenavaden: to je napravilo nanj prav divji vtis; imel je divje sanje / vedno nosi obleke divjih barv
8. ki ni v skladu z veljavnimi zakoni, predpisi: divji lov; divja gradnja črna gradnja; divje odlagališče nezakonito odlagališče odpadkov v naravi / divji zakon skupno življenje moškega in ženske brez zakonske zveze / divji lovec, ribič
● pog., ekspr. ves divji je na meso zelo rad ga je; pog., ekspr. divji je na ženske ima veliko slo po ženskah
♦ bot. divji bezeg; divji kostanj okrasno drevo z belimi, rumeno ali rdeče lisastimi cveti v piramidastih socvetjih, Aesculus hippocastanum; divja roža šipek; etn. divji mož po ljudskem verovanju moškemu podobno kosmato bitje, ki prebiva v gozdu; divja jaga po ljudskem verovanju truma duhov prednikov, ki se podi v božičnem času po zraku; med. divje meso nepravilno razraslo tkivo v rani, ki se slabo celi; šport. tekmovanje na divjih vodah tekmovanje v kajaku ali kanuju na deroči reki; vrtn. divja mladika mladika, ki zraste iz starega tkiva; zool. divji petelin velika gozdna ptica temne, na prsih zelenkasto modre barve, Tetrao urogallus; divja koza gams

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

dnévno čas. prisl. (ẹ̑) ~ se voziti z vlakom

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

dolénjec -jca m (ẹ́)
1. prebivalec spodnjega, dolnjega konca vasi: zbrali so se gorenjci in dolenjci
2. dolenjsko vino: pila sta dolenjca
3. pog. vlak, ki vozi na Dolenjsko: voziti se z dolenjcem

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

double scull double sculla [dúbəl skúl in dábəl skál] m (ū, ȗ; ȃ, ȃ)
šport. tekmovalni čoln za dva veslača s po dvema vesloma: voziti z double scullom / dobila sta zlato kolajno v double scullu

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

dovozíti -vózim dov.; drugo gl. voziti (í/ȋ ọ́) kaj ~ gnoj; ~ dovolj lesa na gradbišče

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

drájsati -am nedov. (ȃ)
pog., slabš. drgniti, guliti: cel dan drajsa hlače po stolu

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

drájsati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; drájsanje (ȃ) neknj. pog. kaj ~ hlače na stolu drgniti, guliti
drájsati se -am se (ȃ) neknj. pog. z/s čim ~ ~ z avtomobilom voziti se

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

drdráti -ám nedov. (á ȃ)
1. dajati enakomerno prekinjane ropotajoče glasove: mlinska kolesa enakomerno drdrajo; klopotci drdrajo / ekspr. strojnica je vso noč drdrala; budilka je prepozno drdrala zvonila
2. ekspr. hitro, ropotajoč se premikati: mimo so drdrali vozovi; vlaki neprestano drdrajo skozi mesto
3. ekspr. zelo hitro in enolično pripovedovati naučeno besedilo: učenec kar drdra zadnjo lekcijo / govornik je drdral svoj govor
// slabš. hitro in mnogo govoriti: babe so neprestano drdrale

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

dríftati nedovršni glagol

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

dŕnec -nca m (ȓ)
enakomeren hitrejši tek, zlasti pri konju: utrujena žival je prešla iz drnca v korak; pognati konja v drnec; enakomeren, lahen, nagel drnec / jahati, voziti se v drncu
♦ vet. enakomeren, hiter tek brez poskakovanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

drobnoglèd Frazemi s sestavino drobnoglèd:
bíti pod drobnoglédom [kóga], dáti kóga/kàj pod drobnoglèd, jemáti kóga/kàj pod drobnoglèd, postáviti kóga/kàj pod drobnoglèd, postávljati kóga/kàj pod drobnoglèd, vzéti kóga/kàj pod drobnoglèd, znájti se pod drobnoglédom [kóga]

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

drúgi -a -o štev. (ū; drugi pomen ȗ)
1. ki v zapovrstju ustreza številu dva: drugi dan v tednu; otroci iz drugega zakona; otrok v drugem letu starosti; dne 2. [drugega] marca; Filip II.; v drugi polovici leta / upam, da pride po drugi (uri) 2h14h / vsak drugi v vrsti naj stopi naprej; ekspr. skoraj vsak drugi otrok je bolan / druga izdaja časopisa; druga svetovna vojna
// po vrednosti, kvaliteti za eno stopnjo nižji od najboljšega: vozili so se v drugem razredu; hotel druge kategorije / na turnirju je bil drugi, je dobil drugo mesto / blago druge vrste
// glede na pomembnost, odločanje za eno stopnjo višji od najnižjega: oblastni organ druge stopnje; obrniti se na drugo instanco
2. izmed dveh bolj oddaljen: veslati na drugi breg / na drugem koncu vasi / pisati na drugo stran lista; publ.: po eni strani sem tega vesel, po drugi pa žalosten; poizkus je zelo nevaren, po drugi strani pa tudi zanimiv
// ki sledi prejšnjemu: en dan so imeli vročino, drugi dan so bili pa že vsi zdravi; upamo, da bo druga pomlad bolj sončna; letos bodo vse pripravili, drugo leto pa bodo začeli zidati
3. ekspr. tak kot pravi: on je drugi Paganini; bila mu je druga mati; hinavščina mu je postala druga narava
● knjiž. on je moj drugi jaz duševno soroden, bližnji človek; star. drugi pot drugič, drugikrat; evfem. spraviti koga na drugi svet povzročiti njegovo smrt, umoriti ga; šalj. druga brada mu raste podbradek; pog. blago ima iz druge roke od preprodajalca, prvega uporabnika; pog. to je pa druga stran medalje takšna je stvar z drugega, nasprotnega vidika; star. druga šola drugi razred nekdanje gimnazije; pog., ekspr. igrati drugo violino biti v podrejenem položaju; ekspr. pri enem ušesu mu gre noter, pri drugem pa ven ničesar ne uboga, ne upošteva; nič si ne zapomni
♦ film. drugi plan kar je v prizorišču za prvim planom; glasb. drugi glas glas v vokalnem stavku, ki je nižji od prvega glasu; mat. druga potenca kvadrat števila; pravn. sodišče druge stopnje sodišče, ki rešuje pritožbe zoper odločbe sodišča prve stopnje; šol. šola druge stopnje srednja šola; študij na drugi stopnji študij, ki traja eno do dve leti in se zaključi z magisterijem; do leta 1980 drugi štirje semestri pri stopenjskem študiju na univerzi; šport. tekmo je igrala druga postava slabše moštvo; zgod. druga fronta novo zahodno bojišče proti hitlerjevski Nemčiji po izkrcanju v Normandiji; druga Jugoslavija s politično ureditvijo socialistične (federativne) republike po drugi svetovni vojni

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

drúgi -a -o vrstil. štev. (ú; ȗ)
1. Torek je ~ dan v tednu; otrok v ~em letu starosti; Filip II. |Drugi|; priti po ~ uri |po 2. uri; po 2h; po 2.00; po 14. uri; po 14h; po 14.00|; ~a izdaja časopisa; ~a svetovna vojna
2. hotel ~e kategorije; biti ~ na turnirju; obrniti se na ~o instanco
3. poud.: On je ~ Paganini |kot pravi|; Postala ji je ~a mati |kot prava|; knj. pog. imeti blago iz ~e roke |od preprodajalca, prvega uporabnika|
drúgi -ega m, člov. (ú; ȗ) ~ je večji od prvega; vsak ~ v vrsti; nečlov. roditi se 15. ~ega ‹2.› |15. februarja|
drúga -e ž, rod. mn. -ih (ú; ȗ) Nikoli ni odšel pred ~o |pred 2. uro; pred 14. uro|; avt. žarg. voziti v ~i, z ~o v drugi prestavi
drúgo -ega s (ú; ȗ) Imeli so dve teleti, prvo so prodali, ~ obdržali za pleme
v drúgo nač. prisl. zv. (ú/ȗ) ~ ~ je opravila izpit drugič

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

dvókoló -ésa s (ọ̑-ọ̑ ọ̑-ẹ̑)
knjiž. vozilo z dvema kolesoma na nožni pogon; kolo3: voziti se z dvokolesom; razprodaja najdenih dvokoles / motorno dvokolo motorno kolo, motor

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

dvókoló -ésa s (ọ̑ọ̑ ọ̑ẹ̑) neobč. koló: voziti se z ~om

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

eléktričen -čna -o (ẹ̑) postati ~ naelektren
eléktrični -a -o (ẹ̑) ~ krog; ~ pogon; ~ števec
eléktrična -e ž (ẹ̑) prakt.sp. voziti se z ~o z električno železnico
eléktričnost -i ž, pojm. (ẹ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

enájst2 -ih glav. štev. (á) podpisati pogodbe z ~imi igralci; voziti se ~ ur
enájst -ih m, ž, s mn., člov. (á) Od ~ih so preživeli trije; nečlov. ob ~ih dopoldne |ob 11. uri; ob 11h; ob 11.00|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

enajstíca -e ž (í) napisati ~o |številko enajst ‹11›|; prakt.sp. voziti se z ~o |z avtobusom številka enajst|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

eníca -e ž (í) mat. množiti ~e; napisati ~o |števko, številko ena ‹1›|; knj. pog. (šolska ocena) nezadostno; prakt.sp. voziti se z ~o |z avtobusom številka ena|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

ênovpréga -e ž (é/ȇẹ̑) voziti z ~o

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

ferrari -ja [ferári] m (ȃ)
osebni avtomobil italijanske tovarne Ferrari: voziti se s ferrarijem

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

fíčko -a m
pog. nekdaj zelo pogosti tip manjšega osebnega avtomobila znamke Fiatpojmovnik
SINONIMI:
pog. fičo

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024

forati ► ˈfọːrat -an dov. in nedov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

fúrati -am nedov. (ȗ)
pog. voziti, prevažati, zlasti s konjsko vprego: fural je in s tem precej zaslužil

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

fúrati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; fúranje (ȗ) neknj. ljud.: voziti, prevažati; dobro ~ata se ujemata, skladata

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

fȗrati -am nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

furati ► ˈfȯːrat -an nedov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

furáža -e ž (ȃ)
zastar. krma za (vojaške) konje: voziti furažo za četami

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

furmariti ► fȯrˈmaːrėt -ėn nedov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

galêja -e ž (ȇ) veslanje galjotov na ~i |na ladji|; poud. voziti se v pravi ~i |v velikem, nerodnem vozilu|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

gáre gár ž mn. (á ȃ) vleči ~ |ročni voziček|; slabš. voziti se v ~ah |v starem avtomobilu|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

gȋcati, -am, vb. impf. = voziti (v otročjem govoru), Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

gíg -a m (ȋ)
1. lahek, navadno odprt enovprežen voz na dveh kolesih: voziti se z gigom
2. navt. dolg, lahek čoln na vesla na vojni ladji: poveljnik se je iz giga povzpel na ladjo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

glágol glágola samostalnik moškega spola [glágol] STALNE ZVEZE: dovršni glagol, modalni glagol, naklonski glagol, nedovršni glagol, nepravilni glagol, neprehodni glagol, pomožni glagol, prehodni glagol
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek rus. glagól iz stcslov. glagolъ ‛beseda, govor, glas’ < pslov. golgolъ ‛klicanje, vpitje’ < ide. *gal-galo- iz *gal- ‛klicati, vpiti’ - več ...
gledé1 prisl. (ẹ̄)
v zvezi z na izraža stališče, s katerega se kaj presoja: preizkus materiala glede na odpornost; oceniti delo glede na njegovo umetniško vrednost; glede na to, da je cesta slaba, ne smeš voziti prehitro
// izraža primerjavo, nasprotje: število naročnikov je glede na lansko leto močno padlo; glede na prejšnje stanje je to napredek / glede na neizkušenost se je kar dobro uveljavil kljub neizkušenosti; prim. neglede

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

gnojáriti -im nedov. gnojárjenje (á ȃ) |voziti, pridelovati gnoj|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

gókart -a m
šport. majhen dirkalni avtomobil s šasijo iz jeklenih cevi, navadno brez karoserije in menjalnikapojmovnik
SINONIMI:
šport. kart
GLEJ ŠE SINONIM: karting

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024

gólf2 -a m (ọ̑)
osebni avtomobil nemške tovarne Volkswagen: voziti se z golfom

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

gúmar1 -ja m (ȗ)
pog. voz z gumijastimi kolesi: voziti z gumarjem

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

gúrati nedovršni glagol

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

hítro nač. prisl.
1.
izraža, da dejanje poteka, je opravljeno z veliko hitrostjo
SINONIMI:
naglo, urno, ekspr. bliskoma, ekspr. bliskovito, star. brdko, star. brzo, ekspr. divje, ekspr. ekspresno, star. jadrno, ekspr. nezamudno, knj.izroč. rapidno, ekspr. s polno paro, ekspr. strelovito, star. strmoglav2, ekspr. strmoglavo, knj.izroč. v blisku, ekspr. v hitrem ritmu, ekspr. v kalop, zastar. v speh, ekspr. z urnostjo, ekspr. z vso paro
2.
izraža, da se kaj zgodi v kratkem času
SINONIMI:
na hitro, naglo, urno, ekspr. bežno, ekspr. bliskoma, ekspr. bliskovito, star. brzo, ekspr. čim prej, nar. gredoč, ekspr. hipoma, knj.izroč. mahoma, knj.izroč. meteorsko, knj.izroč. mimobežno, ekspr. mimogrede, star. nabrž, knj.izroč. nagloma, ekspr. na hitrico, ekspr. na juriš, knj.izroč. na naglo, knj.izroč. nanagloma, ekspr. na skok, ekspr. od trenutka do trenutka, ekspr. po hitrem postopku, pog. prec, pog. precej2, ekspr. takoj, ekspr. tiktak2, knj.izroč. trenutkoma, ekspr. v hipu, ekspr. v momentu, ekspr. vsak čas, ekspr. vsak hip, ekspr. v trenutku, ekspr. z bliskovitostjo, star. z naglostjo
GLEJ ŠE SINONIM: kmalu1, sproti, takoj, takoj, tik1
GLEJ ŠE: počasi, počasi, blago1, čim prej, čim prej, hiteti, hrana, nenadoma, odhiteti, prej1, propadati, takoj ko

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024

hitróst1 -i ž (ọ̑)
1. v časovni enoti opravljena pot: hitrost enakomerno narašča; povečati, zmanjšati hitrost; zaradi prevelike hitrosti je zaneslo vozilo s ceste; maksimalna, povprečna hitrost; hitrost vetra, zvoka; hitrost širjenja elektromagnetnih valov; hitrost sto kilometrov na uro; merjenje hitrosti / nadzvočna, svetlobna hitrost; pristajalna hitrost letala
♦ astron. ubežna hitrost ki jo mora dobiti telo, da premaga privlačno silo nebesnega telesa; teh. ekonomična ali ekonomska hitrost hitrost vozila, pri kateri sta poraba goriva in obraba gibljivih delov sorazmerno najmanjši; vrtilna hitrost
2. avt. žarg. možnost za spremembo razmerja med številom vrtljajev gnane in gonilne gredi menjalnika pri motornem vozilu; prestava: avtomobil ima štiri hitrosti
// položaj zobnikov v menjalniku ob določenem razmerju vrtljajev gnane in gonilne gredi; prestava: menjati hitrost; voziti v tretji hitrosti, s tretjo hitrostjo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

hitróst -i ž, pojm. (ọ̑) ~ gibanja; avt. žarg. voziti v tretji ~i v tretji prestavi

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

hláče Frazemi s sestavino hláče:
hláče se trésejo kómu, iméti pólne hláče, izprašíti kómu hláče, kóga je kàj v hláčah, kóga je kóliko v hláčah, kot [da] bi imél pólne hláče, ménjati kóga/kàj kot spódnje hláče, menjávati kóga/kàj kot spódnje hláče, nosíti hláče, pès poméri kómu hláče, podélati se v hláče, pomériti kómu hláče, skočíti v hláče, srcé je pádlo v hláče kómu, strésati kóga iz hláč, strésti kóga iz hláč, tŕgati hláče po šólskih klopéh, uíti v hláče kómu, žêna hláče nósi, žénska hláče nósi

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

hónda -e ž (ọ̑)
avtomobil, motorno kolo japonske tovarne Honda: voziti se s hondo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

hrám tudi hràm hráma m (ȃ; ȁ á)
1. nar. manjša stavba v vinogradu za hranjenje vina; zidanica: hodil je vesel od hrama do hrama / vinski hram
// nar. dolenjsko manjša lesena zgradba za hranjenje vina: zidanice in hrami
2. nar. zahodno shramba, kašča: imel je polne hrame; iz hrama je dišalo po ajdi / žitni hram
3. nar. vzhodno kmečka hiša, navadno z gospodarskimi poslopji: voziti se mimo razsvetljenih hramov; lesen, zidan hram / na sestanek so prišli od vsakega hrama
// stanovanjsko poslopje, hiša: hram je popravil, hleva pa ne; prestopiti prag hrama
4. knjiž. posvečen prostor, svetišče: svečenice v rimskih hramih / vznes. sezidali so nov hram gledališki umetnosti; star.: božji hram cerkev; hram učenosti šola; pren. odprl mu je vrata v hram grške umetnosti
5. star. soba: popotniku sta prepustila edini hram / cesarica je odšla v svoje hrame

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

inštrúktor tudi instrúktor -ja m (ú)
1. kdor poučuje izven šole: dobiti, najeti inštruktorja; imeti inštruktorja za matematiko / (avtomobilski) inštruktor kdor uči voziti avtomobil
2. navadno s prilastkom kdor daje navodila, napotke (za delo, dejavnost): finančni, tehnični inštruktor
3. šport. nižje kvalificiran strokovnjak za določeno športno panogo: inštruktor letenja, padalstva; inštruktor za odbojko
♦ voj. vojaški inštruktor častnik strokovnjak za določeno področje v rodu vojske, ki poučuje vojake tuje armade

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

izkljúčen1 -a -o (ȗ) voziti se z ~im motorjem; ~ iz gimnazije; poud. Vsaka možnost pomote je ~a |nemogoča|
izkljúčenost -i ž, pojm. (ȗ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

izpeljavati ► ispeˈl’aːvat -an nedov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

izstópna postája žíčnice -e -e -- ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

izvȃžati – glej izvozīti, vozīti

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

izvȍz – glej izvozīti, vozīti

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

izvozíti -vózim dov. izvóženje; drugo gl. voziti (í/ȋ ọ́) kaj ~ les, žito; kaj iz česa ~ gnoj iz hleva

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

izvozīti -ọ́zim dov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

izvọ̑znik – glej vozīti

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

jádrnica -e ž (ȃ)
čoln ali ladja, ki se premika s pomočjo jader: jadrnica drsi po vodi; voziti se z jadrnico; bele, lahke jadrnice; obrežna jadrnica / tekmovalna, tovorna jadrnica; motorna jadrnica ki ima tudi motor

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

jáhta -e ž (ȃ)
manjša ladja za šport in razvedrilo: križariti z jahto ob obali; voziti se z jahto; razkošna jahta; turisti z jahtami / motorna jahta

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

japónec -nca m (ọ̑) pog.
avtomobil japonske znamke: voziti japonca

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

jézero1 stil. jezéro stil. jezêro -a s (ẹ̑; ẹ̑; ȇ)
večja kotanja, napolnjena z vodo, zlasti s sladko: jezero presahne; napraviti jezero z umetno pregrado; reka se izliva v jezero; cesta je speljana ob jezeru; voziti se po jezeru; kopati se v jezeru; čisto, globoko jezero; breg, dno, gladina jezera / akumulacijsko, naravno, umetno jezero; ekspr. dežela tisočerih jezer Finska / Bohinjsko jezero / na tej strani jezero odteka jezerska voda
♦ geogr. ledeniško jezero nastalo na svetu, ki ga je pokrival ledenik; podzemeljsko jezero v kraškem podzemlju; presihajoče jezero; grad. zajezitveno jezero
// ekspr., s prilastkom kar je podobno jezeru: iz meglenega jezera so se dvigali vrhovi gora; jezera trave / pesn. Kot ptičje krilo nad temnečim jezerom spomina visi pobočje bele gore sanj (G. Strniša)
// knjiž., ekspr., z rodilnikom velika količina, množina: potočila je jezero solz; jezero nadlog

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

Jezikoslovna terminologija: »živost« ali »živalskost«

Prosim, zakaj govorimo o kategoriji/podspolu živosti, in ne živalskosti (žive so tudi rastline, tudi človek je žival)?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

Jezikovne izbire: »rondo« ali »krožišče«

Zanima me, če je ustreznejše uporabiti besedo rondo ali krožišče. Kontekst besedila se nanaša na mestni rondo oziroma mestno krožišče. Kaj bi bilo primernejše?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

júnec -nca m (ú)
1. mlad skopljen goveji samec: učiti junce voziti; par juncev; junci in telice
// goveji mladič moškega spola: krava je povrgla junca
2. bik: gnati kravo k juncu
3. ekspr. močen moški: taka junca, pa ne bi mogla tega narediti
// nizko neumen, omejen človek: kaj bi zameril juncu, saj tega ne razume

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

júnec -nca m
mlad skopljeni goveji samecpojmovnik
SINONIMI:
ekspr. junček
GLEJ ŠE SINONIM: bik, močen, neumen1, neumnež

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024

kájak -a m (ȃ)
1. lahek, na obeh koncih koničast čoln z dvostranskim veslom: veslati v kajaku; voziti se s kajakom
// šport. športno veslanje s takim čolnom: tekmovanje v kajaku / prvak v kajaku
2. majhen eskimski čoln iz lesenega ogrodja in živalskih kož z dvostranskim veslom: na ribolov so šli s kajaki

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

Kako je prav: »usesti se« ali »usedeti se«?

Zanima me kateri izraz je pravilen usesti se ali usedeti se.

Primer uporabe v povedi: Razmišljal sem, kje se usesti.Razmišljal sem, kje se usedeti.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

kámničan -a m (ȃ)
1. vlak, ki vozi med Kamnikom in Ljubljano: voziti se s kamničanom v šolo
2. alp. žarg. vzdolžni ali prečni klin, izdelan v Kamniku: ponavljalcem smeri plezalec priporoča štiri kamničane, dva debela in en profilni klin

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

kanú -ja m (ȗ)
1. lahek, na obeh koncih navzgor upognjen čoln s kratkim veslom, ki ima eno lopato: voziti se s kanujem
// šport. športno veslanje s takim čolnom: tekmovanje v kanuju na divjih vodah / prvak v kanuju
2. lahek, odprt indijanski čoln iz drevesne skorje, z veslom, ki ima eno lopato: poslikani bojni kanuji

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

kápa kápe samostalnik ženskega spola [kápa] STALNE ZVEZE: baseballska kapa, bejzbolska kapa, ledena kapa, polarna kapa, razdelilna kapa, škofovska kapa
FRAZEOLOGIJA: dati kapo dol pred kom, imeti ga pod kapo, imeti polno kapo koga, česa, kapo dol (pred kom, pred čim)
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Kappe) iz srlat. cappa ‛kapuca’ in ‛plašč s kapuco’, nejasnega izvora - več ...
Karíbda Frazemi s sestavino Karíbda:
krmáriti med Scílo in Karíbdo, krmárjenje med Scílo in Karíbdo, med Scílo in Karíbdo, plúti med Scílo in Karíbdo, vozíti med Scílo in Karíbdo, vóžnja med Scílo in Karíbdo, znájti se med Scílo in Karíbdo

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

karjóla -e ž (ọ̑)
nižje pog. samokolnica: voziti s karjolo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

Kategorija živosti: imena vzpetin

Zanima me, kako je s sklanjanjem imen za vzpetine, če se ta imenuje po svetniku, npr. Lovrenc, Sveti Jošt. Ali gremo naSveti Jošt ali na Svetega Jošta, je pohod na Lovrenc ali na Lovrenca?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

kímpež -a m (ȋ)
nar. gorenjsko ročni voziček, navadno na dveh kolesih: voziti blago s kimpežem

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

kláda -e ž (á)
1. velik, debel, neobdelan kos debla: voziti klade iz gozda; klop iz hrastove klade; je len, pijan kot klada zelo; spi kot klada trdno / stesati tram iz klade hloda
// poleno, panj: grčavo klado je dal na ogenj / sekati drva na kladi tnalu
2. ekspr. velik kos kakega materiala; blok: kamnita klada; klade iz granita
3. slabš. neroden, okoren človek: take klade ne mara; ta lesena, pijana klada / kot psovka klada, kje imaš glavo
♦ metal. klada podolgovat kos (ulite) kovine za nadaljnjo obdelavo; kovaška klada debela kvadratna plošča z različno oblikovanimi luknjami in z žlebovi na robovih; zgod. klada srednjeveška mučilna priprava za uklenitev nog in rok

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

klánec -nca m (á)
strmi del poti, ceste: srečala sta se na klancu; šel je po hudem, strmem klancu / pot ima precej klancev / stopati, voziti v klanec navkreber
// nagnjen svet, strmina: spustil se je po klancu v dolino; hiša stoji pod klancem / star. iti čez klanec grič, hrib
♦ fiz. poševna ravnina

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

klánec -nca m s -em (á) ustaviti se na ~u; iti po ~u; voziti v ~ |navkreber|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

klánəc, -nca, m. 1) der Hohlweg, Mik.; — die bergauf führende Straße; hud klanec; klanci = visoki poti med gorami, Dalm.; Gebirgswege, Dict.; po klancih se voziti, jvzhŠt.; — klanec ali strmec, Steigung oder Gefälle, Levst. (Cest.); — 2) die Dorfgasse, Kras-Erj. (Torb.); — 3) das Rinnsal eines Baches, Goriška ok.-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

kljúka -e ž (ú)
1. gibljiva priprava na vratih, oknih za odpiranje, zapiranje: kljuka se je pokvarila; pritisnila je na kljuko in odprla vrata; prijeti za kljuko / ta kljuka se ne zapira / okenska kljuka; kljuka vrat
2. priprava, navadno železna, z ukrivljenim koncem za prijemanje, vlečenje, obešanje: droga sta opremljena z dvema kljukama / pritrditi lestenec na kljuko / s kljuko potegniti čoln s kavljem / kljuke za gugalnice
// na eni strani ukrivljen predmet, zabit v steno, rabljen za obešanje: sneti torbo s kljuke; obesiti plašč na kljuko
3. ukrivljeni del dežnika, palice za držanje ali opiranje: držati dežnik za kljuko; opirati se na kljuko palice
4. šol. žarg., nekdaj negativna ocena (v šoli): dobil je kljuko iz matematike; ima kljuko v angleščini
5. slabš. nerazločno napisana črka: kdo bo te njegove kljuke bral
6. zastar. vijuga, zavoj: zajec dela kljuke / v kljukah voziti
7. slabš. suha, okorna, navadno velika ženska: oženil se je s staro kljuko
● ekspr. obiskovalci so si kar kljuko podajali prihajali drug za drugim; veliko jih je prišlo; ekspr. tega ne morem kar s kljuke sneti hitro, na lahek način dobiti; izmisliti si; ekspr. obesiti študij na kljuko opustiti študiranje; ekspr. pritiskati na kljuke hoditi prosit za posredovanje, zaščito
♦ agr. sodarska kljuka kovinska priprava za vstavljanje dna v sod; S kljuka ki je v obliki črke S in se rabi za transport zaklanih živali v klavnici

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

kočíja -e ž (ȋ)
udoben, navadno dvovprežen, pokrit voz: sedel je v kočijo; zapreči konje v kočijo; voziti se v veliki, gosposki kočiji / poštna kočija nekdaj za prevoz pošte in potnikov
● ekspr. pav je vozil kočijo hodil s pahljačasto razprtim repom

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

kolesáriti -im nedov. (á ȃ)
voziti se s kolesom: tu je pred leti večkrat kolesaril / v prostem času najraje kolesari / že pet let načrtno kolesari se ukvarja s kolesarskim športom

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

kolę́sati, -am, vb. impf. = na kolesu se voziti, auf dem Bicycle fahren, LjZv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

koléščkati nedovršni glagol

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

kolíbri -ja m (ȋ)
1. nav. mn., zool. majhne živobarvne južnoameriške ptice z dolgim, ozkim kljunom, Trochilidae: let kolibrijev
2. tip lahkega motornega kolesa znamke Tomos: voziti se s kolibrijem

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

koló3 -ésa s (ọ̑ ẹ̑)
1. ploščata priprava okrogle oblike, ki omogoča premikanje vozila: kolo se vrti; sneti, zamenjati kolo; gumijasto, leseno kolo; kolo avtomobila / voziček na dveh kolesih / rezervno kolo; plašč kolesa / sprednje, zadnje kolo
// taka priprava kot del naprave, stroja, ki omogoča prenos gibanja: zob kolesa; jermen na kolesu drsi / kolesa transmisije / mlinsko kolo priprava v obliki kolesa s korci ali lopatami, ki izkorišča vodno energijo za pogon mlina
2. vozilo z dvema kolesoma na nožni pogon: sedel je na kolo in se odpeljal; voziti se s kolesom / stojalo za kolesa / dirkalno kolo; gorsko kolo z močnim okvirjem, širokimi platišči in veliko prestavami za vožnjo po manj urejenih poteh; mestno kolo za vožnjo po urejenih poteh; žensko kolo; kolo na prestave; kolo s pomožnim motorjem / ergometrično kolo kolesu podobna rekreacijska naprava za krepitev mišic, zlasti nožnih, opremljena z ergometrom; sobno kolo kolesu podobna rekreacijska naprava za krepitev mišic, zlasti nožnih / snežno kolo kolesu podobno vozilo za vožnjo po snegu
// v zvezi motorno kolo osebno cestno vozilo z dvema kolesoma, ki ga žene motor z notranjim zgorevanjem: peljati se z motornim kolesom; najnovejši tip motornega kolesa / mehanik za motorna kolesa
3. ekspr., z rodilnikom, z oslabljenim pomenom kar izraža tek, premikanje tega, kar določa prilastek: kolesa časa so se vrtela; kolesa priprav so se zavrtela z veliko naglico / poganjati kolesa napredka; nihče ni mogel zaustaviti kolesa razvoja; kolesa zgodovine ni mogoče obrniti nazaj
4. zgod. srednjeveška mučilna priprava v obliki kolesa: bilo mu je kakor zločincu, ki ga vežejo na kolo / mučilno kolo
5. nar. primorsko, v zvezi kolo sira hlebec sira: kupiti kolo sira
● ekspr. biti (za) peto kolo nepotreben, odveč; ekspr. otrok je prišel pod kolesa avtomobil ga je povozil; kolo sreče se obrača ugodnim, prijetnim dogodkom sledijo manj prijetni, neugodni
♦ etn. lončarsko kolo, vreteno priprava z vrtečo se ploščo, na kateri se oblikuje glinasta posoda; strojn. gonilno kolo ki žene drugo kolo; krmilno kolo del krmilnega mehanizma ladje, ki posredno deluje na krmilo tako, da se ladja premika v želeni smeri; napenjalno kolo za napenjanje jermena, ki teče čez jermenice; tekalno kolo zlasti pri žerjavih prirejeno tako, da teče po tirnicah ali vodilih; vijačno ali polžasto kolo z izrezom na obodu, ki se prilega vijaku, polžu; zobato kolo z zobmi na obodu; šport. kolo bočna zakotalitev telesa po iztegnjenih in nekoliko razmaknjenih rokah in nogah; teh. gnano kolo ki ga kdo ali kaj žene; pogonska kolesa ki ženejo vozilo; zavorno kolo na katerega obod pritisne zavorni element

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

koló -ésa s (ọ̑ ẹ̑) mlinsko ~; voziti se na ~u, s ~om; žensko ~; pokr. primor. ~ sira hlebec; poud.: poganjati ~a napredka |vzpodbujati napredek|; biti (za) peto ~ |nepotreben, odveč|; Otrok je prišel pod ~a |Avtomobil ga je povozil|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

koló Frazemi s sestavino koló:
bíti [za] pêto koló, koló sréče, koló sréče se obŕne, koló sréče se vrtí, koló sréče se zasúka, koló sréče se zavrtí, koló zgodovíne, kot pêto koló, obrníti koló sréče, obrníti koló zgodovíne, zaustáviti koló zgodovíne, zavrtéti koló zgodovíne

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

kolóna -e ž (ọ̑)
1. v daljšo vrsto razvrščena, premikajoča se skupina
a) ljudi, navadno vojakov: kolona se je bližala naselju; dolga, nepretrgana kolona / kolona vojakov / biti na čelu kolone spredaj, na začetku / hodili so v koloni po eden drug za drugim / dvostopna kolona / ekspr. na trgu so se zbrale kolone ljudi zelo veliko
b) vozil: kolona (avtomobilov) se je večkrat ustavila; prehiteval je kolono / voziti na koncu kolone
2. tisk. tiskano besedilo, ki zajema le del strani glede na širino; stolpec: naslov čez štiri kolone / članek obsega tri kolone
3. v zvezi peta kolona, pred drugo svetovno vojno Nemci in pristaši nacizma, ki v nenemški državi podtalno delujejo za nacistične interese: organizirati peto kolono / delovanje pete kolone pri nacističnem osvajanju Jugoslavije; pren., ekspr. kominformistična peta kolona
4. nar. zahodno kamnit, obokan vhod, most: kraški portali, kolone in baladurji
♦ adm. z navpičnima črtama omejen prostor v obrazcih, poslovnih knjigah za vpisovanje podatkov; kem. pokončna valjasta posoda za kemične in fizikalne procese

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

kolóna -e ž (ọ̑) voziti v ~i; ~ vojakov; članek v dveh ~ah stolpcih; peta ~ |podtalna tujedržavna organizacija|; kraški portali in ~e |kamniti, obokani vhodi|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

kolovȍz -ọ́za m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

kómbi -ja m s -em (ọ̑) voziti ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

kompáktno nač. prisl. -ej(š)e (ȃ; ȃ) ~ voziti strnjeno

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

kompostárna -e ž (ȃ)
objekt za predelovanje biološko razgradljivih odpadkov: voziti biološko razgradljive odpadke v kompostarno; gradnja kompostarne

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

konduktȇr -ja m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

konvój -a m (ọ̑)
1. skupina tovornih ladij, ki jih zaradi varnosti spremljajo bojne ladje, letala: sovražnik je potopil tudi drugi konvoj
2. skupina vozil, ki zaradi varnosti vozijo skupaj: napadli so ameriški konvoj, ki je vozil strelivo / konvoji tovornjakov / voziti v konvoju

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

konvój -a m s -em (ọ̑) ~ tovornjakov; voziti v ~u

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

korêjec -jca m (ȇ) pog.
avtomobil korejske znamke: kupiti, voziti korejca

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

kotálka -e ž (ȃ) pripeti si ~e; voziti se na ~ah, s ~ami

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

kŕcelj -clja tudi krcèlj -cljà m (ŕ; ə̏ ȁ)
1. štrcelj: krcelj odrezane roke / krclji dreves
2. hlod: voziti krclje na žago

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

križáriti -im nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj v vodi premikati se iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/pri/ob čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kje / kod
Jadrnica križari po morju /proti toku/.
2.
iz navtike kaj v vodi premikati se
Jadrnica križari /po določenem kurzu/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024

krȋžem, I. adv. kreuzweise, überzwerch; roke k. držati, mit verschränkten Armen, d. i. müßig dastehen; noge k. dejati, die Füße kreuzweise übereinanderschlagen; k. gledati, schielen; k. sejati, zweigängig säen, V.-Cig.; k. hoditi, hin und her wanken, Z.; k. iti, fehlschlagen, Cig.; vse križem, alles durcheinander, Cig., Jan.; vse križem govori, Z.; — (atributivno) k. pot, der Kreuzweg, der Kreuzgang, Cig.; na križem poti, Dict.; So na križem pot me djali, Npes.-K.; k. les, das Kreuzholz, Cig.; križem balta! (kletvica), Z.; po križem svetu, in der Welt herum, Pohl. (Km.); = k. svet (nam. v križem svet ali: križem v svet), Cig.; Pošlji osla križem svet, Nazaj ti pride uhat ko pred, Zv.; — II. praep. c. gen. križem potov, allerwegen, Mik.; križem sveta, überall in der Welt herum; k. sveta iti, in die weite Welt gehen; k. morja se voziti, herumkreuzen, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

križíšče -a s (í)
1. prostor, kjer se križata, stikata navadno dve poti, cesti: opremiti križišče s semafori; kamion je odpeljal iz križišča; voziti skozi križišče, v križišče; modernizirano, urejeno križišče / cestno križišče / enakovredno križišče križišče cest iste kategorije; krožno križišče krožišče
♦ urb. deteljasto križišče križišče dveh prometno važnih cest na različnih nivojih, izpeljano v obliki deteljnega lista
// kraj, skozi katerega vodijo pomembne, navadno mednarodne prometne poti: v tem križišču se vlak vedno ustavi / mesto je zelo važno križišče / železniško križišče; pren. križišče različnih vplivov
2. star. križpot1, križpotje: na križišču sredi vasi so se igrali otroci

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

križíšče -a s (í) voziti skozi ~; enakovredno ~; mesto kot pomembno ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

križíšče -a s
prostor, kjer se križata, stikata navadno dve poti, cestipojmovnik
SINONIMI:
knj.izroč. razkrižje, knj.izroč. vozlišče
GLEJ ŠE SINONIM: križpotje
GLEJ ŠE: krožišče

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024

krmílo2 -a s (í)
1. naprava, katere premikanje določa smer gibanja vozila: obračati krmilo; prijeti za krmilo; krmilo avtomobila, kolesa
● prepustiti krmilo sopotniku vožnjo vozila; publ. vinjen je sedel za krmilo začel voziti; publ. šofer je izgubil oblast nad krmilom ni mogel več usmerjati, voditi vozila
// gibljiva plošča pri ladji, letalu, s katero se spreminja smer gibanja: pomožno krmilo na premcu; konstrukcija krmila; spremeniti položaj krmila
♦ aer. smerno krmilo s katerim se spreminja smer leta; višinsko krmilo s katerim se spreminja višina leta
2. ekspr. vodilni položaj, vodstvo: niti za trenutek ni izpustil krmila; prevzeti krmilo države; biti, ostati na krmilu / odločno je vzela krmilo v svoje roke

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

krožíšče -a s (í)
križišče v obliki kroga z več uvozi in izvozi: preurediti križišče v petkrako dvopasovno krožišče; voziti po krožišču; v krožišču je zavil proti središču mesta; (iz)gradnja, ureditev krožišča; zastoj v krožišču / krožišče s pločnikom semaforji / krožišče z vodometom

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

krúzati nedovršni glagol

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

ladjáriti -im nedov. (á ȃ)
knjiž. voziti se z ladjo: ladjariti po vseh morjih

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

ládjati -am nedov. (ā)
star. voziti se z ladjo: dolgo ste ladjali

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

lagúna -e ž (ȗ)
plitev podolžni zaliv, ki ga proti morju ali jezeru skoraj zapira sipina: voziti se po laguni; mirna laguna / lagune atolov / ekspr. mesto na lagunah Benetke

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

lambréta -e ž (ẹ̑)
lažje motorno kolo z majhnimi kolesi italijanske tovarne Innocenti: voziti se z lambreto

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

ledeníca -e ž (í)
1. shramba, stavba za led: voziti led v ledenico; streslo ga je, kot bi bil v ledenici
// nekdaj manjši prostor ali naprava z ledom za shranjevanje pokvarljivega blaga, zlasti živil: pod stopnicami je stala stara ledenica / nar. dati meso v ledenico v hladilnik
2. geogr. kraška jama, v kateri se ohrani led vse leto ali velik del leta: planota s prepadi in ledenicami
3. ekspr. ledeno mrzla voda, zlasti ob izviru: piti ledenico
● ekspr. moja soba je prava ledenica v njej je zelo mrzlo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

Ločila pri zapisu uganke: »Šviga švaga čez dva praga«

Kako je z ločili (natančneje vejicami) pri zapisu uganke Šviga švaga čez dva praga?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

lúknja Frazemi s sestavino lúknja:
čŕna lúknja, dáti kóga v lúknjo, iméti lúknjo v žêpu, iskáti lúknjo v zakónu, íti v lúknjo, nájti lúknjo v zakónu, poglédati v vsáko [míšjo] lúknjo, sedéti v lúknji, skríti se v míšjo lúknjo, správiti kóga v lúknjo, správiti kóga v míšjo lúknjo, spustíti vrága iz lúknje, stísniti kóga v míšjo lúknjo, vtakníti kóga v lúknjo, z lúknjo v žêpu

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

lúknjast -a -o prid. (ȗ)
poln lukenj: v jarku leži luknjasta ponev; streha je že luknjasta / ekspr. voziti se po luknjasti cesti jamasti / luknjaste nogavice raztrgane, preluknjane

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

makadámkati nedovršni glagolETIMOLOGIJA: ↑makadamkar

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

mercédes -a m, tudi živ. (ẹ̑) voziti se z ~om

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

mínimum -a tudi -ima m (ȋ)
1. najmanjša količina, mera, ki je še dovoljena, zadostna ali mogoča; ant. maksimum: doseči, zahtevati minimum; dijak nima potrebnega minimuma znanja; pravilnik določa minimum in maksimum članov v odboru
// ekspr. zelo majhna mera: zahtevati vsaj minimum discipline, reda / omejiti, skrčiti porabo do minimuma, na minimum
2. pog., v členkovni rabi najmanj, vsaj: po tej cesti moraš voziti minimum trideset kilometrov na uro
♦ biol. toplotni minimum najnižja temperatura, pri kateri organizem še živi; meteor. minimum območje, kjer je pogosto nizek zračni pritisk; soc. eksistenčni ali življenjski minimum za življenje nujno potrebna sredstva

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

móped -a m (ọ̑)
lahko motorno kolo, ki ima tudi pedale: peljati se na mopedu; voziti se z mopedom / voznik mopeda; vozniško dovoljenje za moped

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

motocíkel -kla m (í) voziti se z ~om

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

mréževje -a s (ẹ̄)
1. več mrež, mreže: kletka iz jeklenega mreževja / modro mreževje na luskah mrežje
2. knjiž., ekspr., z rodilnikom velika neurejena množina: voziti se po mreževju tesnih kanalov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

múha Frazemi s sestavino múha:
bíti na múhi [kóga], bíti od múh, bíti póln múh, bíti tàm, kjer ni múh, bíti [vsèh] múh póln, cépati kot múhe, délati iz múhe slóna, dobíti kóga na múho, iméti na múhi kóga/kàj, íti na kóga/kàj kot múhe na méd, jemáti kóga na múho, kdó/kàj ni on múh, kot múha v móčniku, lépiti se na kóga/kàj kot múhe na méd, módna múha, múha enodnévnica, napráviti iz múhe slóna, naredíti iz múhe kônja, naredíti iz múhe slóna, ne bíti od múh, pádati kot múhe, pásti na kàj kot múha na méd, pijàn kot múha, podrépna múha, príti kómu na múho, síten kot [podrépna] múha, tího, da bi slíšal múho letéti, ubíti dvé múhi na èn máh, umírati kot múhe, vzéti kóga na múho, znájti se na múhi [kóga]

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

mústang -a m (ȗ)
1. divji ali pol divji konj, ki živi v Severni Ameriki: loviti mustange
2. tip ameriškega športnega avtomobila znamke Ford: voziti se v mustangu

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

na1 predl.
I. s tožilnikom, v zvezi z enklitično obliko osebnega zaimka ná- (ȃ)
1. za izražanje premikanja k zgornji strani česa, tako da nastane neposreden dotik, ali dosege takega položaja: na glavo dati; iti, priti na goro; bombe padajo na mesto; sesti na stol; vreči na tla / natakniti na kol; nabosti na vile / zadeti na oviro; pren. priti na misel; knjiž. skrb lega na dušo
// za izražanje takega premikanja, usmerjenega k površini sploh: obesiti na steno, strop; trkati na vrata / zastar. vstopiti na zadnja vrata pri zadnjih vratih / opirati se na palico; naslanjati se na steber / poklekniti na eno koleno; skočiti na noge
2. za izražanje cilja, h kateremu je usmerjeno premikanje: oditi na deželo, na prosto, na zrak; hiteti na vlak; blago gre na Gorenjsko; izvažati na Zahod / iti na pot / obrniti se na levo / gledati na cesto / vrata na balkon; okno na vrt / z oslabljenim pomenom iti na koncert; pren. obrniti se na župana; pismo na moj naslov
// za izražanje premikanja, usmerjenosti s (sovražnim) namenom: streljati na nasprotnika; elipt. s puško hoče nanj; pes laja na tujca; iti na medveda; pog. iti na gobe; Napoleonov pohod na Moskvo
3. za izražanje prehoda, prenosa v drug položaj, drugačno stanje: ptič skače z veje na vejo / bolezen se prenaša z živali na človeka / obrača se mu na bolje; prenesti odgovornost na druge; v pogovoru sta prešla na drugo temo / prepisati posestvo na brata / prebarvati mizo na rjavo / star. prevesti na slovensko v slovenščino
// za izražanje delitve, razdeljevanja: razdeliti na pet delov; presekati na dvoje, na pol / na kilogram sadja dodaj pol kilograma sladkorja; stroškov je sto evrov na osebo; voziti sto kilometrov na uro
4. za izražanje končne meje, natančne mere: približati se na deset korakov; temperatura pade na ničlo / zadeti na sto metrov / na koliko ceniš avto
// ekspr. za izražanje velike količine: blaga je na cente; bilo jih je na tisoče; na tone sadja gre v izgubo
// ekspr. za izražanje dodajanja, kopičenja: vžiga se blisk na blisk; direktor ima sestanek na sestanek
5. za izražanje usmerjenosti duševne dejavnosti: spozna se na glasbo; opozoriti na napake; paziti na otroka; misliti na prihodnost; spomin na prijatelja / jezen na soseda / čakati na avtobus; naročiti se na dnevnik / ekspr. nor na ženske / oceniti delo glede na njegovo umetniško vrednost
6. za izražanje časovne določitve, opredelitve: na današnji dan se je začela vojna; na pustno nedeljo sta se spoznala / vidim ga enkrat na leto; na vsake tri tedne ga obišče / državni praznik bo prišel na nedeljo; knjiž. na hipe, trenutke v majhnih časovnih presledkih
// za izražanje dolžine trajanja: obsoditi na pet let zapora / ekspr. spor se je zavlekel na leta
// za izražanje približevanja časovni meji: ura gre na polnoč; tri četrt na osem / na večer se gre sprehajat / noč od petka na soboto / vrnil se bo na jesen ob koncu poletja ali v začetku jeseni
7. za izražanje načina, kako dejanje poteka: časopis je na dolgo pisal o tem; na kratko ostrižen; na pamet znati; ekspr. smejati se na vsa usta / na vsak način / noge na iks po obliki podobne črki X
// za izražanje sredstva ali orodja
a) s katerim se opravlja dejanje: igrati na klavir; delan na roko, na stroj / videti na lastne oči / motor na bencin; mlin na veter
b) ki služi za podlago dejanju: slikati na platno / cepiti vrtnico na šipek
// za izražanje omejevanja glede na lastnost: hrom na obe nogi; slep na eno oko / prijeten na pogled
8. za izražanje vzroka, zaradi katerega nastopi dejanje: na njegov krik se je ozrl; na trkanje se je oglasil; na pobudo, na poziv, na željo / ekspr. na vso jezo se ga je napil / uboga na (prvo) besedo takoj / molčati na očitke; odgovoriti na vprašanje
9. navadno z glagolskim samostalnikom za izražanje namena, s katerim se izvrši dejanje: iti na delo, na lov; ekspr. priti na kavo; odšel je na sprehod; delati na to, da se načrt uresniči / priti na izpit k izpitu; blago je na prodaj naprodaj; dati na posodo naposodo / čevlji za na ples; pog. igrati na zmago; star. zanemarjen park mestu ni na lepoto v okras / kot voščilo pri pitju ali ko kdo kihne na zdravje
II. z mestnikom
1. za izražanje stanja v položaju, ko se kaj neposredno dotika zgornje strani česa: na cesti je gost promet; na mizi stoji kozarec; sedi na pragu; imeti plašč na sebi; na strehi gnezdijo štorklje; na vrhu gore je sneg / klobuk na glavi; bradavica na nosu; stol na treh nogah
// za izražanje površine, kjer se dogaja dejanje: na polju zori žito; na kopnem, na morju / na levi, na prostem, na svetu, na zahodu / na Bledu, na Gorenjskem
// za izražanje stanja v položaju, ko se kaj dotika površine sploh: slika visi na steni; svetilka na stropu / na oknu sloni dekle; na vratih se prikaže poštar pri / kleči na levem kolenu / kopati se na Savi
2. z glagolskim samostalnikom za izražanje dejavnosti, kot jo nakazuje določilo: biti na lovu, na plesu, na pogrebu, na straži; na seji je rad razpravljal; pri nas je na hrani in stanovanju ima prostor za bivanje in dobiva redne dnevne obroke hrane / ponesrečil se je na delu, na smučanju pri / je na delu v Nemčiji ima stalno zaposlitev / zaposlen na pošti; študira na univerzi; pog. nastopa na televiziji
3. s prislovnim določilom za izražanje splošnega stanja, kot ga nakazuje določilo: biti na boljšem, na gorkem; hiša stoji na samem; ležati na suhem / imeti na skrbi, na sumu
4. za izražanje omejevanja glede na lastnost: na enem očesu slep; bolan na pljučih; ekspr. zdrav je na duši in telesu
5. za izražanje vzroka, zaradi katerega nastopi dejanje: umreti na porodu; umreti na jetiki za jetiko
6. za izražanje sredstva ali orodja, s katerim se opravlja dejanje: kuhati na olju / igrati na klavirju na klavir; pripeljati se na kolesu s kolesom / učiti se na napakah
● ekspr. na mojo čast res je tako; s tem si nisem na čistem tega ne razumem popolnoma; ekspr. na daleč se ga je ognil nikakor ga ni hotel srečati; star. ta hiša je na glasu je znana, slovi po čem; ekspr. ta človek da veliko nase ima zelo ugodno mnenje o sebi; ekspr. vsa skrb leži na mojih ramah za vse moram skrbeti jaz; zelo je zainteresiran na rešitvi tega vprašanja za rešitev; ekspr. na tebi je, kako bo stvar potekala od tebe je odvisno
♦ jezikosl. glagoli na -ati -am glagoli, ki se končujejo v nedoločniku na -ati in v prvi osebi ednine na -am; naglas na osnovi; samostalnikovo deblo se končuje na soglasnik njegov zadnji glas pred končnico je soglasnik; mat. a na (potenco) n [an]; a na kvadrat [a2]; med. alergija na beljakovine preobčutljivost organizma za beljakovine; šah. igralec je na potezi mora napraviti potezo; teh. pogon na sprednji kolesi pogon, pri katerem (pogonska) gred prenaša vrtenje na sprednji kolesi; prim. naglas2, nanovo, naprodaj, nasvidenje, navidez, primer ipd.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

nabəzáti, -ȃm, vb. pf. voll stopfen, voll laden: nabezane vozove domu voziti, Ravn.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

nadvȍz – glej vozīti

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

Naglas velelnika »vozite«

Zanima me, na katerem samoglasniku je naglašen velelnik vozite v ukazu Vozite previdno!.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

náglica -e ž (ā)
1. sorazmerno velika hitrost pri opravljanju kakega dela: naglica povzroča napake; zakaj taka naglica, saj bomo vse pravočasno naredili
● naglica ni nikjer dobra ni koristno, če se kaj opravi hitro, brez preudarka
2. nav. ekspr., v prislovni rabi, s predlogom izraža veliko hitrost: to je treba delati brez naglice; delati z mrzlično, neverjetno naglico; dogodki se vrstijo z bliskovito, filmsko naglico / v naglici se obleči; v naglici je pozajtrkoval in odšel
// v prislovni rabi, v zvezi z v izraža, da je pomanjkanje časa vzrok čemu: v naglici je delo le napol končal; v naglici je pozabil zapreti vrata
3. ekspr. hitrost1: voziti z vratolomno naglico; naglica vetra

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

Namenilnik ali nedoločnik?

Namenilnik. Poslali so me osvojit vrh gore.Poslati ni glagol, ki bi pomenil premikanje, zaukazana osvojitev pa ga nedvoumno pomeni. Kako zdaj: ali poln nedoločnik ali skrajšan?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

naokróg1 mestov. prostor. prisl. (ọ̑) okrog: Raje grem naravnost, kakor ~; ~ se ozirati, se voziti; Daleč ~ ni bilo nikogar; Vse ~ je zeleno |povsod|; neknj. pog. priti malo ~ na obisk

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

naváditi -im dov. (á ȃ)
1. z nedoločnikom ali glagolskim samostalnikom z vajo, ponavljanjem narediti, da kdo zna, je sposoben opravljati določeno delo: otroke je navadila kuhanja in šivanja; v šoli se je navadil brati, pisati; navaditi se plavati / navaditi koga pospraviti knjige / vola navaditi voziti / jezika se je že toliko navadil, da se lahko sporazumeva naučil / psa moramo navaditi, da pride na klic / navadil ga je misliti / prijatelji so ga navadili piti
2. povzročiti, da je kdo sposoben prilagoditi se določenemu stanju, okolju: navaditi koga na mraz, močno svetlobo; navaditi se nove okolice, samote; navadil se je trpeti; navaditi se na ropot / ne morem se ga navaditi; sčasoma sta se navadila drug (na) drugega
// s spodbujanjem, opozarjanjem povzročiti, da kdo pridobi določeno pozitivno lastnost: navaditi koga čistoče; kmalu ga je navadil na red

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

navájati2 -am nedov. (ā)
1. z nedoločnikom ali glagolskim samostalnikom z vajo, ponavljanjem delati, da kdo zna, je sposoben opravljati določeno delo: dekleta so navajali gospodinjskih del / vole navajati voziti
2. povzročati, da je kdo sposoben prilagoditi se določenemu stanju, okolju: navajati koga na mraz, močno svetlobo; navajati se na življenje v mestu; počasi se navaja na svojo usodo
// s spodbujanjem, opozarjanjem povzročati, da kdo pridobi določeno lastnost: navajati mladino k samostojnosti; navajati otroke na red / z zgledom je navajal sina k resnicoljubnosti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

navigírati navigíram nedovršni in dovršni glagol [navigírati] ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. navigieren iz lat. nāvigāre ‛pluti’, iz nāvis ‛ladja’
navkréber [nau̯krebər] prisl. (ẹ̑)
izraža gibanje po strmini navzgor: lesti, voziti navkreber

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

navkréber smer. prostor. prisl. (ẹ̑) lesti, voziti ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

navozíti -vózim dov. navóženje; drugo gl. voziti (í/ȋ ọ́) kaj na kaj ~ gramoz na cesto
navozíti se -vózim se (í/ȋ ọ́) ~ ~ do sitega |zadovoljiti svojo željo po vožnji|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

nèdovóljen1 -a -o prid. (ȅ-ọ́)
ki ni dovoljen, ni dopusten: nedovoljene gradnje; voziti z nedovoljeno hitrostjo; uporabljati nedovoljena sredstva / njegovo pričevanje se spreminja v nedovoljeno podtikanje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

nèdovóljen -a -o (ȅọ́) voziti z ~o hitrostjo; uporabljati ~a sredstva prepovedana
nèdovóljenost -i ž, pojm. (ȅọ́)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

nèhasnovìti -a -o prid. nekoristen: Steri je nigda tebi nehaſznviti bio KŠ 1771, 665; kaj je nemocsna i nehaſznovita bila KŠ 1771, 682; ár je tou vám nehaſznovito KŠ 1771, 698; I toga nehaſznovitoga ſzlugo vö vrzte vu vinejsnyo kmiczo KŠ 1771, 85; Gnojá je nej dáo vö voziti na vilicze z-nehaſznovitim prevásanyem KM 1790, 68; kaj ſzmo ſlugi nehaſznoviti KŠ 1771, 228; naj nehaſznovita ſzpitávanya i jeretnikov ſze hába KŠ 1771, 659; ino je drüga nehaſznovita dugoványa na prej vzéo KM 1790, 74; Záto vari ſze nehaſznoviti csevkácsov KŠ 1771, 444

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

nèprehóden2 in nèprehôden -dna -o prid. (ȅ-ọ̄; ȅ-ó)
ki se ne da prehoditi: v enem dnevu neprehodna razdalja
// po katerem se ne da hoditi, voziti: ob deževju je ta pot neprehodna

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

nèprehódni -a -o prid.
po katerem se ne da hoditi, voziti
SINONIMI:
knj.izroč. nehodni
GLEJ ŠE: glagol

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024

nepretŕgoma čas. prisl. (ȓ) neprenehoma: ~ popivati; ~ snežiti; voziti se ~ pet ur

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

nèprevózen in nèprevôzen -zna -o prid. (ȅ-ọ̄; ȅ-ó)
po katerem se ne da peljati, voziti: neprevozen prelaz; na tem odseku je cesta neprevozna

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

nèprivézan -a -o (ȅẹ́) ~ pes; voziti ~
nèprivézanost -i ž, pojm. (ȅẹ́)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

nevárən, -rna, adj. gefährlich; nevarna bolezen; nevaren človek; po morju je nevarno se voziti.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

nèzanesljívo nač. prisl. (ȅí) ~ voziti avtomobil

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

notervoziti (noter voziti) glag. nedov. ♦ P: 1 (MTh 1603)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

obála -e ž (ȃ)
pas zemlje ob morju, jezeru: urediti, utrditi obalo; kamnita, peščena obala / usmeriti ladjo k obali; stati na obali; voziti se ob obali / morska obala
// svet ob morju, jezeru: obala se počasi spušča proti morju; več sto kilometrov dolga obala; gričevnata, razčlenjena obala / slovenska obala
♦ geogr. obala meja med kopnim in morjem, jezerom; navt. operativna ali pristajalna obala urejena za pristajanje ladij

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

obála -e ž (ȃ) stati na ~i; voziti se ob ~i; °~ Bohinjskega jezera obrežje, breg

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

občútek -tka m (ȗ)
1. kar se čutno dojame kot lastnosti predmetnega sveta: dražljaji povzročajo občutke; občutek bolečine, teže, toplote, ugodja; lakota, žeja in drugi občutki / tipni, vidni občutek
2. navadno s prilastkom čustvo kot odziv na zunanje ali notranje dražljaje: ob pogledu nanj ga je obšel neprijeten občutek; spreletel ga je grozljiv občutek; izraziti svoje občutke; pričakovati kaj s tesnobnimi občutki; občutek sramu, strahu, zmagoslavja / z oslabljenim pomenom povedati kaj z občutkom ponosa s ponosom
3. s prilastkom zavedanje, doživljanje določenega stanja: znebiti se občutka krivde; imeti občutek odgovornosti; občutek ogroženosti, samote, varnosti / osrečeval ga je občutek, da jim je zmeraj pomagal / manjvrednostni občutek ali občutek manjvrednosti pomanjkanje samozavesti zaradi resnične ali namišljene osebne pomanjkljivosti
4. s prilastkom kar se zdi komu glede na njegovo védenje, poznavanje resnično: vsiljeval se mu je občutek prevaranosti; ni se mogel znebiti občutka, da ga zasledujejo / imam občutek, da je takih primerov še več menim, domnevam
5. v zvezi z za sposobnost za dojemanje, presojanje česa: imeti občutek za čas; izgubiti občutek za hitrost; občutek za mero in pravičnost pri kaznovanju / pridobiti si občutek za orientacijo sposobnost; pog. ima občutek za volan zna (dobro) voziti, šofirati
6. v prislovni rabi izraža ustreznost, pravilnost pri kakem ravnanju: ravnati s strojem brez občutka; v temi sta hodila kar po občutku; voziti z občutkom / deklamirati z občutkom
● pog. ni imel dobrega občutka, ko so bile kamere obrnjene vanj počutil se je neprijetno, nesproščeno; pog. moram vam vrniti, da ne bom imel slabega občutka da se ne bom čutil dolžnega; pog. za njegov občutek, po njegovem občutku so živeli malo preveč razsipno po njegovem mnenju

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

občútek -tka m (ȗ) ~ bolečine; vidni ~; ~ za hitrost; hoditi v temi po ~u; voziti z ~om; imeti ~, da jih je več meniti, domnevati; poud. povedati z ~om ponosa |s ponosom|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

obvòz -ôza m (ȍ ó)
1. glagolnik od obvoziti: s predorom bodo omogočili obvoz mesta
2. obvozna cesta: narediti, zgraditi obvoz / zaradi popravljanja avtomobilske ceste so morali voziti po obvozu

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

obvȍz – glej vozīti

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

obvozíti -vózim dov.; drugo gl. voziti (í/ȋ ọ́) koga/kaj ~ oviro

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

obvóznica -e ž (ọ̑) voziti po ~i

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

odbijáč -a m (á)
1. vsaka od dveh odbojnih plošč na sprednjem in zadnjem koncu tirniških vozil za prestrezanje, blažitev sunkov pri zadevanju: odbijači so trdo udarili drug ob drugega; voziti se na odbijačih; sprednji, zadnji odbijači / tramvajski, vagonski odbijači
// priprava za blažitev sunkov sploh: na tla pri vratih so pritrdili gumijast odbijač / avtomobilski odbijač
♦ navt. priprava za zaščito ladje, čolna pri zadevanju ob kaj; odbojnik
2. zastar. branilec: napadalci in odbijači

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

odklòn -ôna m (ȍ ó)
1. odmik od normalnega, pravega: otrokov duševni odklon; obravnavati idejni odklon / v povesti se kaže avtorjev odklon od realizma odmik; prišlo je do odklona od tradicije
2. odmik na nepritrjenem delu od določene točke: odklon magnetne igle; odklon kazalca v levo
3. fiz. pojav, da se spremeni smer gibanja ali širjenja valovanja zaradi zunanjega vpliva: odklon curka delcev; odklon svetlobe
♦ šport. odklon upogib telesa v pasu vstran; žel. voziti v odklon v spremenjeno smer

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

odkúriti -im dov.,

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

odvȃžati – glej vozīti

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

odvȍz – glej vozīti

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

odvozíti -vózim dov.; drugo gl. voziti (í/ȋ ọ́) kaj ~ zemljo; šport. žarg. ~ obvezne like oddrsati

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

odvozīti – glej vozīti

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

okó Frazemi s sestavino okó:
bíti kómu tŕn v očéh, bíti v očí, bôsti v očí, číst kot ríbje okó, čúvati kóga/kàj kot púnčico svôjega očésa, dogôvor na štíri očí, drégniti v kúrje okó, dvóbòj iz očí v očí, glédati se iz očí v očí, glédati smŕti v očí, govoríti iz očí v očí, govoríti na štíri očí, hodíti kód z odpŕtimi očmí, hodíti po svétu z odpŕtimi očmí, iméti očí na pêcljih, iméti prevelíke očí, iméti véčje očí, iméti véčje očí kot želódec, iz očí v očí, jásen kot ríbje okó, metánje péska v očí, metáti kómu pések v očí, mižánje na êno okó, mižánje na obé očési, mižáti na êno okó, mižáti na obé očési, na lépe očí, na štíri očí, nasúti kómu pések v očí, natrésti kómu pések v očí, ne zatískati si očí pred čím, ne zatísniti očésa [vsò nóč], ne zatísniti očí [vsò nóč], očí [vsèga] svetá, odpréti [kómu] očí, okó za okó, okó za okó, zób za zób, pazíti na kóga/kàj kot na púnčico svôjega očésa, pések v očí, poglédati resníci v očí, pogovárjati se s kóm iz očí v očí, pogovárjati se s kóm na štíri očí, pogôvor iz očí v očí, pogôvor na štíri očí, pogovoríti se s kóm iz očí v očí, pogovoríti se s kóm na štíri očí, postáviti iz očí v očí, postáviti se iz očí v očí, resníca v očí bôde, sáme očí so kóga, sanjáriti z odpŕtimi očmí, sánjati z odpŕtimi očmí, sestánek na štíri očí, sestáti se s kóm na štíri očí, soóčati se [s kóm/čím] iz očí v očí, soóčiti se [s kóm/čím] iz očí v očí, spáti z odpŕtimi očmí, sréčanje iz očí v očí, sréčanje na štíri očí, sréčati se iz očí v očí, sréčati se s kóm na štíri očí, státi si iz očí v očí, stopíti kómu na kúrje okó, stráh imá velíke očí, temà se déla kómu pred očmí, varováti kóga/kàj kot púnčico svôjega očésa, vídeti [kóga/káj] iz očí v očí, volóvske očí, vréči kómu pések v očí, vréči očí na kóga/kàj, vréči okó na kóga/kàj, z očmí in ušési, z očmí na pêcljih, zakrívanje očí pred čím, zakrívati očí pred čím, zamižáti na êno okó, zamižáti na obé očési, zapírati očí pred čím, zatískanje očí pred čím, zatískati si očí pred čím, zatísniti si očí pred čím, znájti se iz očí v očí, zréti smŕti v očí

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

ǫ́səm, num. acht; ob ósmih, um acht Uhr; pol osmih je, es ist halb acht Uhr; z osmimi se voziti, achtspännig fahren, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

osmíca -e ž (í)
1. pog. številka osem: napisati osmico / na tej progi vozi osmica tramvaj, avtobus številka osem / pog. izpuliti osmico modrostni zob
// kar je temu podobno: gibi plesalke v obliki osmice / vrteti goreče bakle v krogih in osmicah
2. igralna karta z osmimi znaki: igralec ima karovo osmico
3. nar. zahodno začasni vinotoč, v katerem se prodaja domače vino: včeraj so pri sosedu odprli osmico; osmica bo odprta ves teden
♦ agr. privezati drevesce h kolu na osmico tako, da ima trak obliko številke osem; lov. osmica šibra s premerom 3,5 mm; naboj, napolnjen s šibrami osmicami; šport. osmica element umetnostnega drsanja, pri katerem opravi drsalec na eni nogi dva dotikajoča se kroga; voziti osmico

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

osmíca -e ž
1.
številka, ki označuje osmo število v rastoči vrsti naravnih števil
SINONIMI:
številka osem, prakt. sp. osem1, pog. osemka
2.
igralna karta z osmimi znaki
SINONIMI:
igr. osem1
3.
šport. element umetnostnega drsanja, pri katerem opravi drsalec na eni nogi dva dotikajoča se kroga
SINONIMI:
šport., žarg. paragraf
GLEJ ŠE: vinotoč

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024

pa2 vez.
I. navadno v protivnem priredju, z vejico
1. za izražanje nasprotja s prej povedanim
a) na čelu stavka: obljubil je bil, pa ni držal besede; rad bi šel v kino, pa ne sme / rekla je, da bi denar vrnila, pa da ga nima / če je tebi prav, pa meni ni; namesto da bi pazil, pa spi / okrepljen: rekel je, da ga ne bo, pa je le prišel; previden je, pa vendar odločen
b) zapostavljen: obljubil je, besede pa ni držal; jaz delam, ti pa lenariš; morda je tebi prav, meni pa ni; eno tekmo so izgubili, tri pa dobili; avtobus je zamudil, peš je pa predaleč / govori iz zavisti, ne pa iz dobrote; res je med najboljšimi, ni pa prvi / elipt. praviš, da ni pridna. Kakšna pa / če misliš, da ti bomo verjeli, se (pa) motiš
// za izražanje nepričakovanega: nihče ni mislil nanjo, pa je stopila v hišo; gledam skozi okno, pa priteče sosed / verjeli smo mu, on pa (gre in) nas pusti na cedilu / mlad, pa tako pokvarjen / jaz – pa v pokoj, kaj še; ti – pa junak
// elipt. za omejevanje: to more ugotoviti samo zdravnik, pa še ta težko
2. za izražanje rahlega nasprotja: po travi so pajčevine, na njih pa se blešči rosa; igrišče je majhno, razen tega pa blatno / vozijo po levi, to pa je prepovedano / dan se je nagibal, nebo se je pooblačilo, gozd pa je umolknil / v deželi je bil mir, ki pa ni bil mir
// za dopolnjevanje, pojasnjevanje prej povedanega: večkrat se razjezi, pa ne brez vzroka; potrebno nam je znanje, pa resnično znanje / hladen, pa ne leden obkladek; grad stoji na vrhu strmega, pa ne previsokega hriba
// za krepitev prislova, ki uvaja zadnji člen zaporedja: samo pozdravim jih, potem pa grem; gleda izpod čela, nazadnje pa zagrabi kol / dela v tovarni, hodi tudi na lov, pa še kmetuje pomalem / kot zaključek: drugače pa je vse v redu; pravzaprav pa je poštenjak / sicer pa še nismo končali
// ekspr., med členi v stavku, navadno okrepljen za stopnjevanje: pozdrav vsem, posebno pa očetu; to utegne trajati tedne, pa cele mesece; tega ne privoščim nikomur, najmanj pa tebi / poznam ga, pa bolje kot ti; strahopetec je, pa večji kot drugi / taki krivici se bodo uprli, pa še kako se bodo
3. za izražanje
a) vzročno-posledičnega razmerja: boji se, pa se skriva; dosti dela ima, pa rad pozabi; ni plačal davkov, pa so ga rubili; sedi v pisarni, pa misli, da je bogvekaj / dolgčas mu je, ko pa nima nobenih prijateljev
b) vzročno-sklepalnega razmerja: to je zanimiv primer, pa je prav, da si ga ogledamo; vemo, da je pridno delal, pa ga bomo nagradili / ekspr. pameti ne sme manjkati niti cestarju, pa je ne bi bilo treba pesniku
c) nav. ekspr. pogojno-posledičnega razmerja: odmakni opornik, pa se bo vse zrušilo; plačaj, pa te ne bomo tožili; njo bi vzel, pa bi bilo drugače / ne bom ti več razlagal, pa bi bil poslušal / če ti ni všeč, pa pojdi; če nočeš, pa pusti
č) ekspr. dejstva, kljub kateremu se dejanje prejšnjega stavka uresniči: Jože je odličnjak, pa nima inštruktorja kakor ti; takoj ga je spoznal, pa ga je videl samo enkrat
4. v členkovni rabi, z vezniki poudarja nasprotje: moja bo obveljala, pa če se na glavo postaviš; premagal ga bom, pa če je še tako močen / premalo premislimo, zato pa je vse narobe / nikar se ne izmikaj, če pa vem, kje si včeraj hodil; čemu ti bo toliko denarja, ko pa ne moreš vsega porabiti
II. pog., med členi v stavku, brez vejice
1. za vezanje dveh istovrstnih členov; in: prinesi kruha pa sira; daj mi papir pa pero; jama je široka pa globoka; hodi počasi pa previdno; vonj po pečenki pa (po) klobasah; pospravi krožnike pa kar je še na mizi / elipt. vprašal ga je, kaj pa kako je opravil
// pri naštevanju za vezanje predzadnjega in zadnjega člena: šumenje macesnov, borovcev pa smrek
// ekspr., v mnogovezju za stopnjevano poudarjanje členov: fant je še mlad pa norčav pa zaljubljen
2. nav. ekspr. za vezanje dveh sorodnih pojmov v pomensko enoto: ves vik pa krik je zaman; čast pa slava; sem pa tja; tu pa tam
3. nav. ekspr., pri ponavljanju iste besede za izražanje velike količine, visoke stopnje: tam je sam pesek pa spet pesek; tako ne bo šlo, ne pa ne
4. za seštevanje, prištevanje: koliko je ena pa ena; dve pa dve; bilo jih je sto pa pet / star je pet let pa tri mesece
// navadno okrepljen za dodajanje: povedala je samo materi pa (še) teti; žejna je pa lačna tudi; porabil je cel tisočak pa še nekaj
5. navadno v zvezi ta pa ta, tak pa tak ki je znan, a se noče, ne more imenovati: pride ta pa ta dan; to pa to bi še bilo treba urediti; to se napravi tako pa tako / gospod ta pa ta / to pa ono ti imam še povedati
III. pog., v vezalnem priredju, brez vejice, navadno z izpuščanjem pomožnih besed v drugem stavku
1. za vezanje dveh stavkov, ki izražata sočasnost ali zaporednost; in: jej pa pij; molči pa čaka; ves dan sedi v sobi pa bere; sam sem to slišal pa videl / izpil je pa vstal; poberi svoje stvari pa odidi / naročil je, da bo prišel v urad pa (da bo) sprejemal stranke / pri različnih osebkih tudi z vejico pred pa ne bo dolgo, pa pride noč
// pri naštevanju za vezanje predzadnjega in zadnjega stavka: pili so, peli pa šale zbijali
// nav. ekspr., v mnogovezju za stopnjevano poudarjanje stavkov: fant hodi samo v kino pa gleda televizijo pa bere stripe
2. nav. ekspr. za vezanje dveh sorodnih povedkov v pomensko enoto: ves dan vpije pa razgraja; kar jokaj pa stokaj
3. nav. ekspr., pri ponavljanju istega povedka za izražanje intenzivnosti dejanja: on samo čaka pa čaka; ne dam pa ne dam; ne gre pa ne gre mu z učenjem; ni pa ni hotel odpreti; samo spal pa spal bi
4. za izražanje namena: pojdi pa zapri vrata; skoči k njim pa jim povej
IV. za piko ali podpičjem
1. z oslabljenim pomenom za izražanje pomenov kakor pod I, zlasti 3, in III
a) ekspr.: bodite mirni. Pa nobenega šepetanja; preveč delaš. Pa ti je počitek potreben; za danes dovolj. Pa drugič spet; zbogom. Pa brez zamere; glejte no, se je začudil. Pa vam gre res po sreči; vsakdo mora delati. Pa to sam veš / lepo ženo ima. Pa še pridna je povrhu; bil je postaven fant. Pa si je tudi domišljal
b) navadno okrepljen: zelo dobro šofira. Pa mu kljub temu ne dovolijo voziti; vem, da se norčuje. Pa mu vendar ne zamerim
c) policist me je zapisal. Pa sem moral plačati kazen
č) s podrednim veznikom: se bo že naveličal. Pa če se ne; zaspi! Pa če ne morem
2. nav. elipt. za navezovanje na prej povedano: jaz sem končal. Pa ti; pa bo res prišel; pa je to sploh mogoče / pa še kaj pridi, je dostavila / pa smo spet doma; pa naj bo po tvojem / No – pa? je vprašal in zazehal
3. za opozoritev na prehod k drugi misli: pa še to. Včeraj mi je pisal Janez / ja, da ne pozabim. Pa brata pripelji na večerjo
4. ekspr. za izražanje začudenja, presenečenja, nejevolje: pa da mi nikdar več ne greš tja; pa to naj bo pridnost; pravi, da nima denarja. Pa mu ti verjameš; pa delal, kdo bo / ti si pa priden nisi priden
● pog. jurček je pa ja ena najboljših gob poudarja samoumevnost povedanega; pog. ali boš kozarček vina? Pa ja (da) izraža soglasje, pritrditev brez pridržka; ekspr. pomagati je treba, pa je izraža sprijaznjenje z nastalim položajem; pog., ekspr. kar bo, pa bo izraža vdanost v usodo; ekspr. da je bolan? Pa menda (ja) ne izraža zaskrbljenost; ekspr. ne dam, pa mir besedi nočem, ne dovolim, da bi še govorili o stvari; ekspr. če nočeš z nami, pa nič izraža nejevoljno sprijaznjenje s čim; pog., ekspr. če ti nisi nor, pa nič nočem, pa nič ne rečem izraža prepričanje o resničnosti povedanega; pog. pa imaš, ko si tako nestrpen izraža zadovoljstvo, privoščljivost; pog. če noče, pa noče izraža sprijaznjenje z odločitvijo koga; ekspr. tepec je, pa pika izraža podkrepitev trditve; pog., ekspr. veliko slabega govorijo o njem. Pa še res je marsikaj v teh govoricah je resnično; ekspr. pa še kako ga imam rad izraža veliko mero ali stopnjo povedanega; pog., ekspr. daj mi tisočak. Pa še kaj izraža močno zavrnitev; iron. junak pa tak, kar zbežal je strahopetec je; pog. pa ne, da iščeš mene menda iščeš mene; pog. morda je res. Pa kaj zato izraža brezbrižnost; pog. no ja, sem pa mevža izraža sprijaznjenje z dano trditvijo; ekspr. smem v kino? Kaj pa še izraža močno zavrnitev; pog., ekspr. hudič, pa taka večerja izraža omalovaževanje; tudi take reči se kdaj pa kdaj primerijo izraža ponavljanje v nedoločenih časovnih presledkih; ekspr. mislite, da so nas čakali? Kje pa izraža močno zanikanje, zavrnitev; pog., ekspr. včeraj smo ga pa (pili) precej vina smo popili; pog., ekspr. ta ga pa pihne je zabaven, domiseln; ekspr. tam imajo denarja še pa še zelo veliko; ekspr. tako predstavo bi še pa še gledal večkrat in z velikim veseljem; ekspr. ta pà, ta – ta je res sposoben izraža pritrjevanje; ekspr. veseljak je, to pà, to izraža pritrjevanje; pog. zdaj pa imamo, ko smo tako dolgo čakali izraža nezadovoljstvo, razočaranje; prim. sempatja, tupatam

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

páriti1 -im nedov. -èč -éča; párjen -a; párjenje (á ȃ) kaj ~ krmo; teh. ~ tkanino
páriti se -im se (á ȃ) Seno se ~i v vročini; poud. ~ ~ v avtobusu |voziti se v vročem avtobusu|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

párniček -čka m (ȃ)
ekspr. manjšalnica od parnik: voziti se s parničkom; rečni parniček

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

párnik -a m
ladja na parni pogonpojmovnik
SINONIMI:
zastar. parobrod
GLEJ ŠE SINONIM: ladja
GLEJ ŠE: ladja

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024

pedál -a m, v pomenu priprava pri kolesu, biciklu mn. stil. pedála s (ȃ)
1. del priprave, stroja
a) s katerim se ta z nogo goni, poganja: pritiskati na pedal; pedal za kovaški meh; pedal pri šivalnem stroju
b) s katerim se ob pritiskanju z nogo kaj premika: pedali v avtomobilu / pedal za plin, zavoro / posoda za odpadke na pedal
// taka priprava ob verižnem zobniku pri kolesu, biciklu: pedal se je odlomil; pedali imajo refleksno steklo / moped s pedali
2. glasb. vzvod pri nekaterih glasbilih za podaljšanje, utišanje zvoka ali za intonacijo, ki se uravnava z nogo: pritisniti, spustiti pedal / desni, levi pedal pri klavirju
// nožna klaviatura pri orglah: pedal in manual
● ekspr. cele popoldneve poganja, vrti pedale se vozi s kolesom; pog. naslonil se je na sedež in pritisnil na pedal za plin začel hitro voziti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

pedalírati -am nedov. (ȋ)
pritiskati na pedale kolesa: vaditelj mu je pokazal, kako naj pedalira; pedalirati hitro, močno, počasi
// ekspr. voziti se s kolesom: pedalirati po cesti, gozdni poti / pedalirati v moški kategoriji tekmovati na kolesu

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

peljati [peljáti pẹ́ljem] in [peljȃm] nedovršni glagol
  1. peljati
  2. voditi

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

peljati -jem/-jam nedov. peljati, voziti, voditi: vkupaj morio to kozhio Nebeshko pelati nedol. ǀ od dalezh je puſtil vodo po shlebah pelati nedol., inu po vſeh kamrah reſtalat ǀ niegou Ozha s' nago ſablo je nad nym ſtal, inu ta hip zhes niega glavo je hotel pelati nedol. ǀ imaio Agatho v' tu meſtu Catanio pellati nedol. ǀ ga imaio v' krailevi kozhij pelat nedol. po meſti ǀ ſe bodo ſuper ſtavili, taiſtom, kateri po tem poti yh bodo hoteli pélat nedol. ǀ pride Rabel ter jo pele 3. ed. na rihtni plaz ǀ de bi njemu pak dolh zhaſs po ſvoij lubi nebil … jo s' ſabo pelè 3. ed. ǀ tudi uol pèle 3. ed. to kozhio nebeſsko ǀ ta lahki pot teh zhednosti, kateri v'Nebu pèle 3. ed. ǀ Aſterius pelle 3. ed. S. Valentina v' ſvojo hisho ǀ jo pela 3. ed. veno kambro, de obeden yh nej mogal vidit, preshestou doperneſe ǀ gremo po tem drugem nevarnem poti, katiri pela 3. ed. v' paku ǀ ter ga pelà 3. ed. pred G. Boga ǀ dua pota ſe najdeta, katera naſs peleta 3. dv. k' vezhnoſti ǀ odprè Zerku, ga peleio 3. mn. k' velikem Altarju ǀ ſo taku teſne urata katere pelleio 3. mn. v' Nebeſſa ǀ ſdaj tebe pelejo 3. mn. k' Anasu Judouskimu Mashniku ǀ kateriga nepelejo +3. mn. jeleni, kakor ſo pelali Aureliana ǀ ga nepelò +3. mn. gori te Postojne, kakor piſhejo ti Poeti od Boga Iupitra ǀ peliteme vel. 2. mn.+ kamer vam je lubu ǀ ga je bil pelal del. ed. m na ta nar viſokeshi hrib ǀ premishleozh ſvoj nemarni greshni Leben, kateri je njega, v'paku pellal del. ed. m ǀ Moje ſerze mene nej dergam pelalu del. ed. s ǀ dua zholnaria ſta apnu pelala del. dv. m v' ſvoim zholni ǀ ſo ga Israeliterjem predali, Kateri ſo ga v'Egijpt pelali del. mn. m ǀ kodor je shal ſo te bolne k' njemu pelali del. mn. m ǀ kadar ſo Chriſtuſa pellali del. mn. m gaishlat peljati se peljati se: meni moja Regula prepovej ſe pelati nedol. v'kozhy, inu denarie imeti ǀ Kadar bi G. Bug tebi sapovedal ſe pelat nedol. po mory ǀ po mory ſe pelle 3. ed. v' Conſtantinopel ǀ krail Seſostres ſe je pelal del. ed. m v'ſvoje Mestu veni kozhij ǀ ta gorezha kozhya, v' kateri Elias Prerok ſe je v' Nebeſſa pellal del. ed. m ǀ kadar Ceſſariza Livia Ceſſaria Auguſta shena ſe je po Rimi pelala del. ed. ž ǀ v'slateh kozhijah ſe ſo v'Mestu pelali del. mn. m ǀ okuli 600. pershon ſeſo v'enim Indjo pellali del. mn. m folš priče peljati pričati po krivem: nymate folsh prizha pelati nedol. ǀ Alcimus, kateri ie folsh prizhe pelal del. ed. m zhes Iuda Machoberia krivične priče peljati pričati po krivem: ſo ga shli pred Goſpoisko toshit, krivizhne prizhe ſo zhes njega pelali kupčije peljati trgovati: ta Sveta Diviza nej hotela druge kupzhie pelati nedol. ǀ shiher kupzy kupzhie peleio 3. mn. leben peljati živeti: tamkaj en terd, inu bogaboyezh leben pela 3. ed. ǀ po taiſti vash leben pelite vel. 2. mn. ǀ vſak dan je fliſsik s. Roshenkranz molu, ali polek en nezhist leben pelal del. ed. m ǀ en ſvet, inu nedolshen leben je pellal del. ed. m ǀ ona je bila ena ozhitna greshinza, Katera en nesramin, inu nezhist leben je pelala del. ed. ž ǀ Po ſmerti Chriſtuſavi en tard leben je pelala del. ed. ž, bosa je hodila, na goli semli je leshala ǀ en tard leben v' velikem ubushtvi ſo pelali del. mn. m ǀ kateri en Svet leben ſò pellali del. mn. m ǀ So bile dvei sheni venem meſti, katire so bile v' hudem imeni, kakor de bi en loterski leben pelale del. mn./dv ž nepridno peljati po nemarnem izgovarjati: Ta druga ſapuvid boshja nam ſapouei de nymamo nepridnu pelati nedol. imena G. nashiga Boga ǀ Ty nymash Imena Goſpuda tvojga Boga nepridnu pelati nedol. stan peljati biti stanu primeren: nekateri Mashniki neshive kakor nyh ſtan pelè 3. ed. vojsko peljati vojskovati se: Ceſar je bil perſilen vojsko pelati nedol. zhe tiga puntarskiga Firshta ǀ Conſtans Ceſſaria Heraclliuſa ſyn, je vojsko pelal del. ed. m zhes Firshta Abulanaria ǀ Je enkrat General Joſve eno veliko vojsko zhas Kananerje pellal del. ed. m živenje peljati živeti: Sdaj vy, kateri enù takushnu skivejne pelete 2. mn. sklenite, kai s'en lon bote doſegli ǀ ta Gospud je pelal del. ed. m taku shivejne kakor je nauada danaſhni dan per Gospodi ǀ variteſe vy de enutakushnu shivejne ne bote pelali del. mn. m Stalne zveze so večinoma kalki po nem. zvezah z glagolom führen.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

periferíja -e ž (ȋ)
kraj, predel, oddaljen od središča: voziti se s periferije v center mesta; stanuje na periferiji (mesta) / skrbeti za razvoj periferije
// knjiž., navadno s prilastkom obrobni, zunanji del; obrobje: poškodba na periferiji mrežnice / industrijski centri in surovinska periferija zaledje; pren. pesnik je ostal na periferiji literarnega dogajanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

pès psà samostalnik moškega spola [pə̀s] STALNE ZVEZE: beli morski pes, bernski planšarski pes, grenlandski pes, hijenski pes, kitajski goli pes, leteči pes, mehiški goli pes, morski pes, morski pes orjak, orjaški morski pes, ovčarski pes, pastirski pes, perujski goli pes, portugalski vodni pes, prerijski pes, sinji morski pes, sivi grebenski morski pes, švicarski planšarski pes, tigrasti morski pes, veliki beli morski pes, veliki švicarski planšarski pes
FRAZEOLOGIJA: biti na psu, brezzobi pes, čakati (na koga, na kaj) kot pes na kost, garjav pes, gledati se kot pes in mačka, kdo, kaj ni vreden, da bi koga, kaj pes poscal, kot pes, kot pes na povodcu, kot pretepen pes, kot psa, kot stekel pes, lagati kot pes, lajati kot pes, pes čuvaj, pokazati, kam pes taco moli, priti na psa, ravnati s kom kot s psom, spraviti koga, kaj na psa, še pes ne povoha koga, vedeti, kam pes taco moli, zelen pes, zvest kot pes, živeti kot pes, Kakršen gospodar, takšen pes., Pes, ki laja, ne grize., Pes ima kosmata ušesa., Pes je človekov najboljši prijatelj., Psi lajajo, karavana gre dalje., Starega psa ne moreš naučiti novih trikov., Še pes ima rad mir pri jedi., Vsak izgovor je dober, pa če ga pes na repu prinese., V španoviji še pes crkne.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. pьsъ, hrv., srb. pȁs, rus. pës, češ. pes < pslov. *pьsъ iz ide. *pik'ó-, tako kot stind. piśá- ‛neka lisasta žival’ iz ide. korena *pei̯k'- ‛rezljati, risati, označevati’, glej ↑pisati, prvotno torej ‛lisasta žival, lisko, piko’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

pések1 -ska m (ẹ́)
drobni, nesprijeti delci kamnin, zlasti kremena: kopati, sejati, voziti pesek; posipavati poledenele ceste, blatne steze s peskom; bel, grob, oster, sipek pesek; ima denarja kot peska / puščavski, rečni pesek / kremenov, marmorni pesek / zrna peska
// nav. ekspr. peščena tla: zvleči čoln na pesek; ležati, sončiti se na pesku; reka je presahnila v pesku / otroci delajo rove v pesek
// geogr., v zvezi živi pesek peščeni delci, navadno v večji količini, ki se zaradi delovanja vetra, vode premikajo z enega mesta na drugo: kraje, polja ogroža živi pesek; zaustaviti živi pesek z nasadi; sipine živega peska / močvirje in živi pesek
● ekspr. njegovo dejanje, govorjenje je samo pesek v oči s svojim dejanjem, govorjenjem si prizadeva prikriti, zamegliti komu resnico, navadno zanj neprijetno; ekspr. metati komu pesek v oči prizadevati si prikriti, zamegliti komu resnico; knjiž., ekspr. njegova zagnanost se je iztekla v pesek je popustila, izginila; ekspr. tišči glavo v pesek (kot noj) noče videti neprijetne resnice, sprijazniti se z njo; knjiž. svojo filozofijo, svoj načrt gradi na pesku na osnovi, ki ni dovolj zanesljiva, trdna
♦ med. ledvični pesek trde, pesku podobne tvorbe iz snovi, ki so v seču; metal. livarski pesek za izdelavo form, navadno kremenov; mont. tekoči ali živi pesek z vodo prepojen pesek v zemeljski skorji, ki pod pritiskom zasipava rove, jaške; petr. zlatonosni pesek ki vsebuje zrna, drobce zlata; teh. steklarski pesek kremenov pesek za izdelavo, obdelavo stekla

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

peskokòp -ópa m (ȍ ọ́)
kraj, prostor, kjer se koplje, drobi pesek: voziti pesek iz peskokopa; delavci v peskokopu

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

peskokòp -ópa m (ȍ ọ́) voziti pesek iz ~a

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

pilotírati1 -am nedov. (ȋ)
1. določati gibanje letala, vesoljske ladje z neposrednim ravnanjem z napravami: znal je pilotirati / pilotirati vesoljsko ladjo, letalo / publ. pilotirati dirkalni avtomobil voziti
2. voditi ladjo s sidrišča pred pristaniščem v pristanišče in iz njega: pilot se je vkrcal na ladjo, da bi jo pilotiral

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

plántati -am nedov. (ȃ)
1. nižje pog. biti deležen česa neprijetnega, neugodnega: če se stroj pokvari, boš ti plantal / pri tem učitelju bo plantal bo imel težave; se bo moral veliko učiti
● ekspr. zdaj bo pa knjiga plantala treba se bo učiti; ekspr. pri nas je v glavnem polenta plantala smo jedli v glavnem polento; ekspr. naš voz se je pokvaril, zdaj bo moral pa vaš plantati zdaj bo moral voziti vaš voz
2. nar. vzhodno šepati: fant malo planta

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

plín -a m, snov. (ȋ) kuhati na ~; števn. strupeni ~i; avt. žarg. pritisniti na ~ |na pedal za plin; začeti hitreje voziti|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

plín Frazemi s sestavino plín:
pritískati na plín, pritísniti na plín

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

plítvica -e ž (ȋ) zastar.
1. pladenj: na plitvici so bile naložene različne jedi
2. plitev čoln: voziti se s plitvico
● zastar. okoli otoka je plitvica plitvina

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

počásen -sna -o prid., počasnêjši in počásnejši (á ā)
1. ki porabi za kako pot ali delo razmeroma dosti časa: počasen človek; počasni konji; je počasen pri delu
// ki ima majhno hitrost: počasen tok reke; počasna hoja, vožnja; počasno vrtenje / počasen ples / počasna rast / počasen tempo dela / stopati s počasnimi koraki počasi
2. opravljen v daljšem času, kot je običajen za določeno delo, opravilo: počasna izdelava dokumentacije; počasno prekajevanje mesa; počasno vzhajanje testa
3. ki nastopi v razmeroma dolgem času: počasna sprememba / počasna smrt
● pog. je počasnih nog počasi hodi; sneg je počasen ne dopušča, omogoča velike hitrosti pri smučanju, sankanju; pog. bolj počasne glave, pameti je ni sposoben hitro dojemati, prodorno misliti; ekspr. počasno delo zamudno; dihanje bolnika je postajalo počasnejše in utrip slabotnejši vdihi in izdihi so bili v čedalje večjem časovnem presledku
♦ avt. pas za počasni promet vozni pas za vozila z manjšo hitrostjo; film. počasni hod kamere hod kamere, pri katerem je mogoče posneti od 24 do 2 sliki na sekundo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

podvȍz – glej vozīti

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

polédica -e ž, snov. (ẹ̑) nesreča zaradi ~e; ob ~i počasneje voziti

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

pôln -a -o [pou̯n] prid., pôlnejši (ȏ ó)
1. v katerem je toliko česa
a) kolikor drži: sod je poln, nehaj vlivati; polna košara, vreča; do polovice poln; skoraj poln; zvrhano poln / v vrsti so stali kozarci, polni medu napolnjeni z medom
b) kolikor lahko sprejme: polni avtobusi niso ustavljali na postajah; hoteli so v počitnicah polni; polna skladišča; ekspr. nastopili so pred nabito polno dvorano / zvezek bo kmalu poln
2. s širokim pomenskim obsegom v katerem je določena stvar
a) v velikem številu, v veliki količini: hlevi so spet polni; ob praznikih so gostilne polne / poln klas, strok v katerem je dosti semen; češnje so letos polne imajo dosti sadov / nav. ekspr.: trg je bil poln ljudi na trgu je bilo dosti ljudi; biti poln načrtov, vtisov imeti dosti načrtov, vtisov; ceste, polne blata zelo blatne; knjiž.: leto, polno dogodkov; zvezd polno nebo
b) sploh: vse vaze so polne, kam naj da rože; obe roki ima polni; ima polna usta / polna puška nabita; polna školjka v kateri je žival
// ki ima določene lastnosti, značilnosti v veliki meri: poln glas; poln okus izrazit; polna, črna brada gosta / izrazno poln jezik; vsebinsko in zvočno poln verz / publ. ta starec je edina polna oseba romana prepričljiva, živa
// ekspr., z rodilnikom ki ima kako lastnost v veliki meri: odšel je poln upanja; biti poln veselja, zdravja zelo vesel, zdrav; knjiž.: glas, poln hrepenenja; ljubezni poln pogled
3. ki predstavlja najvišjo stopnjo
a) glede na določeno mero: popiti poln lonec mleka; dodati polno veliko žlico olja / publ.: plačati je moral polno vsoto celo; delati polno uro / polna pokojnina pokojnina, za katero so izpolnjeni vsi pogoji za največji dosegljivi znesek
b) publ. glede na določene možnosti, sposobnosti: zaleteti se ob polni hitrosti; nasad je v polni rodovitnosti največji; stroj je dosegel polno število obratov največje mogoče / čas polnega razcveta baročne umetnosti
4. publ. ki obsega vse sestavne dele celote, enote; popoln: vojak v polni bojni opremi; književnost, ki ima razvito le poezijo, še ni polna književnost / zbora so se udeležili v polnem številu vsi / napiši njegov polni naslov ime, priimek in bivališče; podpisati se s polnim imenom z imenom in priimkom
// ki ni z ničimer omejen, zmanjšan: biti pri polni zavesti / bojevati se za polno neodvisnost; prevzeti polno odgovornost za akcijo vso; to zahtevate s polno pravico popolnoma upravičeno / to je junaštvo v polnem pomenu besede pravo, resnično junaštvo
// v prislovni rabi, v zvezi v polni meri, v polnem obsegu v celoti, popolnoma: prikazati stvar v polnem obsegu; tak odgovor ne zadovoljuje v polni meri / to nas v polni meri sili k smotrnejšemu gospodarjenju zelo, močno
5. ekspr. ki ima na telesu razmeroma precej tolšče, mesa: bila je polna, a ne debela / polne prsi, roke, ustnice / postati poln v obraz
6. ki ni votel, je iz celega: poln rog; polna in votla telesa / kolo s polnimi gumami brez zračnic; polna opeka opeka, ki nima votlin, votlinic
// ki je cel pobarvan, izvezen: polni krožci; listi naj bodo polni, cveti pa le obrobljeni / polna luna luna, ko je vidna vsa njena površina
7. ekspr., z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: predenj je stresla poln predpasnik jabolk; polna stran opomb; prinesti polno naročje drv
● ekspr. ona je v polnem cvetu zelo lepa, mlada; pog., ekspr. obljub imam že poln kovček ne maram, da mi še naprej samo obljubljate; nižje pog. zdaj te imam pa poln kufer naveličan sem te, odveč si mi; knjiž. skrinja iz polnega lesa iz masivnega lesa; ekspr. živeti ob, pri polnih loncih v izobilju; star. ni se ga upala pogledati s polnim pogledom naravnost; odkrito; pog. ne zanima ga drugo, kot da ima poln trebuh da je sit; ekspr. časopisi so polni hvale o njem zelo ga hvalijo; ekspr. on je poln muh, vseh muh poln je zelo zvit, prebrisan; ekspr. samega sebe poln človek samoljuben, domišljav; zastar. oba moža sta bila polna vina sta bila (od vina) pijana; ekspr. imeti polno denarnico veliko denarja; ekspr. imeti polno glavo skrbi zelo veliko; nizko on ima takoj polne hlače takoj se ustraši, izgubi pogum in zato popusti, odneha; ekspr. stoji pri polnih jaslih ima v obilju vse gmotne dobrine; pri polni mizi menda ne boš lačen pri mizi, obloženi s hrano; ekspr. delati s polno paro zelo hitro; ekspr. imeti polne roke dela biti zelo zaposlen; ekspr. imeti zmeraj polno torbo novic dosti, veliko; ne govori, kadar imaš polna usta kadar imaš v ustih hrano; ekspr. zdaj je mera polna ni mogoče, ne sme se več ostati neprizadet, pasiven; ekspr. da je bila mera polna, se je še urezal poleg, povrhu vseh nevšečnosti, težav; obe roki imam polni, primi ti v obeh rokah imam, držim nekaj; ekspr. vse misli so mu polne dekleta veliko misli nanjo; ekspr. vsa cesta ga je bila polna pijan se je opotekal po njej; ekspr. imeti hišo polno gostov imeti veliko gostov; ekspr. vsa hiša je polna tega otroka po celi hiši skače; ekspr. zakričati iz polnega grla, polnih pljuč zelo; ekspr. pluti s polnimi jadri k cilju hitro, brez obotavljanja se mu bližati; ekspr. zadihati s polnimi pljuči postati prost, svoboden; ekspr. tega imam že polna ušesa nočem več poslušati tega; ekspr. iz mesta se je vrnil s polnimi ušesi čenč v mestu je izvedel veliko čenč; ekspr. vsa usta so polna njene lepote vsi veliko govorijo o njeni lepoti; preg. česar polno je srce, o tem usta rada govore človek rad govori o svojih čustvih; včeraj je bil sosed po polnem trezen popolnem
♦ agr. polna zrelost semena zrelost semena, ki v ustreznih razmerah lahko vzkali; polno mleko mleko, ki ima vso maščobo; polno seme seme, ki v ustreznih razmerah lahko vzkali; avt. voziti s polnim plinom z največjim možnim dotokom goriva; geom. polni kot kot, ki meri 360°; polna črta črta, narisana brez vmesnih presledkov; glasb. polni ton ton, ki je izrazit, čist in ima dosti sozvenečih tonov; gled. polna kulisa kulisa, ki je brez odprtin za okna, vrata; jezikosl. polna prevojna stopnja prevojna stopnja s korenskim samoglasnikom o, e ali u; les. polni meter kubični meter; lit. polni stik rima; obrt. čevlji s polno peto s peto, ki se od sredine stopala postopoma veča; polno kitanje kitanje vse površine; pravn. polni delovni čas delovni čas, ki traja 42 ur na teden; tur. polni penzion s tremi obroki hrane; vrtn. polni cvet cvet, ki ima povečano število cvetnih listov v cvetu ali cvetov v socvetju

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

pôlžji -a -e [pou̯žji] prid. (ȏ)
1. nanašajoč se na polže: polžja hišica / polžja sled
2. ekspr. ki ima majhno hitrost; počasen: polžja vožnja; polžje premikanje avtomobilov v koloni / voziti s polžjo hitrostjo zelo počasi
● ekspr. ne umikajte se v svoje polžje hišice v svoje ozke, zasebne kroge; knjiž. polžje življenje nerazgibano, brezciljno; prisl.: vrsta se premika po polžje; zadevo rešujejo po polžje; po polžje zviti ostružki

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

ponedéljek Frazemi s sestavino ponedéljek:
máčkast ponedéljek, máčkov ponedéljek, plávi ponedéljek

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

póni -ja m s -em živ. (ọ̑) jahati na ~u; knj. pog. voziti se s ~em |s kolesom|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

popeljati [popeljáti popeljȃm] in [popẹ́ljem] dovršni glagol

(imeti namen) peljati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

póstaja žíčnice -e -- ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

postánek1 -nka m (ȃ)
krajša prekinitev vožnje, navadno zaradi vstopanja, izstopanja potnikov: postanek ni bil potreben; voziti brez postankov; kratek, petminutni postanek; redni, vmesni, zadnji postanek / na tej postaji brzovlak nima postanka se ne ustavlja / postankov pred gostilno so že vajeni
// čas te prekinitve: skrajšati postanek; med postankom so si ogledali krajevno znamenitost

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

postánek -nka m (ȃ) voziti brez ~a

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

pǫ̑šta, f. 1) die Post; pismo na pošto nesti, s pošte prinesti; na pošti pismo leži; s pošto se voziti; po pošti poslati, durch die Post schicken; vozna p., die Fahrpost, Cig.; pisemska p., die Briefpost, Cig.; ježna p., die Reitpost, Cig.; selska p., die Landpost, DZ.; peš pošta, die Fußbotenpost, V.-Cig.; posebna p., die Extrapost, Cig.; — tri pošte od tod, drei Posten von hier, Cig.; — 2) die Nachricht: pošto poslati; — pošte nositi, prenašati, Posten tragen, klatschen, Leute ausrichten.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

potegníti in potégniti -em dov. (ī ẹ́)
1. s sunkovitim gibom spraviti
a) bližje k sebi: potegniti otroka na prsi; potegniti vrv gor; potegniti plezalca navzgor / potegnil je krožnik k sebi in začel jesti
b) iz česa, s česa: potegniti žebelj iz deske; iz morja so potegnili polno mrežo rib; potegniti meč iz nožnice; potegniti nit iz tkanine; potegnil je voz izpod kozolca; otrok je potegnil prt z mize; potegniti kožo z živali odreti žival / potegnila je denarnico iz torbice vzela; potegniti roke iz žepa
c) na drugo mesto, v drug položaj: potegniti klop v senco; potegniti zavese skupaj / potegniti klobuk čez oči; potegnila je krilo čez kolena; potegniti si ruto na oči; ekspr. potegnila je obleko nase se hitro oblekla; sonce sije v sobo, potegni rolete spusti / potegnil ga je v kot in mu nekaj pripovedoval
2. krajši čas vleči: potegniti za vrv / potegniti za zvonec / potegnil ga je za rokav
3. premakniti kaj po površini: potegniti s čopičem po zidu; potegniti z dlanjo po kolenih; potegniti z jezikom po čem; potegnila je z likalnikom po tkanini; potegniti z roko po čelu; z žebljem je potegnil po zidu in naredil prasko / potegniti z glavnikom, s prsti skozi lase
4. s sunkovitim gibom spraviti v delovanje: potegniti ročico, zavoro / potegniti vodo v stranišču
5. s črtanjem narediti: potegniti črto; potegniti mejo na zemljevidu
6. navadno z močnim vdihom zajeti in spraviti vase: potegniti dim iz cigarete / močno potegniti cigaro / pog.: potegnil je požirek vina izpil; potegniti iz steklenice
7. začeti peljati, voziti: konj je težko potegnil naloženi voz / avtobus, vlak je že potegnil / pog. na ravni cesti malo bolj potegnem hitreje vozim
8. pog. odpeljati: te bom jaz potegnil na postajo; z novim avtomobilom so se potegnili na izlet
9. pog. speljati, napeljati: čez travnik so potegnili novo cesto; potegniti elektriko in vodovod do hiše; okoli vrta bom potegnil ograjo naredil; potegniti vrv med dvema koloma napeti
10. nav. ekspr. povzročiti, da traja kaj dalj časa: predavatelj je potegnil predavanje; diskusija se je potegnila čez poldan / zjutraj je potegnil s spanjem spal dalj kot navadno
11. začeti pihati, vleči: potegnil je močen veter; brezoseb. hladno je potegnilo
12. ekspr., navadno v zvezi z v spraviti koga, navadno brez njegove vednosti, privolitve, v položaj, stanje, v katerem je osebek: potegnili so ga v nevarno pustolovščino; slaba družba ga je potegnila za seboj
13. žarg. nalagati2, prevarati: spet ga je potegnil
14. pog., ekspr., navadno v zvezi z jo iti, oditi: potegniti jo spat; brez slovesa jo je potegnil od doma / čez mejo jo je potegnil odšel je ilegalno v tujino
15. pog. dobiti, prejeti denar: potegnil je lep honorar; za nastop potegne do deset tisoč evrov
● ekspr. potegnil je črto pod svojim dosedanjim življenjem napravil je obračun, pregled nad njim; pog., ekspr. potegnil je (ta) kratko stvar se je zanj končala manj ugodno kot za druge; težko je potegniti mejo med zdravo presojo in domišljijo ugotoviti, kaj sodi k enemu in kaj k drugemu; ekspr. potegniti komu mreno z oči omogočiti mu, da zagleda, spozna stvar, kakršna dejansko je; pog. selitev bom še malo potegnil odložil; pog. potegniti zadrgo zapeti, zapreti; pog. avto potegne tudi do sto petdeset kilometrov njegova največja hitrost je 150 km na uro; ekspr. potegnil ga je iz gnoja rešil iz težkega položaja; ekspr. potegniti koga iz naftalina narediti, da kdo spet nastopa, se omenja v javnosti; potegniti bankovec iz obtoka vzeti; publ. iz razprave lahko potegnemo nekaj sklepov naredimo; ekspr. sončen dan me je potegnil na sprehod povzročil, da sem odšel na sprehod; star. potegniti za meč začeti se bojevati, pripraviti se na boj; ekspr. potegniti koga za nos prevarati, ukaniti; ekspr. treba ga bo potegniti za ušesa kaznovati ga s potegljaji za uhelj; kaznovati ga sploh; pog. ob tem dogodku je potegnil s sestro, ne z bratom izrazil, da se strinja z njo in jo podpira; ekspr. z zgodbo je potegnil za seboj vse poslušalce povzročil, da so ga pazljivo poslušali

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

potegníti in potégniti -em dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj usmerjeno premakniti koga/kaj iz/izpod/z/s česa / k/h komu/čemu / za/v/na/čez/skozi koga/kaj / od kod / kam
Iz morja so potegnili polno vrečo rib.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj usmerjeno premakniti s čim po čem / kod
S čopičem je potegnil po zidu.
3.
kdo/kaj sunkovito premakniti kaj
/Z vso močjo in zelo sunkovito/ je potegnil zavoro.
4.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj sunkovito narediti kaj
/S strastjo in zelo energično/ je potegnil mejo na zemljevidu.
5.
knjižno pogovorno, v posplošenem pomenu kdo/kaj spraviti kaj vase
/Z vso močjo je potegnil dim (iz cigare).
6.
kdo/kaj začeti peljati, voziti
Avto /še preveč/ potegne.
7.
knjižno pogovorno kdo/kaj odpeljati koga/kaj do koga/česa / k/h komu/čemu / za/v/na/čez/skozi koga/kaj / do kod / kam
(Kar s službenim vozilom) jih je potegnil do doma.
8.
knjižno pogovorno, v posplošenem pomenu kdo/kaj narediti kaj do/okoli česa / k/h komu/čemu / za/v/na/čez/skozi koga/kaj / pri kom/čem / med kom/čim / kod / do kod / kam
Čez travnik so potegnili novo cesto.
9.
navadno čustvenostno kdo/kaj narediti časovno daljše kaj / s čim
Potegnil je spanec / s spancem.
10.
brezosebnozačeti pihati, vleči
/Hladno/ je potegnilo.
10.1.
kaj začeti pihati, vleči
/Precej nepričakovano/ je potegnil močen veter.
11.
žargonsko kdo/kaj namerno napačno usmeriti koga
Spet so ga /grdo/ potegnili.
12.
knjižno pogovorno kdo/kaj dobiti kaj / koliko česa
Potegnil je lepo plačo.
13.
knjižno pogovorno, čustvenostno, navadno v 3. osebi komu/čemu spoznavanjsko odkriti se kaj
Potegnilo ji je, da ji želi nekaj sporočiti.
14.
knjižno pogovorno, čustvenostno kdo/kaj pritegniti koga/kaj
Dobra ponudba ga je /na hitro/ potegnila.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024

potegniti ► pȯˈtẹːgėnt -gnen dov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

pótna slúžnost -e -i ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

povozíti -vózim dov. povóženje; drugo gl. voziti (í/ȋ ọ́) koga/kaj ~ pešca; poud. ~ nasprotnika |premagati, prizadeti|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

pravíloma nač. prisl. (ȋ) ~ voziti po desni; neobč. ~ se odločati glede na pričakovane koristi navadno, večinoma

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

prebirálnica -e ž (ȃ) voziti rudo v ~o

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

predélek -lka m (ẹ̑)
1. ločen, ograjen prostor: nizke stene ločijo predelke v svinjaku; dati vsako žival v svoj predelek; s premičnimi pregradami spreminjati velikost predelkov
// prostorsko ločen, omejen del česa: predelka bisage; predelki v denarnici, torbici; polica s štirimi predelki
2. oddelek, kupe1: voziti se sam v predelku
3. rubrika: leposlovni predelek časopisa / predelki ladijskega dnevnika
● razdeliti štrene na več predelkov pramenov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

prehóden2 in prehôden -dna -o prid. (ọ̄; ó)
ki se da prehoditi: ta razdalja je prehodna v dveh urah
// po katerem se da hoditi, voziti: zasneženi prelaz bo prehoden šele čez mesec dni; voda je ponoči odtekla in cesta je spet prehodna in prevozna

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

prepeljávati -am nedov. (ȃ)
1. z vozilom, prevoznim sredstvom spravljati z enega mesta na drugo: prepeljavati blago, potnike; čez jezero se prepeljavajo s čolnom / včasih so morali hoditi v mesto peš, zdaj pa jih prepeljava avtobus
// voziti (sem in tja): prepeljavati turiste po jezeru; prepeljaval jo je z avtomobilom
// spravljati z enega mesta na drugo sploh: otrok prepeljava voziček iz sobe v sobo
2. z vlečenjem spravljati navadno kaj dolgega, podolgovatega skozi kaj: prepeljavati vrv skozi zanke
3. nav. ekspr. kot spremljevalec voditi, usmerjati gibanje koga: prepeljaval je dekleta po parkih / koklja prepeljava piščance po dvorišču

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

prepeljavati ► prepeˈl’aːvat -an nedov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

prepovédan -a -o (ẹ̑) ~ dostop na gradbišče
prepovédani -a -o (ẹ̑) poud. ~ sad je najslajši |človek najrajši dela, česar ne sme|; voziti s ~o hitrostjo
prepovédano -ega s, pojm. (ẹ̑) storiti kaj ~ega
prepovédanost -i ž, pojm. (ẹ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

prepovedováti -újem nedov. (á ȗ)
praviti, sporočati, da se kaj ne sme narediti, delati: prepovedujem mu hitro voziti, pa me ne posluša / dov. prepovedujem ti povedati moje ime / zdravniki so mu več let prepovedovali težko delati, kaditi / ekspr. to mi prepoveduje srce
// praviti, sporočati to, navadno z grožnjo kazni: ta urad jim je včasih dovoljeval, včasih prepovedoval prodajo izdelkov / v taborišču so jim večkrat prepovedovali pisma dobivanje, odpošiljanje pisem / to nam prepoveduje zakon / ta znak prepoveduje prehitevanje
// praviti, sporočati, navadno z grožnjo kazni
a) da se kaj zaradi določenih lastnosti, razlogov ne sme, ne more brati, gledati, širiti: cenzura je nekdaj take filme prepovedovala
b) da kaj ne sme več obstajati: fašistična oblast je prepovedovala društvo za društvom
● ekspr. tako govorjenje, ravnanje si prepovedujem nezadovoljen, ogorčen sem zaradi neprimernosti, žaljivosti takega govorjenja, ravnanja z menoj

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

prepôved vôžnje motórnega vozíla -i -- -- -- ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

preséka -e ž (ẹ̑)
1. del gozda s posekanim drevjem v ozkem pasu: preseka se je že zarasla; na preseki je zagledal srno; rob preseke / voziti po preseki
2. zastar. prehod: pot drži skozi preseko med hribi; preseka med visokim skalovjem / steza zavije skozi preseko v ograji

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

prestáva -e ž (ȃ)
1. nav. mn., avt., strojn. mehanizem, sestavljen iz zobnikov, ki omogoča spreminjanje vrtilne hitrosti: žensko kolo s prestavami / avtomobil ima štiri prestave
● prestave so zaškrtale zobniki v menjalniku
2. avt. položaj zobnikov v menjalniku ob določenem razmerju vrtljajev gnane in gonilne gredi: menjati prestavo; prilagoditi prestavo hitrosti; avtomobil ne vozi dobro, ker ni v pravi prestavi / dati v prvo prestavo; voziti v tretji prestavi; prestave so sinhronizirane
3. star. prevod2: prestava v nemški jezik; dobra prestava
4. zastar. premestitev, prestavitev: zagrozili so mu s prestavo
♦ elektr. prestava razmerje med napetostma visokonapetostnega in nizkonapetostnega navitja v transformatorju; glasb. prestava akorda akord, v katerem se eden ali več tonov osnovnega akorda prestavi za oktavo više; strojn. prestava razmerje vrtilnih hitrosti gnane in gonilne gredi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

prestáva -e ž (ȃ) kolo s ~ami; voziti v tretji ~i; star. ~ v nemški jezik prevod

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

pretegníti in pretégniti -em dov. (ī ẹ́)
1. zelo iztegniti in s tem sprostiti: pretegnil je odrevenele prste; vstal je in pretegnil roke; dobro je pretegnil ude; pretegniti si noge / maček je pretegnil kremplje
2. ekspr. s čezmernim delom zelo utruditi, izmučiti: pretegniti konje, živino; pretegniti se od garanja / za nikogar se ne bom pretegnil
3. nar. gorenjsko začeti peljati, voziti; potegniti: kobila noče pretegniti / vlak je pretegnil
4. nar. opraviti težka dela: dosti vam je pretegnila, sirota; kdaj boste vi toliko pretegnili, kot sem jaz

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

prevážanje -a s prevažanje, vožnja: Gnojá je nej dáo vö voziti na vilicze z-nehaſznovitim prevásanyem KM 1790, 68

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

prevážati -am nedov. (ȃ)
z vozilom, prevoznim sredstvom spravljati z enega mesta na drugo: prevažati blago, potnike; čez reko je prevažal star mož; prevažati po morju; prevažati po železnici; vino prevažajo v cisternah; prevažati s konji / avtobus prevaža izletnike
♦ čeb. prevažati čebele spravljati panje s čebelami z ene paše na drugo
// voziti (sem in tja): prevažati turiste po jezeru

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

prevȃžati – glej vozīti

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

prevésti2 – glej vozīti

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

prevídno nač. prisl.
izraža, da dejanje kaže prizadevanje, da se ne zgodi kaj neprijetnega, nezaželenega
SINONIMI:

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024

prevȍz – glej vozīti

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

prevózen in prevôzen -zna -o prid. (ọ̄; ó)
1. nanašajoč se na prevoz: prevozni stroški; prevozna cena, tarifa / prevozni kalo; prevozne listine / prevozno podjetje; prevozna sredstva
2. po katerem se da peljati, voziti: cesta ni prevozna; težko prevozno zemljišče
3. ki se da prepeljati: stroj je prevozen in praktičen / publ. bolnik ni prevozen ni sposoben za prevoz
● publ. prodam avto, prevozen v voznem stanju
♦ elektr. prevozna napajalna transformatorska postaja; žel. prevozni tir tir na postaji za vožnjo vlakov, ki se ne ustavljajo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

prevózen -zna -o povdk.
izraža, da se po čem da peljati, voziti
SINONIMI:

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024

prevozíti -vózim dov.; drugo gl. voziti (í/ȋ ọ́) koga/kaj ~ križišče; prakt.sp. ~ rdečo luč |nadaljevati vožnjo pri prižgani rdeči luči na semaforju|; ~ progo v nekaj minutah

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

prevozīti – glej vozīti

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

prevọ̑znik – glej vozīti

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

prikóličar2 -ja m s -em tudi živ. (ọ̑) avt. žarg. voziti ~a tovornjak s prikolico

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

prilepíti in prilépiti -im, tudi prilépiti -im dov. (ī ẹ́; ẹ́ ẹ̑)
1. z uporabo lepila pritrditi kako stvar na drugo: prilepiti plakat; prilepiti znamko na pismo / samica prilepi jajčeca na vodne rastline pritrdi; pren., ekspr. prilepiti komu politično etiketo
// pritrditi v elektronski dokument besedilo, element od drugod: v ciljnem oknu je postavil kurzor na mesto, kamor je nameraval prilepiti besedilo
// ekspr. močno pritisniti: prilepiti obraz na hladno šipo; ob prvih strelih so se prilepili k tlom
2. ekspr. dodati, pridati zlasti kaj nepotrebnega: prilepiti igri idejo; govornik je prilepil uvodnim mislim tudi snovno razporeditev govora / na osnovno zgodbo je prilepil vrsto filozofskih razmišljanj
3. ekspr., z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik; dati: prilepiti komu klofuto, poljub
● ekspr. zaradi zelene barve so avtobusom prilepili vzdevek zelenci so jih imenovali; ekspr. prilepiti oči, pogled na koga začeti ga nepremično gledati; ekspr. krik, ukaz ga je prilepil na mesto je povzročil, da se ni ganil, premaknil

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

pripeljeváti, -ȗjem, vb. impf. ad pripeljati, Cig., Jan.; Salomonu so pripeljevali konje iz Egipta, Dalm.; — pogl. privažati, voditi, voziti.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

pripét -a -o (ẹ̑) voziti ~ z varnostnim pasom
pripétost -i ž, pojm. (ẹ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

pripréči -préžem dov., priprézi priprézite in priprezíte; priprégel priprégla; nam. pripréč in priprèč (ẹ́)
dodatno, zraven vpreči: ker je bil klanec strm, so pripregli še par konj / pripreči junčka k volu vpreči ga k njemu, da se nauči voziti / pripreči voziček k večjemu vozu; pren. kadar je največ dela, priprežemo še sosede
● star. res je, res, brž pripreže žena doda, dostavi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

pritísniti -em dov. (í ȋ)
1. narediti, da na kaj deluje sila: pritisniti na gumb, pedal, tipko; rahlo je pritisnil na kljuko; pritisniti s prstom, nogo, ramo; pritisniti k tlom, navzdol / pritisniti na petelina sprožiti, ustreliti; hitro je pritisnil na zavoro zavrl
// z delovanjem sile pritrditi: podlogo pritisnejo na blago z gumijastim valjem
2. narediti, da je kaj tesno na drugem, ob drugem: vzel je žig in ga pritisnil na dokument; pritisniti nos na šipo; pritisniti si robec na usta / prijel ga je in ga pritisnil ob zid; pritisnila se je k peči / sneg je pritisnil travo ob tla / ekspr. sovražnik je pritisnil naše čete h Krki
// objemajoč narediti, da je kaj tesno ob čem: pritisnila je otroka na prsi / pritisnil jo je k sebi
3. ekspr. hitro, neurejeno priti kam v velikem številu: radovedneži so pritisnili k njemu, za njim; pritisniti k vratom, v hišo / v izpraznjeno deželo so pritisnila sosednja ljudstva začela prihajati, se seliti
// začeti približevati se komu, navadno s sovražnim namenom: zasledovalci so pritisnili za njim; sovražnik je pritisnil od več strani začel napadati / na zimo so živali pritisnile bliže k ljudem
// pojaviti se kje v veliki količini: kri mu je pritisnila v glavo / kupci so pritisnili in blaga je zmanjkalo začeli so zelo kupovati
4. ekspr., navadno v zvezi z na z besedami, ravnanjem izraziti zahtevo, da kdo kaj naredi, pove: z ukrepi so pritisnili na kmetovalce, da bi pridelovali več hrane; poslanci so pritisnili na vlado; moralno, politično pritisniti na koga / pritisnili so nanj, naj ga izpusti začeli so ga siliti, mu prigovarjati / pog.: pritisnil ga je za plačilo zahteval ga je; pritisnil ga bo s sodnijo tožil ga bo; nekoliko so ga pritisnili, pa je vse povedal zastrašili, mu zagrozili
5. ekspr. pojaviti se, nastopiti: proti jutru je pritisnila megla, slana
// z oslabljenim pomenom izraža nastop visoke stopnje stanja, kot ga določa samostalnik: mraz, suša, vročina pritisne / pritisnil je jug in sneg se je hitro stopil začel je pihati; pritisnila je noč / pritisnila je lakota / po daljši hoji pritisne utrujenost
● ekspr. njega je bolezen zadnjega pritisnila zadnji je zbolel; ekspr. leta so ga že pritisnila postaral se je; star je; ekspr. samota je z vso težo pritisnila nanjo čutila se je zelo osamljeno; pog. vsake četrt ure ga pritisne (na potrebo) mora opraviti veliko, malo potrebo; profesor mu je pritisnil cvek dal nezadostno oceno; pog. pritisni mu eno (okoli ušes) daj mu klofuto, udari ga; pog. pritisni ga, da bo dal mir udari ga; pog. za slovo jih je še enkrat pritisnil fotografiral; pog., ekspr. sodnik ni poznal šale in mu je pritisnil sedem let ga kaznoval z zaporom za sedem let; naslonil se je na sedež in pritisnil na pedal za plin začel hitro voziti; ekspr. tudi na to struno je pritisnil poskusil je tudi na ta način; ekspr. pritisnil ga je ob zid spravil ga je v brezizhoden položaj; ekspr. namesto da bi utihnili, so še glasneje pritisnili zapeli; ekspr. malo pritisni, pa bo šlo potrudi se; ekspr. strastno jo je pritisnil na srce objel
♦ elektr. pritisniti napetost na sponke aparata povzročiti, da aparat pride pod napetost

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

prižgán -a -o (á) voziti s ~imi lučmi; pustiti ~ električni kuhalnik
prižgánost -i ž, pojm. (á)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

próga -e ž (ọ́)
1. ozko, podolgovato mesto, ki ima drugačno barvo ali videz kot ostala površina: delati proge; navpične, poševne proge; svetle, temne proge; blago z belimi in rdečimi progami; ptič s progama na krilih / od udarcev je imel po rokah črne proge
// navadno s prilastkom kar je takemu mestu podobno: proga gozda, reke / modre proge dima
2. načrtno speljana pot s tirnicami za promet s tirničnimi vozili: graditi, modernizirati, popravljati progo; prečkati progo; iti čez progo; stati ob progi; voziti se po progi; proga Ljubljana–Zagreb; nagib, vzpon proge / dela na progi pri gradnji ali vzdrževanju proge / dvotirna, enotirna proga; mladinska proga ki jo gradijo, zgradijo mladinci / tramvajska, železniška proga
3. navadno s prilastkom redna prometna povezava med določenimi kraji: odpreti novo progo; število avtobusov na progi Ljubljana–Maribor so zmanjšali / avtobusna, ladijska, letalska proga; mednarodne proge; občasna, redna, stalna proga
4. šport. pot, določena, urejena za športno tekmovanje: proga je blatna; označiti, pripraviti progo; težka proga; šport. žarg. hitra proga / dirkalna, plavalna, smučarska, tekaška proga; proga za bob / tekmovalna proga
// za enega tekmovalca določen pas take poti: plavati, teči na prvi, zunanji progi; atletska steza s sedmimi progami
// razdalja od starta do cilja: preplavati, prevoziti progo v rekordnem času; proga za kolesarje je dolga sto kilometrov; tek na dolge, na kratke proge na razdaljo, večjo od 1.500 m, na razdaljo do 400 m
5. metal., navadno s prilastkom skupina strojev za valjanje pločevine, profilov, vlečenje žice: valjalna proga / žična proga
♦ anat. živčna proga skupek živčnih vlaken v osrednjem živčevju; med. nosečnostne proge modrikaste in bele proge na trebuhu, dojkah in stegnih noseče ženske; mont. proga ozek, dolg prostor v rudniku, navadno s tirnicami, po katerem se prevaža izkopana ruda; odkopna proga v kateri se začne odkopavanje; žel. normalnotirna, ozkotirna proga

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

pŕvi -a -o štev. (ȓ)
1. ki v zapovrstju ustreza številu ena: prvi dan v tednu; hodi v prvi razred; otroci iz prvega zakona; v prvi polovici leta; otrok v prvem letu starosti / dne 1. [prvega] septembra; Filip I. / prvi maj je praznik mednarodnega delavskega gibanja; prva izdaja časopisa; prva svetovna vojna; prvo berilo berilo za začetni pouk branja in pisanja
// nav. ekspr. pred katerim ni bilo ničesar iste vrste: prvi avtomobili so bili podobni kočijam; s prvim udarcem ga je pobil na tla; doživljati prvo ljubezen; njegova prva pot je bila k materi
2. po vrednosti, kvaliteti najboljši: voziti se v prvem razredu; cesta prvega reda / na turnirju je bil prvi; biti na prvem mestu / blago prve vrste / prvi meni obsežnejši, dražji meni / pog. on je prvi matematik v razredu
// nav. ekspr. ki je po pomembnosti na najvišji stopnji: prvi pogoj za uspeh; otroci so njena prva skrb; kmalu so mu zaupali prvo vlogo glavno vlogo / bil je prvi človek v podjetju / prva dama slovenske popevke
3. ki je glede na odločanje na najnižji, začetni stopnji: vprašanje so obravnavali na prvi instanci; organ prve stopnje / prva kontrola
// nav. ekspr. ki šele nastaja, se začenja: prvi mrak; odšla sta že v prvem jutru / zbudil ga je iz prvega spanja / prvi in zadnji krajec
4. ki leži, je spredaj, pred čim: prva sedeža v avtomobilu / prvo kolo sprednje kolo
● prvi april dan, ko so v navadi šale in potegavščine; prvi človek po bibliji Adam; ekspr. vsem se je prikupil na prvi pogled izraža, da se dejanje zgodi v kratkem času; imeti prvo besedo pomembno vlogo pri odločanju; uboga na (prvo) besedo takoj; prva dama naslov za žensko, ki po svojem položaju ali na področju svojega udejstvovanja presega vse druge; šalj. pojdi iskat v klet, saj imaš še prve noge saj si še mlad; pog. blago ima iz prve roke neposredno od proizvajalca; ekspr. igrati prvo violino biti pri kakem dejanju, ravnanju vodilen, odločujoč; ekspr. prvi dobiček ne gre v mošnjiček začetni (materialni) uspeh navadno ni zanesljiv, trajen
♦ avt. dati v prvo prestavo; ekon. (prva) industrijska revolucija hitra sprememba ročne proizvodnje v proizvodnjo z uporabo strojev; filat. ovitek prvega dneva ovitek, na katerem je nalepljena kompletna zbirka znamk z žigom dneva njihove izdaje; film. prvi plan kar je v prizorišču gledalcu najbližje; fiz. prva kozmična hitrost hitrost, ki jo mora doseči telo, da lahko kroži okoli zemlje; glasb. prvi alt; prvi glas najvišji glas v vokalnem stavku; prva violina član skupine v simfoničnem orkestru, ki igra navadno glavne melodije; jezikosl. prvi sklon; prva oseba oseba, ki izraža govorečega; mat. enačba prve stopnje enačba z neznankami v prvi potenci; med. prva pomoč; opeklina prve stopnje; pravn. sodišče prve stopnje; šah. igrati na prvi deski na tekmovanju igrati kot najboljši igralec v moštvu; šol. študij na prvi stopnji študij, ki traja tri do štiri leta in se zaključi z diplomo; do leta 1980 prvi štirje semestri pri stopenjskem študiju na univerzi;; šport. prva zvezna liga liga, ki združuje najboljša tekmovalna moštva iz vse države; voj. kapetan I. razreda čin, za stopnjo višji od kapetana, ali nosilec tega čina; zgod. Prva [I.] internacionala od leta 1864 do leta 1878; prva Jugoslavija s politično ureditvijo kraljevine pred drugo svetovno vojno

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

pŕvi -a -o vrstil. štev. (ȓ)
1. ~ dan v tednu; Aleksander I. |Prvi|; poud. zaljubiti se na ~ pogled |ob prvem srečanju|; hoditi v ~ razred; (dne) ~ega ‹1.› septembra; ubogati na ~o besedo takoj; zdrav. ~a pomoč; avt. dati v ~o prestavo; knj. pog. imeti kaj iz ~e roke |neposredno od proizvajalca|
2. rezervacija za ~ razred; cesta ~ega reda; poud.: ~a dama ZDA |žena predsednika ZDA|; Otroci so njena ~a skrb |najpomembnejša|; publ. igrati ~o violino |biti pri kakem dejanju vodilen, odločujoč|; zasesti ~o mesto; biti ~ na turnirju; ~a svetovna vojna
3. poud. ~ človek |(svetopisemski) Adam|; ~ krajec; ~a instanca, stopnja |najnižja, začetna|
4. sprednji: ~ sedež v avtomobilu; film. ~ plan |kar je na prizorišču gledalcu najbližje|; ~o kolo
pŕvi -ega m, člov. (ȓ) diplomirati med ~imi; nečlov. vrniti dolg ~ega v mesecu; praznik 6. ~ega ‹1.› |6. januarja|
pŕva -e ž, člov., rod. mn. -ih (ȓ) Od desetih so izbrali ~o; nečlov., avt. žarg. voziti v ~i, s ~o v prvi prestavi
v pŕvo zapored. prisl. zv. (ȓ) ~ ~ je najtežje prvič

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

ráftati -am nedov. -ajóč, -áje; ráftanje (ȃ) šport. |voziti se z raftom|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

razcèp -épa m (ȅ ẹ́)
1. glagolnik od razcepiti: povzročiti, preprečiti razcep; po razcepu je postal predsednik na novo nastale organizacije; svetovnonazorski razcep; razcep stranke; razcep sveta na bloke; pisatelj prikazuje razcep med starimi in mladimi / razcep ogljikovodikov; razcep števila
2. razcepljenost: razcep v društvu se je še poglobil; razcep škoduje ugledu stranke
3. reža, ki nastane pri cepljenju: zabiti zagozdo v razcep
4. vsaka od cest, prog, ki nastane z razcepitvijo ceste, proge: voziti po desnem razcepu
// kraj, prostor, kjer se cesta, proga razcepi: na razcepu je kažipot
5. psiht. nenormalna, navadno bolezenska zveza, povezava med duševnimi dejavnostmi: razcep mišljenja / razcep osebnosti pojav, da se kdo čuti in vede kot dvojna, večkratna osebnost
● knjiž. razcep med osebnimi in skupnimi interesi nasprotje
♦ anat. razcep arterije, sapnika; fiz. razcep jedrska reakcija, pri kateri se cepijo jedra z veliko atomsko maso in se sprošča energija

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

razcèp -épa m
1.
kraj, prostor, kjer se cesta, proga razcepipojmovnik
SINONIMI:
ekspr. rogovila
2.
vsaka od cest, prog, ki nastane, ko se cesta, proga razcepipojmovnik
SINONIMI:
3.
psiht. nenormalna, navadno bolezenska zveza, povezava med duševnimi dejavnostmipojmovnik
SINONIMI:
psiht. disociacija
GLEJ ŠE SINONIM: cepitev, cepljenje2, razcepišče, razdelitev, razdeljenost

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024

razvozíti -vózim dov. razvóženje; drugo gl. voziti (í/ȋ ọ́) koga/kaj ~ blago; ~ delavce na vse strani

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

rekórd -a m (ọ̑)
1. najboljši uradno priznani rezultat v kaki športni disciplini: doseči rekord; rekord proge, skakalnice, stadiona / državni, osebni, svetovni rekord / športni rekordi
♦ šport. izboljšati, preseči rekord; postaviti nov rekord; priznati rekord; rekord v metu kopja, v teku na sto metrov
2. nav. ekspr. rezultat, dosežek, ki količinsko, številčno presega vse dosedanje: tovarna je dosegla nov proizvodni rekord; imeti rekord v telesni teži / dobil sem pet pisem hkrati, kar je rekord
● ekspr. napovedovati filmu blagajniške rekorde nadpovprečno velike dohodke od vstopnine
3. tip nemškega osebnega avtomobila znamke Opel: voziti se v (opel) rekordu

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

ríbnik -a m (ȋ)
večja, umetno narejena kotanja z zajezeno vodo, zlasti za gojenje rib: čistiti ribnik; voziti se s čolnom po ribniku; kopati se v ribniku; loviti ribe v ribniku; blaten ribnik / gojitveni ribnik

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

ríkša ríkše samostalnik ženskega spola [ríkša] ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Rikscha iz jap. jinrikisha, iz jin ‛človek’, riki ‛sila, moč’ in sha ‛voz’, prvotno torej ‛voz na človeško silo’ - več ...
ríngelšpíl -a [ringəlšpil] m (í-ȋ)
nižje pog. vrtiljak: voziti se na ringelšpilu; ringelšpili in gugalnice

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

ŕkelj ŕklja tudi rkèlj rkljà m (ŕ; ə̏ ȁ)
nar. hlod (za predelavo na žagi): voziti rklje na žago; hrastovi rklji

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

rólati -am nedov. (ọ̑)
1. voziti se z rolerji: rolati po cesti, pločniku
2. pog. zvijati cigarete: rolati v javnosti
3. pog. predvajati, reproducirati glasbo, posnetke: rolati filme; v klubih rolajo glasbo znanih izvajalcev

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

rólati -am nedov. -ajóč; rólanje (ọ̑) sleng. kaj ~ džojnt zvijati; sleng. voziti se z rolerji
rólati se -am se (ọ̑) sleng. zelo se smejati

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

rólka rólke samostalnik ženskega spola [rólka] STALNE ZVEZE: tekaška rolka
ETIMOLOGIJA: ↑rolati
rólka -e ž (ọ̑)
podolgovata deščica s koleščki, na kateri se stoji in z eno nogo poganja: voziti se z rolko
♦ nav. mn., šport. smučem podobna priprava s koleščki za vadbo smučarskega teka na suhem

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

rólka -e ž (ọ̑) |deska s kolesci|: voziti se z ~o

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

rólkati -am nedov. (ọ̑)
voziti se z rolko: celo uro rolkati / že več let rolka

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

rólkati -am nedov. -ajóč, -áje; rólkanje (ọ̑) |voziti se z rolko|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

ropotúlja -e ž (ú) kupiti otroku ~o; slabš.: voziti se s staro ~o |s starim avtom|; člov. |klepetava ženska|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

saní -í ž mn. (ȋ ī)
vozilo navadno z dvema ozkima drsnima ploskvama za premikanje, prevažanje po snegu: kupiti nove sani in smučke; voziti se s sanmi; dolge, močne, nizke sani / zapreči sani; s senom naložene sani / motorne, tekmovalne sani
♦ aer. katapultne sani premični del katapulta, na katerega se namesti letalo; navt. sani leseni gredi pod trupom ladje, ki omogočata spust ladje po sanišču; strojn. sani gibljivi del obdelovalnega stroja, zlasti stružnice, za vodenje rezilnega orodja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

saní -í ž mn.
vozilo navadno z dvema ozkima drsnima ploskvama za premikanje, prevažanje po snegupojmovnik
SINONIMI:

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024

sanȋ, f. pl. der Schlitten; na saneh kaj pripeljati, se voziti; samotežne s., der Handschlitten; kadar sani dolgo plešejo, se tanki kosi režejo, Fr.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

sánkati se -am se nedov. (ȃ)
voziti se s sankami: ves dan so se sankali

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

sánkati se -am se nedov. -ajóč se, -áje se; sánkanje (ȃ) ~ ~ ves dan
sánkati -am; -an -ana (ȃ) gozd. kaj ~ les |spravljati, voziti ga s sanmi|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

Scíla Frazemi s sestavino Scíla:
krmáriti med Scílo in Karíbdo, krmárjenje med Scílo in Karíbdo, med Scílo in Karíbdo, plúti med Scílo in Karíbdo, vozíti med Scílo in Karíbdo, vôžnja med Scílo in Karíbdo, znájti se med Scílo in Karíbdo

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

selílọ, n. 1) die Übersiedelung, Cig., C., DZ.; — 2) coll. die Übersiedelungsgegenstände, Cig., DZ.; s. voziti, Z.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

serpentína -e ž
zavoj vzpenjajoče se poti, ceste
SINONIMI:
nar. ključ, knj.izroč. kljuka, nar. rida

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024

sésti sédem dov. -i -ite; sédel -dla, sést/sèst; (sést/sèst) (ẹ́ ẹ̑) ~ k mizi, za mizo; ~ na stol, v avtomobil; poud. sesti k/h čemu poud. Rad ~e h knjigam |bere, študira|; slabš. sesti na kaj ~ ~ posestvo |prilastiti si|; poud.: ~ ~ prestol |zavladati|; ~ ~ vlak |odpeljati se z vlakom|; publ. sesti za kaj ~ ~ pogajalno mizo |začeti se pogajati|; poud. pijan ~ ~ volan |voziti avtomobil|; Glava vijaka mora ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

skakáč skakáča samostalnik moškega spola [skakáč] STALNE ZVEZE: mongolski skakač, puščavski skakač
ETIMOLOGIJA: ↑skakati
skêjtati -am nedov. -ajóč; -áje; skêjtanje (ȇ) žarg. |voziti s s skejtom|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

skijati se ► sˈkiːjat se -an se nedov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

skírica -e ž (ī)
manjšalnica od skira: voziti se s skirico

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

skiró -ja tudi skíro -a m (ọ̑; ȋ)
vozilo, ki se stoječ na njem poganja z eno nogo: voziti se s skirojem; otroci na skirojih

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

skiró -ja tudi skíro -a m, prva oblika s -em (ọ̑; ȋ) voziti se s ~em

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

skiró -ja m
otroško vozilo, ki se poganja z eno nogopojmovnik
SINONIMI:
poganjalec, poganjalka, knj.izroč. skira, ekspr. skirica

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024

Sklanjanje živih in neživih samostalnikov

Zakaj se nekateri samostalniki in imena 1. moške sklanjatve (Peter, Andrej, zajec, pes ...) v 4. sklonu sklanjajo drugače od drugih (avto, oreh, hladilnik), ki ostanejo nespremenjeni. Torej koga/kaj vidim? Petra, Andreja, zajca, ampak avto, oreh, hladilnik.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

skózi2 tudi skóz predl., s tožilnikom, v zvezi z enklitično obliko osebnega zaimka skóz- (ọ̑)
1. za izražanje premikanja ali usmerjenosti z ene strani na drugo
a) glede na širino, globino česa: izvrtati predor skozi led, steno; ličinka se pregrize skozi ovoj / preriniti se skozi gnečo, množico; skozi meglo so videli obrise stolpnic; skozi zavese je prihajalo dovolj svetlobe / čistiti tekočino skozi filter; gledati skozi ključavnico; skočiti, vreči skozi okno; presejati skozi sito; oditi skozi zadnja vrata; šipe so bile umazane, da se je komaj videlo skoznje / ostanki hrane se izločajo skozi črevo; dihati skozi nos / skozi obleko je začutila hlad; skozi stene se vse sliši; pren. misel mu je šinila skozi možgane; prebiti se skozi težave
♦ geom. premica gre skozi točko P
b) glede na omejeno, zoženo površino: iti po bližnjici skozi gozd; voziti skozi mesto; potovati skozi Slovenijo; ekspr. reka se pregrize skozi sotesko; peljati se v Zagreb skozi Zidani most / iti skozi vse sobe
2. za izražanje časa, v katerem se
a) kaj godi; čez2: skozi poletje živi ob morju, pozimi doma; opravil je vse, kar se mu je nabralo skozi teden; tako konzervirana hrana se skozi (vso) zimo ne pokvari / ekspr. skozi vse življenje je imel srečo
b) z oslabljenim pomenom kaj godi nepretrgano: skozi tri stoletja so se upirali turškim napadom tri stoletja; varčevati skozi ves mesec
// za izražanje okoliščin, ki spremljajo dogajanje: odgovoriti skozi kašelj, smeh; ekspr. tu me boli, je izdavila skozi jok
3. za izražanje načina, kako dejanje poteka: govori razločno in ne skozi nos; žvižgati skozi zobe
// publ. za izražanje merila, vodila: gledati napredek skozi proizvodnjo in večjo produktivnost dela / naši gostinci gledajo goste samo skozi dinar mislijo samo na denar, zaslužek; ocenjevati kaj skozi prizmo današnjega okusa po današnjem okusu
// za izražanje sredstva, posrednika: opazovati okolico skozi daljnogled; ekspr. življenje gleda skozi rožnata očala / publ.: čuti dolžnost, da širi to zavest skozi svojo umetniško izpoved z umetniško izpovedjo; ustvariti moreče vzdušje skozi groteskne podobe / publ. govoriti, izpovedovati se skozi značaje svojih junakov
4. star. za izražanje vzroka, zaradi katerega se kaj dogaja; zaradi: ta organizacija je postala pomembnejša skozi kritike nasprotnikov; dobiti večje dohodke tudi skozi slabe delovne pogoje
5. nav. ekspr., s širokim pomenskim obsegom, navadno v zvezi z iti za izražanje, da je kdo omejen čas deležen tega, kar določa sobesedilo: ti ljudje so šli skozi narodnoosvobodilni boj; pred vojno je šel skozi številne ječe je bil pogosto zaprt; elipt. kdor hoče uspeti, mora skozi šolo truda in znoja; šel je skozi veliko trpljenje / skozi njegove roke je šlo že dosti učencev poučeval je že dosti učencev / publ.: ta predlog mora iti še skozi strokovni svet mora ga obravnavati strokovni svet; zazidalni načrt mora skozi zbore občanov
6. za izražanje natančnejše določitve, razvrstitve v okviru celote: stanuje v Rožni dolini, Cesta dve skozi dvaindvajset; poštni predal pet skozi ena [5/1]
● pog. ne vem, če bo šel spis skozi cenzuro če ga bo cenzura odobrila; ekspr. prebiti se skozi knjigo, podatke s težavo prebrati, preštudirati; pog. peljati skozi rdečo luč skozi križišče, ko je na semaforju prižgana rdeča luč; ekspr. lačen je bil, da se je skozenj videlo zelo lačen, sestradan

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

skozi [poudarjeno skózi] predl. s tož., v sklopu z navezno obliko os. zaim. skóz..
1. smerni prostorski ali prostorski poti oditi ~ vrata; voziti ~ predor, vas; priti ~ goščavo; poud. prebiti se ~ težave |premagati, prestati težave|; preriniti se ~ gnečo; ~ obleko je začutila hlad; potovati v Zagreb ~ Novo mesto; Premica gre ~ točko P; odpreti okno in skozenj [zə] zlesti na vrt
2. časovni ~ poletje živi ob morju poleti, čez poletje; ~ vse leto je spremljal vremenske podatke; ~ tri stoletja so se upirali turškim napadom tri stoletja
3. vezljivostni, poud. iti ~ trdo šolo življenja |veliko pretrpeti|; neknj. pog.: veliko dati ~ doživeti, prestati; iti ~ učno snov ponoviti jo; S tem denarjem ne pridemo ~ ne moremo shajati; Še to zadevo spravim ~ jo uredim
4. povedkovniški, neknj. pog. To ne bo šlo ~ ne bo uspelo, se ne bo posrečilo
5. vzročnostni: postati znan ●~ kritike nasprotnikov zaradi; tudi ~ slabe razmere doseči dobre izide kljub slabim razmeram
6. lastnostni, publ. gledati kaj ~ prizmo današnjega okusa po današnjem okusu; neobč. ustvariti moreče vzdušje ~ groteskne podobe z grotesknimi podobami
7. določevalni poštni predal pet ~ ena ‹5/1›

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

skózi2 predl.
s tožilnikom za izražanje premikanja ali usmerjenosti z ene strani na drugo glede na širino, globino ali omejeno, zoženo površino
SINONIMI:
neknj. pog. čez2, knj.izroč. via
GLEJ ŠE SINONIM: čez2, zaradi

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024

skúter skúterja samostalnik moškega spola [skúter] STALNE ZVEZE: podvodni skuter, vodni skuter
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. scooter iz scoot ‛zdrveti, ucvreti jo’
skúter -ja m (ū)
motorno kolo z majhnimi kolesi, kotač: voziti se s skuterjem; skuterji in mopedi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

skúter -ja m s -em (ú; ȗ) voziti se s ~em

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

skúter -ja m
motorno kolo z majhnimi kolesipojmovnik
SINONIMI:
motoskuter, knj.izroč. kotač, knj.izroč. roler

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024

slàb1 slába -o prid.
ki zaželene lastnosti, kakovosti nima v zadostni meri
SINONIMI:
nekvaliteten, ekspr. beden, ekspr. črviv, star. črvojeden, ekspr. grd, ekspr. grozen, ekspr. katastrofalen, ekspr. kilav, ekspr. klavrn, ekspr. kriminalen, ekspr. krnjav, neknj. pog. mizeren, evfem. nebogljen, ekspr. nečloveški, evfem. nedober, evfem. nelep, ekspr. nemogoč1, ekspr. neprebavljiv, evfem. neprimeren1, ekspr. nesoliden, publ. neugoden, ekspr. neužiten, ekspr. neznosen, ekspr. obupen, ekspr. podpovprečen1, ekspr. porazen, ekspr. pošasten, ekspr. reven1, ekspr. strašen, ekspr. svinjski, ekspr. šepast1, ekspr. šepav1, ekspr. škandalozen, ekspr. zanič1
GLEJ ŠE SINONIM: majhen, neokusen, nerodoviten, ničvreden, rahel, slaboten2, šibek1, šibek1
GLEJ ŠE: slaboviden, slabokrven2, nerazpoložen, ničvreden, nerazpoložen, dober1, dober1

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024

slálom -a m, pojm. (ȃ) tekmovati v ~u; ~ s kanuji; šport. žarg. voziti drugi ~ drugo vožnjo slaloma

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

slalomírati -am nedov. (ȋ)
1. pog. vijugajoče smučati po strmini med gosto postavljenimi vratci: ker sta odstopili že dve tekmovalki, je slalomirala precej bolj pazljivo
// ekspr. vijugajoče voziti, hoditi zaradi ovir: skuterji slalomirajo med kolonami avtomobilov; slalomirati med pešci / slalomirati po cesti
2. pog. iskati ustrezne rešitve med različnimi interesi, zahtevami: uspešno slalomira med službo in družino / diplomatsko slalomirati

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

slúžba -e ž (ȗ)
1. delo na podlagi delovnega razmerja: dobiti, imeti, iskati, izgubiti, odpovedati službo; biti brez službe; odpustiti, ekspr. napoditi koga iz službe; biti ob službo; sprejeti koga v službo / priložnostna, stalna, začasna služba / pisar. nastop službe takoj, plača po dogovoru
// opravljanje takega dela: ta teden nimam službe; službo jemlje resno, zavzeto; za danes smo službo končali, ekspr. odbrenkali / dežurna služba; nočna služba / voziti se v službo; zamuditi službo začetek delovnega časa / opravljati službo tajnice biti tajnica
// pog. stavba, prostor, kjer se opravlja tako delo: v službi imamo centralno kurjavo; počakal te bom ob dveh pred službo / to sem slišal v službi
2. s prilastkom delo, dejavnost, vezana na določeno področje: biti v civilni, diplomatski, vojaški službi; prosvetna, socialna, upravna, zdravstvena služba
// dejavnost, ki se ukvarja z delom, kot ga določa prilastek: hidrometeorološka, inšpekcijska, patronažna, požarna služba / gorska reševalna služba; informacijsko dokumentacijska [INDOK] služba ki zbira, obdeluje in posreduje informacije z določenega področja; prijavna in odjavna služba; strokovna služba; služba družbenega knjigovodstva od 1959 do 1994 družbena organizacija, ki nadzoruje uporabljanje družbenih sredstev
3. nav. mn. oddelek (v delovni organizaciji): o sklepu je treba obvestiti vse službe; usklajevati delo posameznih služb / evidenčna, finančna, računovodska služba
4. služenje: namen gledališča je služba družbi, resnici / biti v službi domovine
● skupne službe delovna skupnost; šalj. vse gre, spada v rok službe delovni čas teče, mineva, ne glede na koristnost, smiselnost dela, ki ga kdo opravlja; ekspr. družba je družba, služba pa služba ločevati je treba prijateljske odnose od delovnih dolžnosti, obveznosti; preg. goste službe, redke suknje kdor zelo pogosto menjava delo, službe, revno živi
♦ agr. pospeševalna služba ki se ukvarja s strokovnim svetovanjem kmetovalcem, kako izboljšati in posodobiti delo; avt. vlečna služba ki skrbi za odvoz poškodovanih in pokvarjenih vozil; navt. krovna, strojna služba; pravn. služba državne varnosti v socializmu del državne uprave, ki skrbi za varovanje ustavne ureditve; rel. služba božja maša; šol. prosvetno-pedagoška služba nekdaj strokovna služba, ki svetuje in pomaga šolam pri pedagoškem delu; žel. izvršilne službe ki sodelujejo pri prevozu na železnici ali ga tehnično omogočajo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

slúžba -e ž (ȗ) sprejeti koga v ~o; voziti se v ~o; biti brez ~e; biti v diplomatski ~i; gorska reševalna ~; nočna ~; delo posameznih služb v podjetju; knj. pog.: zamuditi ~o začetek delovnega časa; čakati koga pred ~o |pred stavbo|; imeti pet let ~e |pet let delovne dobe|; ver. ~ božja |maša|; pojm., redk. ~ resnici, domovini služenje

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

smúčati -am nedov. (ȗ)
ukvarjati se s smučanjem: smuča že od otroških let; pozimi veliko smuča
// nastopati, tekmovati v smučanju: smučal je na vseh prvenstvih

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

smúčati -am nedov.

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

smúčati se -am se nedov.
voziti se s smučmi
SINONIMI:
neknj. pog. dilcati se, ekspr. dričati se, otr. smučkati se

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024

smučati se ► sˈmuːčat se -an se nedov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

smúk1 -a m (ȗ)
šport. smučarska disciplina, pri kateri tekmovalec smuča po veliki strmini med redko postavljenimi vratci: tekmovati v smuku; proga za smuk; slalom, veleslalom in smuk / pog. voziti smuk tekmovati v smuku

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

snopôvje -a s (ȏ)
ekspr. več snopov, snopi: voziti snopovje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

spálnik -a m (ȃ)
spalni vagon: voziti se v spalniku; vlak s spalniki; spalniki in ležalniki / za danes so vsi spalniki proti Beogradu razprodani

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

spálnik -a m (ȃ) voziti se v ~u

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

speljávati -am nedov. (ȃ)
1. delati, povzročati, da se vozilo začne premikati: speljavati avtomobil, voz
2. nar. voziti: speljavati gnoj na njivo
3. delati, da kaj prehaja z določenega mesta drugam: speljavati vodo s travnika v potok
● ekspr. speljavati vodo na svoj mlin govoriti, delati v svojo korist; ekspr. speljavati pogovor drugam usmerjati, obračati
4. nav. ekspr. s prepričevanjem povzročati pri kom psihično pripravljenost, da kaj stori: speljaval ga je, naj se upre / vse ga je začelo speljavati v to, kar je bilo zanj pogubno prim. izpeljavati

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

speljeváti -újem nedov. (á ȗ)
1. delati, povzročati, da se vozilo začne premikati: speljevati avtomobil, voz; počasi, previdno speljevati; speljevati in ustavljati
// nepreh. začenjati se premikati: avtobusi v snežni brozgi težko speljujejo; lokomotiva že speljuje (s postaje)
2. nar. voziti: speljevati gnoj na njivo
3. delati, da kaj prehaja z določenega mesta drugam: speljevati vodo s travnika; speljevati vodo v kanal
● ekspr. speljevati vodo na svoj mlin govoriti, delati v svojo korist
4. nav. ekspr. s prepričevanjem povzročati pri kom psihično pripravljenost, da kaj stori: speljevali so ga, naj se jim pridruži / speljevati sošolce na slaba pota
5. ekspr., z dajalnikom navadno s prevaro skušati doseči, da kdo dobi, kar je kdo drug imel ali mislil, da bo imel: speljevati komu pomočnike / vsi vedo, da ji speljuje moža / speljevala ga je s pogledi zapeljevala; prim. izpeljevati

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

speljeváti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt, -án -ána; speljevánje; (-àt) (á ȗ) koga/kaj ~ avtomobil; pokr. ~ gnoj na njivo voziti; ~ sošolca na slaba pota; ~ vodo v kanal; ~ načrte izpeljevati; poud. speljevati komu koga/kaj ~ konkurenčnemu podjetju delavce |prevzemati|; Avto je začel ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

splaváriti -im nedov. (á ȃ)
voziti, voditi les v obliki splavov: že od šestnajstega leta je splavaril; splavariti po Savi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

správljati -am nedov., stil. spravljájte; stil. spravljála (á)
1. s prislovnim določilom, s širokim pomenskim obsegom navadno s prizadevanjem delati, da kdo ali kaj
a) pride s kakega mesta, na kako mesto: spravljati zamašek iz steklenice; otroci so se spravljali na vrhove dreves plezali, lezli / spravljati les iz gozda vlačiti, voziti; spravljati izdelke na tržišče / pog. spravljati ljudi čez mejo delati, da pridejo ilegalno v tujino; spravljati ljudi pred sodišče / spravljati ovire s poti odstranjevati jih; spravljati madeže s preproge čistiti jo
b) gre kam z določenim namenom: spravljati koga k zdravniku / spravljati otroke v šolo
c) pride iz kakega položaja, v kak položaj: spravljati zemljo na kup; spravljati seno v kopice; spravljati napravo v vodoraven položaj / ekspr. spravljati onemogle na noge prizadevati si, da vstanejo / spravljati kaj v zvezo s kom (miselno) povezovati kaj s kom
č) pride iz kakega stanja, v kako stanje: spravljati iz ravnotežja / spravljati stvari v red urejati jih / ekspr. spravljati koga k pameti; spravljati koga v nevarnost; tako ravnanje me spravlja v obup, zadrego
d) pride s kakega družbeno določenega položaja, v kak družbeno določen položaj: spravljati svoje ljudi na boljša delovna mesta / spravljati koga iz odbora / spravljati ljudi pod svojo oblast podrejati si jih
2. z glagolskim samostalnikom navadno s prizadevanjem delati, da začenja kdo ali kaj delati, kar izraža dopolnilo: spravljati kaj v gibanje, nihanje / spravljati ljudi v smeh
3. ekspr., v zvezi z ob delati, da kdo kaj izgublja: spravljati koga ob denar / spravljati koga ob dober glas, ob dobro ime; spravljati koga ob živce
4. delati, da pride kaj s polja na določeno mesto: spravljati poljske pridelke
5. dajati kaj kam z namenom, da se tam lahko spet dobi, vzame: spravljati listine, plačane račune
6. s svojim delovanjem, vplivom si prizadevati, da kdo preneha imeti, kazati odklonilen odnos do koga: spravljati sprte prijatelje
● ekspr. s težavo je spravljal besede iz grla govoril; ekspr. spravljati nasprotnike s poti ubijati, moriti; ekspr. spravljati kmete na boben povzročati prisilno dražbo, gospodarski propad; ekspr. spravljati otroke na svet rojevati; pog. spravljati v denar prodajati; ekspr. denar spravlja v nogavico ga hrani doma; varčuje; pog. spravljati skupaj denar zbirati, varčevati

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

sprevážati -am nedov. (ȃ)
zastar. voditi na sprehod: sprevažati psa po parku

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

stártati -am in štártati -am dov. (ȃ)
1. šport. začeti plavati, teči, voziti (na tekmovanju): dirkač, tekač starta; startala sta po dva tekmovalca hkrati; startati v presledkih; prepozno startati
2. publ. začeti nastopati, tekmovati: moštvo je v spomladanskem delu tekmovanja dobro, slabo startalo
// začeti kako dejavnost sploh: režiser je startal s kratkim filmom; z novim programom bomo startali po novem letu; kmetija je dobro opremljena, zato bo sin lažje startal
3. publ. nastopiti (na tekmovanju): čeprav je bila proga težka, je startalo veliko kolesarjev; na tekmovanju zaradi poškodbe ne bo startal
4. pog. oditi: ko se bo zdanilo, bomo startali / avtobus starta zgodaj zjutraj odpelje; raketa je pravkar startala vzletela; ko se prižge zelena luč, hitro startajte speljite
● pog. ugotoviti je treba, zakaj motor ne starta vžge; šport. žarg. nogometaši so startali na vsako žogo so si jo prizadevali dobiti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

stáva -e ž (ȃ) dobiti, izgubiti ~o; skleniti, sprejeti ~o; za ~o kaj storiti; pojm. ~ na tega konja se je izplačala; jezikosl. navadna, obrnjena ~ |besedni red|; poud. voziti kot za ~o |zelo hitro|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

stòp 1., stǫ́pa, m. der Tritt, C.; das Schreiten, der Schritt, Cig., Jan.; v stop, schrittweise, Cig., Jan.; v stop iti, Cig.; voziti v s., im Schritt fahren, DZ.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

strnokǫ̑š, f. die Stoppelmahd, die abgemähten Getreidestoppeln: s. domov voziti, jvzhŠt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

stŕpno prislov [stə̀rpno] ETIMOLOGIJA: ↑strpen
súkati -am in súčem nedov., tudi sukájte; tudi sukála (ú)
1. vzdolžno viti kaj drugo okoli drugega, da nastane ena nit, en pramen: sukati pramene, vlakna / sukati volno / sukati niti v sukanec / ekspr. sukati (si) brke
2. premikati kaj okoli njegove osi v manjših, krajših premikih: med prsti sukati bilko; sukati glavo, telo; sukati volan zdaj v levo, zdaj v desno / sukati radijski gumb; sukati raženj / ekspr. na svatbi so fantje veselo sukali dekleta
3. ekspr. ustrezno namenu uporabljati kaj, delati s čim: to orodje, orožje zna dobro sukati / sukati iglo, šivanko šivati; spretno sukati kuhalnico kuhati; sukati meč mečevati se; sukati pero pisati; sukati volan voziti avtomobil, vozilo / zna sukati jezik spretno govoriti; hitro sukati pete hoditi, plesati
● ekspr. ona pa zna sukati moške jih podrejati svoji volji, zahtevam; knjiž. sukati oči v strop obračati

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

súp samostalnik moškega spola

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

súpati nedovršni glagol

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

suzúki -ja m (ȗ)
avtomobil ali motorno kolo japonske tovarne Suzuki: voziti se s suzukijem

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

šájka -e ž (ȃ) nekdaj
1. majhna ladja za obrambo pred Turki, v rabi zlasti na Donavi: bojne šajke z velikimi jadri
2. majhna tovorna ladja pravokotne oblike, v rabi na Dravi: voziti les s šajkami
♦ voj. čoln vojne mornarice, navadno z dvema vesloma

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

šéstdeset -ih štev. (ẹ̑)
izraža število ali številko šestdeset [60]: voziti šestdeset kilometrov na uro / pred šestdesetimi leti / ženska pri šestdesetih letih stara približno šestdeset let
● pog., ekspr. na grbi jih ima že šestdeset star je že šestdeset let

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

šíht -a m (ȋ) nižje pog.
1. izmena, zlasti v rudniku, tovarni: delati na tri šihte / nočni, popoldanski šiht / prvi šiht še dela
2. služba, delo, zlasti v rudniku, tovarni: opraviti, zamuditi šiht; po šihtu imamo sestanek / iti, voziti se na šiht; moški so na šihtu / še dva šihta mi moraš plačati delovnika

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

šír2 -a -o prid. (ȋ ī)
zastar. prostran, obsežen: voziti se po širi planjavi / šira dolina široka

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

škalír -ja m (ī)
nar. zahodno voz z ravno nakladalno ploskvijo; dira: voziti s škalirjem

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

škóda2 -e ž (ọ́)
avtomobil češke tovarne Škoda: voziti se s škodo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

škrípa -e ž (í)
slabš. škripajoče, slabo vozilo: voziti se s staro škripo
● slabš. ali ta škripa sploh še melje mlin, mlinček

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

šofírati šofíram nedovršni glagol [šofírati] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. chauffieren, glej ↑šofer
šofírati -am nedov. (ȋ)
voditi, usmerjati avtomobil; voziti: zna šofirati; rad šofira / šofirati tovornjak

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

šofírati -am nedov. -ajóč; -an -ana; šofíranje (ȋ) knj. pog. voziti: kaj ~ tovornjak; znati ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

šofirati ► šȯˈfẹːrat -an nedov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

špônati -am nedov. (ȏ) pog., zlasti v sproščenem ožjem krogu
1. napenjati, nategovati: viadukt špona 50 močnih kablov
// igrati, zlasti brenkala: zvezdnik dobro poje in odlično špona kitaro
2. gnati, priganjati: šponajo jih na polno, po cele dneve so v službi
// poganjati: šofer je bus šponal kot norca / šponati do daske voziti z največjo možno hitrostjo
// gnati se: nekaj časa lahko zelo radikalno špona zgolj v eno smer
3. varati: kar naprej jih šponajo, oni pa vse verjamejo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

štȃrəc, -rca, m. 1) na štarec voziti, (lange Baumstämme) auf den zerlegten zwei Wagentheilen fahren und mittelst einer Stange lenken, Levst. (Rok.); — 2) na štarec vreči (žabo), mittelst eines Hebels in die Höhe schnellen, Levst. (Rok.); — prim. bav. starz, nem. Sterz.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

štèrc 1., štérca, m. šterca voditi = na štarec voziti, vzhŠt.; — prim. štarec.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

štérčiti, -im, vb. impf. = na šterc voziti, Fr.-C.; — prim. 1. šterc.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

štírideset2 -ih glav. štev. (ȋ) voziti ~ kilometrov na uro ‹40 km/h›; pred ~imi leti; ver. ~ mučencev
štírideset -ih m, ž, s mn. (ȋ) prakt.sp. moški pri ~ih pri štiridesetih letih

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

švigati ► šˈviːgat -an nedov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

tačkáriti, -ȃrim, vb. impf. = s tačkami voziti, karren, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

tȃčkati 1., -am, vb. impf. = na tačkah voziti: rudo t., Erz auslaufen (mont.), Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

taksírati SSKJ² nedovršni glagol

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

tandém tudi tándem -a m (ẹ̑; ȃ)
1. kolo z dvema sedežema, nameščenima drug za drugim, dvosedežno kolo: voziti se s tandemom / tekmovanje tandemov dvojic, parov na tandemu
2. publ. skupaj nastopajoča dvojica, par: trenutno sta najboljši košarkarski tandem; politika sta se predstavila kot najnovejši tandem / režiser je ustvaril dobro predstavo v tandemu s scenaristom v sodelovanju; v prid. rabi: tandem vožnja
♦ teh. tandem stroj nekdaj parni stroj z dvema valjema, nameščenima drug za drugim na skupni batnici; tandemski stroj

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

tá pelàti se ~ pèlam se nedov. peljati se, voziti se: Ovo i ládje, dönok ſze od málicskoga veſzla tá pelajo KŠ 1771, 750

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

taunus -a [táu̯nus] m (ȃ)
osebni avtomobil nemške tovarne Ford: voziti se s taunusom; dobro ohranjen taunus

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

tilbury in tílberi -ja [prva oblika tílberi] m (ȋ)
nekdaj lahka kočija na dveh kolesih, navadno s streho, ki se da zložiti nazaj: voziti se v tilburyju

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

tír Frazemi s sestavino tír:
bíti na slépem tíru, bíti na stránskem tíru, bíti odrínjen na stránski tír, dáti kóga/kàj na stránski tír, obtičáti na slépem tíru, odríniti kóga/kàj na stránski tír, ostáti na slépem tíru, postáviti kóga/kàj na stránski tír, postávljati kóga/kàj na stránski tír, potísniti kóga/kàj na stránski tír, správiti kóga s tíra, správljati kóga s tíra, zaíti na slépi tír, zapeljáti na slépi tír, znájti se na slépem tíru

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

tjàvendán tudi tjà v en dán prisl. (ȁ-ȃ) nav. ekspr.
1. izraža, da se dejanje zgodi brez premisleka, razmišljanja: govoriti tjavendan; ti tudi včasih kaj rečeš tjavendan
2. izraža, da se dejanje zgodi brez določenega vzroka, namena: prepirati se tjavendan
3. izraža, da je dejanje brez cilja, smisla: bežati, voziti se tjavendan; živela je tjavendan; sam.: obljubi, da boš opustil svoj tjavendan; prim. tja1

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

tolíge -líg ž mn. (í ȋ)
nar. vzhodno samokolnica: voziti gnoj s toligami

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

tómos -a m (ọ̑)
kolo z motorjem ali lažje motorno kolo tovarne Tomos: voziti se s tomosom

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

tómos -a m, tudi živ. (ọ̑) voziti se s ~om |motorjem, izdelanim v tovarni Tomos|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

topolíno -a m (ȋ)
tip manjšega italijanskega osebnega avtomobila znamke Fiat: voziti se s topolinom

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

tovóriti -im tudi tovoríti -ím nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
kdo/kaj premikati koga/kaj od—do/mimo koga/česa / proti/k/h komu/čemu / v/na/za/skozi/čez koga/kaj / kam na/v/po čem / kje / kod
Velike količine mamila so na sever tovorili /kar v tovornjakih/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024

tovornják -a m (á)
1. večji avtomobil za prevoz tovorov: tovornjak se ustavi; natovarjati, voziti tovornjak; velik tovornjak; vojaški tovornjak; kabina tovornjaka; voznik tovornjaka / pripeljati tovornjak hrane / pettonski tovornjak; tovornjak hladilnik
2. zastar. tovorna ladja: rečni tovornjak

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

tovornják -a m
večji avtomobil za prevoz tovorovpojmovnik
SINONIMI:
tovorni avtomobil, kamion, ekspr. kamionček, redk. tovornik
GLEJ ŠE: ladja, kabina, voznik

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024

tráktor -ja m (á)
motorno vozilo za vleko, delo, zlasti v kmetijstvu: voziti traktor; sesti na traktor; orati s traktorjem; traktor s prikolico / traktor goseničar
♦ teh. enoosni, dvoosni traktor

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

trámvaj -a m
cestna železnica na električni pogonpojmovnik
SINONIMI:
električna cestna železnica, prakt. sp. električna
GLEJ ŠE: voznik

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024

trétji -a -e štev. (ẹ́)
1. ki v zapovrstju ustreza številu tri: tretji dan v tednu; hodi v tretji razred; tretji rod izseljencev; dobiti tretjo nagrado; sedeli smo v tretji vrsti; otrok v tretjem letu; na tekmovanju je zasedel tretje mesto / tretji [3.] avgust; kralj Edvard III. / od doma je odšla že pred tretjo (uro) 3h; 15h / vsak tretji učenec je zbolel / tretja izdaja časopisa; strah pred tretjo svetovno vojno; tretje dejanje
// po vrednosti, kvaliteti za stopnjo nižji od dobrega: cesta tretjega reda; gostišče tretje kategorije / blago tretje vrste
// glede na pomembnost, odločanje na najvišji stopnji: organ tretje stopnje / v upravnem postopku ni tretje instance
2. nanašajoč se na osebe, ki niso v odnosu, razmerju z določeno osebo, skupino, niso udeležene v zadevi, stvari: to sem izvedel od tretje osebe / dokumenti ne smejo priti v tretje roke; informacija iz tretje roke
● tretji rajh nemška država od 1933 do 1945; publ. tretji svet države z nizkim narodnim dohodkom; umetnik si prizadeva ustvariti na platnu iluzijo tretje dimenzije globine, plastičnosti; svojo zgodbo je pripovedoval v tretji osebi kot da jo je doživel kdo drug; ekspr. kovati koga v tretje nebo zelo ga hvaliti, povzdigovati
♦ avt. dati v tretjo prestavo; ekon. tretja industrijska revolucija hitra kvalitetna sprememba delovnih sredstev z avtomatizacijo proizvodnje, z uporabo jedrske energije, umetnih mas; film. tretji plan kar je v prizorišču za drugim planom; jezikosl. tretji sklon; tretja stopnja pridevnika presežnik; mat. tretji koren kubični koren; tretja potenca števila; med. opeklina tretje stopnje opeklina, pri kateri so uničeni vsi sloji kože in podkožje; pravn. tretja oseba oseba, ki v pravnem razmerju ni stranka; sodišče tretje stopnje; rel. tretji red cerkvena organizacija pod vodstvom nekaterih samostanskih redov, katere člani opravljajo posebne molitve, verske vaje; tretja božja oseba; šol. študij na tretji stopnji študij, ki traja tri leta in se zaključi z doktoratom; do 1980 študij na podiplomski stopnji; zgod. tretji stan v fevdalizmu meščani, obrtniki, trgovci, svobodni kmetje; Tretja [III.] internacionala mednarodno združenje komunističnih organizacij od 1919 do 1943

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

trétji -a -e vrstil. štev. (ẹ́) ~ razred ‹3.›; ~ega oktobra; ~a točka dnevnega reda; delati do ~e ure zjutraj |do 3. ure; do 3h; do 3.00|; ~e poglavje
trétji -ega m, člov. (ẹ́) Izbrali so vsakega ~ega; nečlov. oditi 10. ~ega ‹3.› |10. marca|
trétja -e ž, člov., rod. mn. -ih (ẹ́) Šele ~o so sprejeli za stalno; nečlov. Pokliči me po ~i |po 3. uri; po 15. uri|; avt. žarg. voziti v ~i, s ~o v tretji prestavi
trétje -ega s, pojm. (ẹ́) izbrati ~; slovstv. ~ pri primeri
v trétje zapored. prisl. zv. (ẹ́) ~ ~ mu je uspelo tretjič

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

trídeset -ih štev. (ȋ)
izraža število trideset [30]
a) v samostalniški rabi: trikrat deset je trideset; od tridesetih jih je prišlo enajst / predavanje ima ob desetih trideset 1030
b) v prilastkovi rabi: voziti trideset kilometrov na uro; trideset let star; pri tridesetih stopinjah pod ničlo
♦ pravn. dopolniti trideset let pokojninske dobe
// neskl. izraža številko trideset: stanuje na Celovški 30; izžrebane so bile tri številke nad trideset

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

trídeset2 -ih glav. štev. (ȋ) s ~imi vojaki; voziti ~ kilometrov na uro ‹30 km/h›; star ~ let; pri ~ih kilometrih
trídeset -ih m, ž, s mn., člov. (ȋ) Opomin je bil odposlan ~im; nečlov., prakt.sp. ženska pri ~ih pri tridesetih letih; imeti predavanje ob deset ~ |ob 1030; ob 10.30|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

tríkoló -ésa s (ȋ-ọ̑ ȋ-ẹ̑)
tovorno vozilo s tremi kolesi; tricikel: razvažati kruh, zelenjavo s trikolesom / motorno, nožno trikolo
// otroško vozilo s tremi kolesi na nožni pogon: voziti se s trikolesom

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

trojína, f. das Dreigespann, Mur., Cig., Jan.; s trojino voziti, Dol.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

trókoló -ésa s (ọ̑-ọ̑ ọ̑-ẹ̑)
tovorno vozilo s tremi kolesi: voznik trokolesa / motorno, nožno trokolo
// otroško vozilo s tremi kolesi na nožni pogon: voziti se s trokolesom

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

trólejbus -a m
avtobusu podobno električno vozilo za mestni prometpojmovnik
SINONIMI:
nar. filobus, neknj. pog. trola1

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024

tvéganje -a s (ẹ̄)
glagolnik od tvegati: odločiti se za tveganje / tveganje operacije / tveganje življenja / voziti brez tveganja; reševali so jih z največjim tveganjem

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

ubogljív -a -o prid., ubogljívejši (ī í)
ki (rad) uboga: ubogljiv otrok; biti, postati ubogljiv; preveč, zelo ubogljiv / ekspr. avtomobil je ubogljiv in se ga da lepo voziti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

učíti -ím nedov. (ī í)
1. s posredovanjem znanja usposabljati za opravljanje določenega dela, dejavnosti: učiti otroka brati, govoriti; učiti koga plesti, voziti kolo; učiti koga streljanja; naredil je, kot ga je učil oče / učiti psa; učiti vole orati
// s ponavljanjem, popravljanjem si prizadevati, da bi kdo kaj znal, si zapomnil: učiti koga pesem / prijatelj ga uči angleščino
2. poklicno se ukvarjati s podajanjem učne snovi v šoli: uči že več let; učiti četrti razred; učiti na osnovni, srednji šoli; učiti v sedmem razredu / učiti slovenščino, zgodovino / učiti klavir, violino igranje klavirja, violine / na tej šoli uči že deset let je zaposlen kot učitelj, profesor; ta predmet se uči v višjih razredih je v učnem programu višjih razredov
3. pog., v zvezi dati, poslati učit narediti, da se kdo začne usposabljati za kak poklic, kako obrt: dati, poslati sina učit; dati koga učit mizarstva, za mizarja
4. s spodbujanjem, opozarjanjem povzročati, da kdo pridobi določeno pozitivno lastnost: učiti otroka prijaznosti, vljudnosti; oče me je učil biti odkrit, pošten / učiti koga lepega vedenja; učili so nas spoštovati starše / učiti mladino ljubezni do domovine; ekspr. učiti koga pameti / učiti z besedami, zgledom
5. razlagati, razglašati, kaj je resnično, pravo, z namenom, da kdo to sprejme, se po tem ravna: to je učil že Sokrat; učil je, da bomo vsi enaki, enakopravni / tega cerkev ne uči / laži nas niso učili; učiti novi nauk / slovnica uči drugače
6. delati, povzročati, da prihaja kdo do koristnega spoznanja, znanja: izkušnje, napake nas učijo; pamet, življenje me uči tako / dela najboljših umetnikov učijo, kako se piše, slika

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

učíti -ím nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj poučevati koga/kaj
/Z veliko prizadevnostjo/ je dijake učila slovenščino.
2.
kdo/kaj podajati
/Z veliko prizadevnostjo/ je (v osnovni šoli) učila (slovenščino).
3.
kdo/kaj razlagati kaj
Učil je, da bomo v bližnji prihodnosti vsi enaki, enakopravni.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024

učíti, -ím, vb. impf. 1) lehren, unterrichten, abrichten, u. koga brati in pisati; voliče voziti u.; uči me modro govoriti! kdo te je vsemu temu učil? Jurč.; nav. u. koga kaj: uči me pot tvojih postav! Ravn.; učiš me modrost, Ravn.; u. koga česa: uči ti mene tvojih pravd! Trub.; iz mladega nas pobožnosti in strahu božjega uče, postave nas ljubezni, pravičnosti uče, Ravn.-Valj. (Rad); kozje molitvice u. koga, = jemanden Mores lehren; — to uči pamet, das gibt der Verstand; to uči cesta, das wird durch die Straße bestimmt, Levst. (Cest.); škoda uči človeka, der Schaden macht den Menschen klug, witzigt ihn; — 2) u. se, lernen; človek se v sili moliti uči; u. se jeziku, Levst. (Nauk); nav. u. se česa; u. se zidarskega, das Maurerhandwerk lernen; u. se na pamet, auswendig lernen; = u. se na izust, Cig. (T.); — učen, gelehrt; u. biti čemu, in etwas bewandert sein, es verstehen, Dol.; = u. biti v čem; u. na kaj: na sveto pismo učen, Ravn.-Mik.; nisem učen na to, Erj. (Izb. sp.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

ugásnjen -a -o (ȃ) voziti z ~im motorjem
ugásnjenost -i ž, pojm. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

Ujemanje sestavljenega osebka in povedka

O sestavljenem osebku in ujemanju s povedkom ste že veliko pisali, vendar med vprašanji nisem našla odgovora, kaj je pravilno v spodnjih primerih. Zanima me, v kakšnem številu mora biti povedek, če ob njem stoji osebek sestavljen iz zvez niti - niti ali ne - ne. Najlepša hvala za odgovor.

  • V tem koronskem času nista pomembni/ni pomembna niti politika niti vera.
  • Na podelitev diplom nista prišla/ni prišel niti oče niti mama.
  • V shrambi nista bila/ni bil na razpolago ne sladkor ne moka.
  • Ponoči nista marala/ni maral voziti ne Peter ne Maja.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

uporábljati -am nedov. (á)
1. delati, da kaj opravlja določeno delo, nalogo in s tem zadovoljuje potrebe koga: starega avtomobila že dolgo ne uporabljajo, zato je zarjavel; kopalnico uporabljajo gostje in domači; razkužiti predmete, ki so jih uporabljali bolniki; orodje, ki se dosti uporablja, se obrabi; imeti pravico uporabljati kaj / te čevlje uporablja le v dežju nosi; prosil ga je, če sme uporabljati njegovo kolo se voziti z njim; to pot uporabljajo vsi vsi hodijo, se vozijo po njej; ti predpisi se redko uporabljajo po njih se redko ravna; če ne boš roke uporabljal, bo oslabela delal, gibal z njo; napisati navodila, kako se stroj uporablja se ravna z njim
// delati, da kaj prinaša koristi, daje rezultate: uporabljati naravna bogastva; uporabljati zbrani denar / uporabljati izkušnje, znanje
2. delati, da je kaj pripomoček pri kakem opravilu, dejavnosti: pri pomivanju uporablja krtače in krpe; uporabljati pri jedi pribor; pri prevajanju uporablja slovar; navedel je vire, ki jih je uporabljal pri pisanju knjige / v stanovanju uporabljajo copate hodijo v njih / pri zasliševanju so uporabljali različne metode / v kmetijstvu uporabljajo umetna gnojila; taki vagončki se uporabljajo v rudniku jih imajo za prevoz / tedaj so uporabljali samo orodje iz kamna imeli, poznali / ličil ne uporablja; uporablja le preizkušena zdravila
// delati, da je kaj sredstvo za dosego česa: uporabljal je tudi silo, da bi ga prepričal / uporabljati izjave v svojo korist; uporabljati dokaze proti nasprotniku / uporabljati kaj za kak namen
3. delati, da kaj nastopa v sporočilu: uporabljati v govoru narečne besede; uporabljati uveljavljene strokovne izraze / uporabljati materni jezik sporazumevati se v njem
4. v zvezi z za delati, da je kaj sredstvo za izdelavo, pridobivanje česa: uporabljati kuhano govedino za polpete; uporabljati pšenico za krušno moko; debelejše blago se uporablja za plašče
// z glagolskim samostalnikom izraža, da je kaj predmet dejavnosti, kot jo določa samostalnik: uporabljati kamenje za nasipanje; uporabljati plin za kuhanje; ta snov se uporablja za razkuževanje s to snovjo se razkužuje / to posodo uporabljajo za vodo za hranjenje vode / uporabljati zakon za varstvo zakonitosti
// z oslabljenim pomenom, v zvezi z za, kot izraža, da je kaj namenjeno za to, kar določa samostalnik: uporabljati denar kot menjalno sredstvo; bil mu je spremljevalec, uporabljal pa ga je tudi za tajnika; uporabljati hrastov panj kot tnalo; to olje se uporablja kot topilo
● ekspr. spretno uporablja jezik govori; ekspr. še ne zna uporabljati pameti samostojno misliti; ekspr. pogosto je uporabljal palico jih je tepel

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

uprávljati -am nedov. (á)
1. urejati, usmerjati življenje v kaki družbeni skupnosti: upravljati državo, občino; centralistično upravljati; občani neposredno upravljajo / upravljati zasedeno ozemlje / deželo je upravljal vladarjev namestnik je vladal v njej
// odločati o življenju, opravljanju temeljnih nalog v kaki delovni skupnosti: delavci sami upravljajo; upravljati podjetje, rudnik, šolo
2. odločati o uporabi, izkoriščanju, vzdrževanju česa: upravljati gozdove; upravljati hišo / upravljati premoženje, zapuščino; upravljati s skladom sklad
3. s širokim pomenskim obsegom s posebnimi pripravami uravnavati delovanje česa: upravljati kotle in turbine z enega mesta; upravljati stroj; upravljati televizijsko kamero voditi, usmerjati / avtomatično, daljinsko, ročno upravljati / upravljati krmilo usmerjati; upravljati zavoro z nogo pritiskati nanjo; publ. uči se upravljati z orožjem ravnati
// publ. usmerjati, uravnavati premikanje česa: upravljati motorno kolo; upravljati ladjo krmariti; upravljati letalo pilotirati; upravljati tovornjak voziti
// publ. usmerjati, uravnavati sploh: upravljati polet rakete; upravljati proces v plavžu / upravljati lokalne zadeve urejati

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

uprávljati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; uprávljanje (á) kaj ~ podjetje; ~ premoženje; publ.: ~ ladjo krmariti; ~ letalo pilotirati; ~ tovornjak voziti; upravljati z/s čim ~ z orožjem → ravnati

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

úra1 -e ž (ū; v pomenu napravaȗ)
1. enota za merjenje časa, šestdeset minut: minila je ura, pa še ni prišel; dan ima štiriindvajset ur; hoditi dobro, slabo, ekspr. celo, debelo uro; ekspr. niti ure nisem spal; predstava traja približno dve uri; vrniti se čez pol ure, v pol ure; iti za pol ure na sprehod; javiti se v štiriindvajsetih urah; ekspr. nimam niti ure miru; vlak ima uro zamude; ni uro od tega, kar je prišel; molčati ure dolgo; uro pozneje / voziti s hitrostjo šestdeset kilometrov na uro [60 km/h]; biti plačan na uro; ure in ure se pogovarjati; iz ure v uro je slabše; uro za uro pričakovati / navadno s števnikom, pri označevanju krajevne oddaljenosti: dve uri hoda od tukaj; do mesta je nekaj ur vožnje z vlakom; elipt.: do tja je dve uri; poznajo ga pet ur daleč
// navadno s števnikom ta enota glede na oddaljenost od določenega časa, navadno od polnoči ali poldneva: druga popoldanska ura je minila; star. priti domov enajsto uro ponoči med deseto in enajsto (uro)
// začetek te enote, določen glede na oddaljenost od določenega časa, navadno od polnoči ali poldneva: cerkvena ura bije ure in četrti; sonce vzide ob peti uri [5. uri] in dvajset minut; začetek predstave ob dvajseti uri [20. uri] 20h; vstajati pred šesto (uro) / popoldne bom doma med tretjo in četrto (uro) med petnajsto in šestnajsto (uro) / avtobusi vozijo ob uri ob vsakem začetku te enote
2. s prilastkom ta enota glede na trajanje česa: delovne, obratovalne, parkirne, pog. režijske ure; strojna ura ko stroj dela; ura letenja, vožnje / redne ure in nadure
3. časovna enota pouka, navadno petinštirideset minut: danes imamo pet ur; učitelj sprašuje, razlaga celo uro; zadnja ura odpade; pri uri, med uro zgodovine / glasbena, jezikovna ura; voj. žarg. politična ura namenjena političnemu izobraževanju vojakov; ura političnega izobraževanja vojakov / šolska, učna ura / pog.: dajati ure iz klavirja poučevati klavir zunaj šole; imeti ure iz klavirja učiti se klavir zunaj šole; hoditi k uram, na ure tujega jezika
4. mn., s prilastkom omejeno trajanje, približno določeno glede na časovno enoto šestdesetih minut: zgodilo se je v jutranjih urah; kaj delaš v prostih urah / delati po urah po končanem delovnem času; uradne ure od 8h do 12h / ekspr. uživati ure mladosti
5. ekspr., navadno z rodilnikom omejeno trajanje ali trenutek glede na kak dogodek: prišla je ura odločitve, slovesa, zmage; ob uri kosila / ure obupa, sreče / komaj čakam ure, ko se bova spet srečala
6. čas, določen z oddaljenostjo od določenega trenutka dneva, navadno od polnoči: koliko je ura; ura je štiri in tri minute [4.03 ali 16.03]; ura je poldne; bila je že pozna ura; ura se bliža šesti; ura gre na polnoč kmalu bo polnoč; ugotoviti uro po soncu; lahko prideš vsako uro podnevi ali ponoči ob katerikoli uri; izvedeti uro odhoda / delati čez uro čez čas, ko se končajo delovne ure
7. naprava za merjenje časa, ki kaže čas navadno na številčnici: ura bije, tiktaka, zvoni; ura gre, stoji; ura kaže tri četrt na enajst; njegova ura prehiteva, pog. gre naprej; moja ura zaostaja, pog. je zadaj; naravnati uro; pogledati na uro; po moji uri je točno tri; švicarska ura; zlata ura / naviti uro; kazalca ure; kolesje, vzmet ure; pašček za uro / električna ura; kuhinjska, namizna ura; kvarčna ura ki deluje na osnovi kremenovih kristalov; moška ura; ročna ali zapestna ura; stenska, stolpna, žepna ura; ura na uteži / sončna ura ki kaže čas s senco palice, nameščene pravokotno na številčnico; šahovska ura z dvema številčnicama in dvema samostojnima mehanizmoma za merjenje časa, ki ga igralca porabita za poteze; vodna ura nekdaj posoda za merjenje časa z višino vode, tekoče skozi majhno odprtino
// navadno s prilastkom naprava za merjenje časa z določenim posebnim namenom: sprožiti uro; kontrolna ura ki zaradi kontrole zaznamuje čas posega v njen mehanizem; vreči kovanec v parkirno uro za merjenje časa parkiranja na prostoru, kjer je parkiranje časovno omejeno; ura peklenskega stroja; ura na (električnem) štedilniku s pripravo, ki ob določenem času vključi ali izključi električni tok
8. pog. merilna naprava s številčnico, lestvico in kazalcem: montirati uro / ura za pritisk pare v kotlu manometer; meriti porabo vode z uro z vodnim števcem
● šalj. pohitite, ura bo noč kmalu bo noč; ekspr. takoj je vedel, koliko je ura kakšen je položaj, kako je v resnici; ekspr. ure so mu štete kmalu bo umrl; ekspr. človek ne ve ne ure ne dneva ne ve, kdaj bo umrl; ne ve, kaj se mu bo zgodilo; mestni čuvaj je klical ure nekdaj vsako uro ponoči naznanjal, koliko je ura; ekspr. naviti komu uro kaznovati ga s potegljaji za uhelj, z zavijanjem uhlja; pog., ekspr. v mesto sem šel samo na uro pogledat nisem opravil, kar sem se bil namenil; otrok še ne pozna na uro še ne zna razbrati časa z ure; ekspr. dvanajsta ura jim bije skrajni čas je, da kaj storijo; huda ura neurje; ekspr. doma bo spet huda ura kričanje, prepiranje, pretepanje; nar. mrtvaška ura trdoglav, kukec; vznes. zdaj bije naša ura zdaj je nastopil ugoden čas za nas, za naše delo; zdaj smo mi na vrsti, da kaj storimo; star. prišla je njena ura čas poroda; publ. policijska ura določen čas, zlasti ponoči, v katerem je gibanje in zbiranje prebivalstva na javnih prostorih prepovedano; policijska ura nekdaj določen čas, navadno ponoči, v katerem javne točilnice in zabavišča ne smejo biti odprta; ekspr. odbila mu je poslednja, zadnja ura umrl je; ekspr. poslednja, zadnja ura je prišla čas smrti; ekspr. priznati kaj v svoji slabi uri v času večje popustljivosti, odkritosti; iron. pa še zlato uro, ali ne izraža posmehovanje pretiranim željam, zahtevam koga; ura strahov po ljudskem verovanju čas od polnoči do ene; vrteti se v smeri kazalcev na uri od leve proti desni; dela kot ura hitro, natančno; brez prekinitev; biti natančen kot ura zelo; drži se kot huda ura jezno; ekspr. ura teče, nič ne reče čas hitro in neopazno mineva; ura zamujena ne vrne se nobena; preg. rana ura – zlata ura če se začne zgodaj delati, se veliko naredi
♦ biol. biološka ura fiziološki mehanizem, ki uravnava ritmično pojavljanje določenih pojavov pri živih organizmih; elektr. programska ura s katero se naravna časovni potek programa; stikalna ura priprava za časovno določeno preklapljanje električnih tokokrogov; etn. peščena ura priprava za merjenje časa v obliki steklene posode, v kateri se droben pesek v določenem času sesuje, pretoči iz zgornjega dela skozi ozko grlo v spodnji del; fiz. atomska ura naprava za merjenje časa z nihajnim časom elektromagnetnega valovanja, ki ga oddaja curek atomov; digitalna ura ki kaže čas s številkami, ne kazalci; kilovatna ura delo, opravljeno v eni uri pri moči enega kilovata [kWh]; rad. radijska (šolska) ura radijska oddaja, namenjena šolskemu pouku; šol. govorilna ura čas, določen za učiteljeve razgovore s starši, študenti; neopravičena ura izostanek od učne ure, ki se ne da opravičiti; teh. ura nič čas izstrelitve vesoljske ladje, rakete ob koncu odštevanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

úra2 -e ž (ú; ȗ) hoditi dobro, poud. debelo ~o |več kot eno uro|; vrniti se čez pol ~e, v pol ~e; iti za pol ~e na sprehod; imeti ~o zamude; voziti s hitrostjo šestdeset kilometrov na ~o ‹60 km/h›; šol. žarg. imeti ~e iz angleščine učiti se zunaj šole; začetek predstave ob dvajseti ~i in dvajset minut ‹2020; 20.20›; Avtobusi vozijo ob ~i; poud. čakati ~o ponovnega srečanja |srečanje|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

ustávljanje -a s (á)
glagolnik od ustavljati: ustavljanje tovornjakov, voz / ustavljanje vlakov na postaji / ustavljanje krvi / ustavljanje prodaje, proizvodnje / voziti brez ustavljanja; tu je ustavljanje prepovedano / ustavljanje po gostilnah, v hotelih
♦ avt. črta za ustavljanje neprekinjena prečna črta, pred katero mora voznik vozilo ustaviti; pot ustavljanja pot od trenutka, ko voznik zazna določen signal, nevarnost, do trenutka, ko se vozilo ustavi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

uvȃžati – glej uvozīti, vozīti

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

uvȍz – glej uvozīti, vozīti

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

uvozíti uvózim dov.; drugo gl. voziti (í/ȋ ọ́) koga/kaj ~ avtomobil; poud. ~ nogometaše |dobiti jih za plačilo iz druge države|; dobro ~ pot |z vožnjo narediti uporabno|; žel. Vlak bo uvozil po drugem tiru pripeljal (na postajo)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

uvozīti -ọ́zim dov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

uvọ̑znik – glej vozīti

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

v2 predl.
I. s tožilnikom, v zvezi z enklitično obliko osebnega zaimka vá- (ȃ)
1. za izražanje usmerjenosti navznoter: priti v hišo; metati v jamo; pogled v dvorano / potopiti v vodo; zabiti v zemljo; dvignjen v zrak / iti v mesto, tujino / zaviti v desno; stopiti v stran vstran / sesti v klop, naslanjač / vtirati kremo v kožo; vstopiti v sobo
// za izražanje predmeta, ki kaj obdaja: oblačiti se v lepa oblačila; vzeti v roko / vpreči v jarem; vkovati v verige
2. za izražanje usmerjenosti kam sploh: gledati vanj; streljati v tarčo; udarec v obraz
3. za izražanje mesta kakega stanja, lastnosti: zrediti se v trebuh; rdeč v obraz
4. za izražanje določenega časa: prireditev bo v nedeljo / v drugo je le uspel drugič / pog. dogovoriti se za v soboto
// za izražanje časa, določenega glede na količino: delati pozno v noč; zidanje se je zavleklo v zimo
5. za izražanje načina dejanja: iti v gosjem redu; ekspr. zavpiti v en glas; igrati v troje / prenašati se iz roda v rod
6. za izražanje namena: dati v najem; povedati v opravičilo; večerja v čast gosta / strašilo za v proso / vabiti v goste
7. za izražanje sredstva: brisati si roke v predpasnik; zavit v odejo
8. za izražanje predmeta, na katerega je usmerjeno določeno dejanje: verovati, zaupati v koga; zaljubiti se v sošolko; upanje v uspeh
9. za izražanje predmeta prehajanja, spremembe: breg se preveša v dolino; pomlad prehaja v poletje / navadno v zvezi z iz: iz kmetice se je spremenila v gospo; preračunati iz dolarjev v evre; prevajati iz nemščine v slovenščino
// za izražanje predmeta, ki je posledica, učinek spremembe: voda se spremeni v led; dvom raste v obup; zmleti v prah; zabava se razvija v razgrajanje / razdeliti v dva dela
10. za izražanje predmeta, ki pomeni dejanje, stanje: spustiti se v boj; poseči v dogajanje; ekspr. lesti v dolgove; spraviti v red; stopiti v veljavo / vključiti se, vmešati se v delo
11. za izražanje zveze s celoto, ki vključuje koga ali kaj kot del: to spada v redno delo; pog. vzeti v račun; stopiti v stranko / vključiti se v skupnost; uvrstiti v zbirko
II. z mestnikom
1. za izražanje mesta znotraj česa: ostati v hiši; v kotlu vre; stvar v škatli / tavati v megli; premikati se v vodi / živeti v mestu; vlak v daljavi / sedeti v klopi, naslanjaču / v besedilu ni napak / zastar. v Gorenjcih, Nemcih na Gorenjskem, v Nemčiji
// za izražanje predmeta, ki kaj obdaja: lokal je ves v lesu, marmorju; oblečen v belo
2. za izražanje mesta kakega dejanja: skrčiti noge v kolenih; zlomiti se v sredini
3. za izražanje mesta, pojmovanega kot sestav, katerega del je kdo ali kaj: biti v odboru, vladi; živeti v skupnosti narodov; otrok v družini; pesmi v zbirki
4. za izražanje mesta, področja delovanja, nastopanja: delati v administraciji, turizmu; oglašati se v javnosti / ohraniti v spominu
5. za izražanje določenega časa: umreti v mladosti; v času kuge; v prihodnjem letu / bilo je v košnji
// za izražanje časa, znotraj katerega kaj je, se zgodi: vrniti se v treh mesecih; končati v roku; publ. v teku enega leta v enem letu / najtoplejši dan v zadnjih desetih letih
6. za izražanje okoliščin dejanja: potovati v dežju; reči v jezi; delo v vročini
7. za izražanje načina dejanja: plesati v parih; vse je v redu; ekspr. ravnati s kom v rokavicah obzirno, previdno; veter piha v sunkih / posneti v barvah; izdati v knjižni obliki; pogovor v ruščini
8. za izražanje sredstva: čistiti zarjavele dele v bencinu; pomagati v denarju, strokovnjakih; voziti v vozičku
9. za izražanje količine: vsega imajo v izobilju; udeležiti se v majhnem številu
10. za izražanje stanja, položaja: biti v formi, zanosu; znajti se nepričakovano v nevarnosti; živeti v pokoju; biti v sorodstvu / biti v delu, prodaji / zemljevid v velikem merilu; čokolada v prahu
11. za izražanje predmeta, na katerega je dejanje omejeno: zmagati v teku; napredovati v znanju; umirjen v vedenju / v bistvu ima prav; v vsakem oziru, pogledu
12. za izražanje istovetnosti, enakosti: v meni imaš dobrega prijatelja; v vseh ljudeh vidi sovražnike
● smehljati se v brado sam pri sebi; pog. poštevanka mu ne gre v glavo ne more si je zapomniti; ekspr. kovati koga v (tretje, sedmo) nebo zelo ga hvaliti, povzdigovati; pog. v nič dajati, devati omalovaževati, podcenjevati; ekspr. v obraz lagati predrzno, nesramno; pog. smejati se komu v pest komu se (skrivaj) posmehovati; ekspr. v petek in svetek vedno, za delovne in praznične dni; iti v vas h komu v kmečkem okolju obiskati koga, iti na obisk h komu; ekspr. iti vase razmišljati o svojih duševnih stvareh, značaju, morali, etiki; evfem. biti v letih star, starejši; v resnici izraža, da kaj je, se godi in ni rezultat izmišljanja, domišljije; knjiž. ni stvar v tem, da svet spremenimo, ampak, da ga izboljšamo ni naš cilj, ni predvsem pomembno; prim. tjavendan, vdrugo, vkraj, vkraju, vstran, vtem

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

vájen -a -o prid. (ȃ)
1. ki zaradi ponavljanja, pogostosti zna, je sposoben
a) kako delo, dejanje opraviti brez težav: kuhanja, ukazovanja vajen človek; vajen je nastopati, pisati / kdor alkohola ni vajen (piti), se hitro opije / vajen je konj; ker je bil vajen poti, tudi v temi ni zašel / vajenemu jezdecu, strelcu se kaj takega ne bi zgodilo / ekspr. vajeno oko hitro opazi pomanjkljivosti
b) kako stvar, dejanje prenesti brez nenavadnih, nezaželenih reakcij: ker ni vajen čakanja, se je čudil, razburil / oprostite, takih neprijaznosti pri nas nismo vajeni
c) sprejemati koga, imeti stik s kom brez nenavadnih, nezaželenih reakcij: otrok joka, ker tujih obrazov ni vajen; vajena sta drug drugega
// ki zaradi ponavljanja, pogostosti kakega dela, dejanja opravlja to še naprej: dela, kar je vajen od doma; on je vajen samostojno misliti
// ki zaradi ponavljanja, pogostosti kakega dejanja, stanja doživlja njegovo odsotnost kot pomanjkanje, neugodje: vajen je udobja; vajen je voziti se v avtomobilu
// ki se zaradi ponavljanja, pogostosti opravlja brez težav: narediti z vajenim gibom; iti z vajenimi koraki
2. zaradi ponavljanja, pogostosti kakega stanja, okolja sposoben to stanje prenašati brez večjih težav: hrupa, mraza, naporov vajen človek; tropskega podnebja ni vajen / vajen je samote, trpljenja / biti vajen trdih besed prim. vaditi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

váljar1 -ja m (á)
1. navadno lesena priprava v obliki valja z dvema ročajema za valjanje testa: razvaljati testo z valjarjem / kuhinjski valjar
2. priprava, stroj za valjanje: valjar ravna, tlači cestišče; vleči, voziti valjar; drobiti kepe z valjarjem; betonski, jeklen, lesen valjar / cestni, snežni valjar; motorni, ročni valjar; valjar za platno
♦ teh. vibracijski valjar
3. priprava v obliki valja za nanašanje barve, laka: nanašati lak z valjarjem; čopiči in valjarji
● publ. ruski valjar nezadržno prodiranje sovjetske armade v drugi svetovni vojni; publ. sovražnikov valjar je šel mimo napad, prodor z armado, ki vse uničuje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

Večbesedni vezniki

Ali sta besedni zvezi tako kot je in tam kjer lahko večbesedna veznika in pisani brez vejice?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

vehemẹ̑nten -tna prid.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

vẹ́ktor -ja m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

velocipéd -a m (ẹ̑)
nekdaj vozilo z velikim sprednjim in majhnim zadnjim kolesom na nožni pogon: voziti se z velocipedom

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

vẹ̄na -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

véslo -a s

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

véspa -e ž (ẹ̑) voziti se z ~o

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

vésti2 vézem nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

veterinár -ja m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

véža -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

vijúgati -am nedov. (ū)
1. delati, povzročati, da se kaj valovito, vijugasto premika: veter vijuga krila, zastave
2. hitro, zapovrstjo menjavati smer vožnje: da bi se izognili čerem, so začeli vijugati; mopedist je preveč vijugal / pri drsanju je vijugal
// zapovrstjo menjavajoč smer hoditi, voziti: kolesar je vijugal po cesti; spretno je vijugal mimo jam / pijana sta vijugala po ulici

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

vijúgati -am nedov.
zapovrstjo menjavajoč smer hoditi, voziti
SINONIMI:
ekspr. slalomirati, ekspr. voziti slalom

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024

vìlica tudi vùlica -e ž ulica: escse i vilicza toga meszta je z-csisztoga zláta KM 1783, 215; ſztani gori i idi vu viliczo KŠ 1771, 368; I vö idoucsa prejsla ſzta edno viliczo KŠ 1771, 379; Jánosko sze na ednoj sürkoj vilici náide KAJ 1870, 115; Ár lübijo vu ſzpráviſcsaj i na vogláj vilicz ſztojécsi moliti KŠ 1771, 18; vö idoucsi na vilicze nyegove KŠ 1771, 202; Gnojá je nej dáo vö voziti na vilicze KM 1790, 68; ſzo vnouge roune ſz-poſztelami vrét na vilicze vo dejvali KM 1796, 119; ni niſcse ne bode csüo na viliczaj gláſz nyegov KM 1796, 39; Uttza; vulicza KOJ 1833, 179

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

vlák vláka samostalnik moškega spola [wlák] STALNE ZVEZE: cestni vlak, ekspresni vlak, hitri vlak, lebdeči vlak, magnetni vlak, muzejski vlak, oklepni vlak, oprtni vlak, spalni vlak, sprinterski vlak, šprinterski vlak, turistični vlak, vlak smrti, zeleni vlak
FRAZEOLOGIJA: kot ekspresni vlak, loviti zadnji vlak (za kaj), ujeti zadnji vlak (za kaj), vlak smrti, vreči se pod vlak, zadnji vlak (za kaj), zadnji vlak (za kaj) je odpeljal (komu), zamuditi vlak (za kaj)
ETIMOLOGIJA: kakor češ. vlak, hrv., srb., vlȃk, prvotno ‛vlečenje, vleka’, iz ↑vleči, kalk po nem. Zug ‛vlak’ iz ziehen ‛vleči’ - več ...
vlák -a m (ȃ)
1. vozilo iz med seboj povezanih vagonov, ki jih navadno vleče lokomotiva: vlak (se) iztiri, odpelje; vlaki se križajo na postaji; vlak že prihaja, ekspr. sopiha; ujeti, zamuditi vlak; potovati, voziti se z vlakom; odhod, prihod vlaka / natovarjati, raztovarjati vlak; vstopiti v vlak / ekspresni vlak brzovlak na dolgih progah z zelo redkimi postanki; električni, motorni vlak; lokalni vlak ki vozi iz središča v določeni manjši kraj; nagibni vlak z nagibnim sistemom, ki omogoča, da se zgornji del vagona nagne za osem stopinj; pospešeni vlak potniški vlak na progah med večjima mestoma, ki se ne ustavlja na vseh postajah; potniški, tovorni vlak / muzejski vlak vlak iz 19., 20. stoletja, navadno s parno lokomotivo, ki na določenih relacijah vozi v turistične namene
2. večja skupina druga za drugo letečih ali plavajočih živali iste vrste: golobji vlak; vlak rib / ribe plavajo proti globljim mestom v vlakih
// ekspr. večja skupina drug za drugim se premikajočih predmetov: vlak vozov se premika po cesti / vlak sankarjev se je spustil po pobočju
3. nar. več skupaj zvezanih vej, na katerih se z vlečenjem spravlja zlasti seno v dolino: kolovoz je bil zglajen od vlakov / oče z vilami naklada vlak
● ekspr. bolnik mora s prvim vlakom v bolnišnico nemudoma, takoj; ekspr. s to odločitvijo smo ujeli zadnji vlak izkoristili zadnjo priložnost
♦ gled. vlak odrska naprava za dviganje in spuščanje scenske opreme; voj. oklepni vlak z jeklenim oklepom in z orožjem; žel. maršrutni vlak ki od odpremne do namembne postaje ne spreminja sestave tovora; mešani vlak iz potniških in tovornih vagonov; nabiralni vlak ki prevaža tovor med postajami; odpravnik vlakov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

vlȃk, m. 1) der Zug (als Handlung), Cig.; die Zugarbeit: delo in v., Vrtov. (Km. k.); — das Ziehen, das Schleppen: na v. spravljati drva z gore, Dol.; — 2) die zunehmende Wucht eines sich schnell bewegenden Körpers; padajoča ali leteča stvar dobiva vlak, Svet. (Rok.); — der Druck der Gewichte, Cig.; — 3) das Zuggarn, das Zugnetz, Mur., Cig., Jan., ogr.-M., C., Hip. (Orb.), Cerknica (Notr.)-Erj. (Torb.); vlak v morje metati, z vlaki ribe loviti, ogr.-Valj. (Rad); — 4) der Weinheber, Cig., M., C.; — 5) ein zweirädriger Handwagen, Cig., Jan., M., C.; — kola z dvema kolesoma s pritrjenimi koli, da z njimi seno vlačijo s hribov, Notr.; vlak sena, Rut. (Zg. Tolm.); — na vlak voziti (klade, drva), an das Vordertheil eines Wagens befestigt fahren oder schleppen, Dol., BlKr.; — ein Schleppschlitten oder eine schlittenartige Schleife, um Lasten von Bergen herabzuschaffen, Dol., Notr.; — 6) die Holzriese, Rož.-Kres; — 7) der Zug (z. B. von Vögeln), Jan.; strašen vlak kobilic, neizmerni vlaki prepelic, Ravn.; ein Zug Soldaten, V.-Cig.; der Eisenbahnzug, Cig., Jan., nk.; osebni v., der Personenzug, nk.; tovorni v., der Lastenzug, nk.; = težki v., Svet. (Rok.); — 8) das Gereiß: vlak je za kaj, man reißt sich um etwas, Cig., Jan., C., Svet. (Rok.), LjZv.; za pšenico bil je velik vlak, Gor.-Valj. (Rad); — 9) eine Vorrichtung, um etwas zu ziehen, der Zug, Cig.; — der Göpel, Jan., Nov.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

vláka, f. 1) das Schleppen, die Schlepperei, Svet. (Rok.); — (fig.) das Zögern, C.; — 2) das Eggen, C.; brana je za vlako, ogr.-Valj. (Rad); — 3) die Schleppvorrichtung, der Schleppschlitten, Z., Tolm.; = iz rant zložena priprava, na kateri vlačijo praprot s hribov domov, Gor.; — der Schlitten, Ben.-Kl.; = pl. vlake, C., Podkrnci-Erj. (Torb.); — das Vordertheil des Wagens mit den Lagerbäumen, die mit dem einen Ende nachgeschleppt werden: na vlako voziti, Notr.-M.; = na vlake voziti, Tolm.; — 4) toliko drv, bodi si v deblih ali vejah, kolikor jih vleče konj ali človek ("šel je po vlako"), Solkan-Erj. (Torb.); eine Last Holz, Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

vlákec vlákca samostalnik moškega spola [wlákəc] STALNE ZVEZE: hitri vlakec, vlakec smrti
ETIMOLOGIJA: ↑vlak
vodíti1 vódim nedov. (ī ọ́)
1. iti pred kom ali s kom z namenom, da pride na določeno mesto: strežniki vodijo bolnike na preglede; voditi goste v hotelske sobe; voditi kaznjence na zaslišanje; učitelj je otroke previdno vodil proti vrhu / voditi živino na pašo, v hlev goniti
// iti s kom z namenom, da se mu kaj pokaže, razkaže: voditi obiskovalce po razstavi; voditi turiste po mestu
2. držeč koga delati, da se giblje v določeni smeri: voditi slepega človeka / voditi koga za roko, pod roko / voditi konja za uzdo
// držeč koga delati, da pride na določeno mesto: voditi koga čez trg; voditi otroka na drugo stran ceste / bolnika pogosto vodijo na sprehod
3. delati, povzročati, da kdo kam pride: otroci so pogosto vodili domov svoje prijatelje / ekspr.: radovednost ga je vodila k njim iz radovednosti je prihajal; poštarja vodi služba v vse hiše poštar ima tako službo, da prihaja v vse hiše / otroka ne vodijo več v vrtec nimajo ga več v vrtcu
4. iti v premikajoči se skupini pred drugimi: sprevod je vodil zastavonoša / kolono je vodil gasilski avtomobil
5. delati, da se kaj premika, giblje v določeno smer, ima določen položaj: kapitan je sam vodil ladjo; voditi čoln mimo čeri; voditi raketo z zemlje / dobro voditi koso, žago; spretno voditi smuči / z magnetom voditi opilke
// delati, da kaj deluje, poteka na določen način: voditi napravo; daljinsko voditi / voditi proizvodnjo z računalnikom; strokovno voditi delo
6. biti na najvišjem mestu pri usmerjanju dejavnosti
a) kake skupine, skupnosti, organizacije: voditi stranko; umetniško voditi zbor / voditi državo / delegacijo vodi znan politik / samec vodi čredo
b) kake delovne enote: voditi podjetje, šolo, tovarno / voditi prodajni oddelek
// biti na najvišjem mestu pri odločanju o poteku česa: predsednik vodi delo, priprave / sodnik vodi preiskavo / žena vodi gospodinjstvo / voditi sejo, tečaj / voditi televizijsko oddajo / voditi izlet
7. z zgledom, nasveti delati, povzročati, da kdo ravna na določen način: voditi mladino; voditi otroke tako, da se razvijejo njihove sposobnosti; duhovno, moralno voditi
8. delati, da kdo ravna v skladu z določenim ciljem: vodila ga je skrb za otroka
9. biti v določenem prostoru in imeti določeno smer: cesta vodi mimo šole; steza vodi na hrib, po slemenu; stopnice vodijo navzdol / vrata vodijo v spalnico / čez reko vodi most je; pot nas je vodila mimo starega gradu šli smo
// omogočati, da kdo
a) kam pride: cesta vodi do hribovskih kmetij; pren., ekspr. pot, ki vodi v lepše življenje
b) kaj spozna, se s čim seznani: pisec vodi bralca skozi zgodovino teh krajev / sledovi vodijo daleč nazaj
10. s prislovnim določilom delati, povzročati, da se doseže to, kar izraža določilo: vztrajno delo vodi do uspeha; pravičen boj vodi k zmagi
// delati, povzročati, da pride do tega, kar izraža določilo: žalitve vodijo v prepir / tako gospodarjenje vodi v propad
11. opravljati kako dejavnost, s katero se spremljajo določeni dogodki, spreminjanje stanja: voditi evidenco o prebivalstvu / voditi poslovne knjige
12. publ. teči, voziti pred drugimi tekmovalci: vodi mlajši kolesar; tekač je nekaj časa vodil, potem ga je nekdo prehitel
// biti glede na rezultat, točke pred drugimi tekmovalci: naši skakalci vodijo; vodi Francija pred Ukrajino; voditi z dvema točkama
// biti glede na kaj sploh pred drugimi: vodi kandidat nasprotne stranke / voditi z večino glasov
13. publ., z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: voditi s kom pogajanja; pisec je že vodil podobno polemiko sodeloval v njej; voditi zapisnik pisati
● pisar. ne vodijo dovolj računa o družbeni pomembnosti teh pojavov ne upoštevajo jih dovolj; ekspr. voditi koga za nos varati ga; publ. v modi vodita Francija in Italija sta najpomembnejši, najboljši; ekspr. tako ravnanje, to nikamor ne vodi izraža odklonilen odnos; preg. če slepec slepca vodi, oba v jamo padeta iskanje nasveta, opore pri enako neizkušenem človeku je pogubno; preg. vse poti vodijo v Rim isti cilj, namen se lahko doseže na različne načine
♦ aer. kontrola letenja vodi letalo daje z zemlje pilotu navodila za krmarjenje; alp. voditi navezo; gled. voditi lutko premikati jo in s tem ustvarjati videz, da je živa; kor. pri plesu vodi moški določa držo in ritem ter usmerja korake, obrate; rad. voditi oddajo neposredno sodelovati pri realizaciji radijske, televizijske oddaje; skrbeti, da oddaja poteka po določenem načrtu; najavljati in komentirati program na prireditvi; šport. voditi žogo premikati jo v določeni smeri z metanjem ob tla ali rahlimi sunki z nogami

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

vòl vôla [vou̯] m, im. mn. vôli stil. volôvi, rod. mn. vôlov in volôv, daj. mn. vôlom stil. volém, tož. mn. vôle stil. vôli, mest. mn. vôlih tudi voléh, or. mn. vôli in volmí (ȍ ó)
1. skopljen samec goveda: vol muka; gnati, pasti, vpreči vole; orati, voziti z voli; lisast, rdečkast vol; ima mirne, poslušne vole; pitan, težek vol; par volov; delati, garati kot vol zelo veliko, naporno in vztrajno; tepsti koga kot vola zelo močno in neusmiljeno; pog. gleda ko zaboden vol zelo neumno ali začudeno / peči, vrteti vola na ražnju
● ekspr. lačen sem, da bi vola pojedel zelo; s parom volov me ne spraviš tja v kmečkem okolju sploh ne; pog. to je žganje za vola ubit(i) zelo močno; preg. boljše prihranjeno jajce kot sneden vol
2. slabš. neumen, nedomiseln človek: ti si vol; s takim volom se ne da pogovarjati

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

vòł 1., vóla, m. der Ochs; par volov; z voli voziti; — grbavi vol, der Buckelochs, Erj. (Ž.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

volè2 -éta s (ȅ ẹ́)
ekspr. majhen vol, voliček: z voletom voziti drva; mlado, neumno vole

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

volíček -čka m (ȋ)
manjšalnica od vol: voliček muka; učiti volička voziti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

vọ̑z vozȃ m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

vozáč – glej vozīti

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

vozáriti -im nedov. (á ȃ)
1. knjiž. voziti, prevažati, zlasti s konjsko vprego: pripovedoval je zgodbe iz časov, ko so še vozarili; vozariti blago iz Trsta na Dunaj
2. ekspr. voziti: vozariti avtomobil; vozariti sem in tja po mestu; navadno je vozaril sam / vozariti se na kolesu, s kolesom; rad se vozari v avtomobilu / vsak dan se vozari v službo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

vozáriti -im nedov. vozárjen -a; vozárjenje (á ȃ) kaj neobč. ~ blago iz Trsta na Dunaj voziti, prevažati; poud. ~ avtomobil |voziti|
vozáriti se -im se (á ȃ) poud. Vsak dan se ~i okrog |se vozi|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

vozáriti -im nedov.
voziti, prevažati, zlasti s konjsko vprego
SINONIMI:
neknj. pog. furati
GLEJ ŠE SINONIM: prevažati, voziti

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024

vozáriti – glej vozīti

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

vozeč deležnik

PRIMERJAJ: voziti

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

vozejoč (vozeoč) deležnik

PRIMERJAJ: voziti

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

vózen2 in vôzen -zna -o prid. (ọ̄; ó)
1. nanašajoč se na vožnjo ali voženje: vozne lastnosti, sposobnosti, zmogljivosti avtomobila / vozni čas; vozna hitrost / na parcelo vodi vozna pot / vozni listek; vozni park prevozna sredstva kake ustanove, podjetja; vozne olajšave znižanje cene za prevoz / publ. avtomobil je v voznem stanju / v oglasih kombi, vozen, prodam
2. v zvezi vozni red kar vnaprej in za daljše časovno obdobje določa čas prihoda, odhoda (javnih) prometnih sredstev: izdelati, sestaviti vozni red; promet teče po voznem redu; avtobusni, ladijski, železniški vozni red / kupiti vozni red
● cesta zaradi neurja ni vozna se po njej ne da voziti; pog. sestaviti vozni red za turnejo moštva po inozemstvu program, načrt; pog. organizatorji so zaradi slabega vremena spremenili vozni red tekmovanja vnaprej določen načrt za njegov potek
♦ elektr., žel. vozni vod vod za napajanje vozil z električno energijo pri električni vleki; teh. vozne karakteristike vozila; žel. vozni list potrdilo o prevzemu in predaji blaga pri prevozu in o plačani voznini

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

vózen – glej vozīti

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

vozíčkati nedovršni glagol

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

vozíkati -am nedov. (ī ȋ)
ekspr. voziti: vozikati koga po morju / vozikati se sem in tja po mestu

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

vozíkati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; vozíkanje (í ȋ; ȋ) poud. |voziti|
vozíkati se -am se (í ȋ; ȋ) poud. |voziti se|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

vozīkati – glej vozīti

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

vozílo – glej vozīti

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

vozíšče vozíšča samostalnik srednjega spola [vozíšče] STALNE ZVEZE: smerno vozišče
ETIMOLOGIJA: ↑voziti

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

vozíšče – glej vozīti

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

vozíti vózim nedov. (ī ọ́)
1. voditi, usmerjati avtomobil, vozilo: eden je vozil, drugi so gledali skozi okno; ob nesreči so skušali ugotoviti, kdo je vozil / na starost je prenehal voziti / brez izpita je vozil avtomobil / otrok že zna voziti kolo
// upravljajoč vozilo premikati se: voziti v ovinek s preveliko hitrostjo; vozil je pravilno po desni strani; voziti v koloni; dobro, hitro, previdno, zanesljivo voziti; ekspr. po polževo voziti; vzvratno voziti; voziti sto kilometrov na uro
2. s prevoznim sredstvom spravljati kam: voziti drva na žago, gnoj na njivo, pridelke na trg; voziti vino v sodih; voziti tovor z avtomobilom, vozom / voziti koga v kočiji; voziti otroka v vozičku / v tovarno hrano vozijo dovažajo
3. premikati se v določeno smer: brod vozi čez reko / avtobus vozi vsako uro; vlak vozi od Ljubljane do Celja; s parkirišča do planinskega doma vozi tovorna žičnica
4. opravljati določeno pot: koliko časa si vozil do tja; srečno vozi / voziti iz kraja v kraj
5. uporabljati za vprego: vozijo z voli, orjejo pa s konji
// vleči voz kot vprežna žival: učiti junca, konja voziti
// nepreh. biti usposobljen za vprego: telici še ne vozita
6. pog., navadno s prislovnim določilom shajati2, živeti: sam ne boš mogel voziti; v službi dobro vozi; z ženo lepo vozita
7. pog., v medmetni rabi izraža ukaz po odstranitvi: ti pa, je pokazal z roko, vozi
● barko voziti pijan se opotekati; popivati; ekspr. pav, puran je vozil kočijo hodil s pahljačasto razprtim repom; ekspr. veter vozi oblake po nebu povzroča, da se enakomerno drseč premikajo; nar. koklja vozi piščeta vodi; pog. voziti slalom, smuk tekmovati v slalomu, smuku; ekspr. kolesar je vozil slalom po cesti vijugal; publ. s svojimi izjavami spretno vozi slalom se izogiba kočljivih dejstev; avtomobil vozi kot za stavo zelo hitro
♦ avt. voziti v tretji prestavi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

vozíti vózim nedov. vôzi -íte, -èč -éča; vôzil -íla, vôzit, vóžen -a; (vôzit) (í/ȋ ọ́) koga/kaj znati ~ avto; ~ slavljenca v kočiji; ~ pridelke na trg; knj. pog. voziti z/s kom Z ženo lepo ~ita shajata; Vlak ~i vsako uro; knj. pog. Ti pa, vozi izgini, pojdi
vozíti se vózim se (í/ȋ ọ́) z/s čim ~ ~ z avtomobilom; ~ ~ na kolesu

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

vozíti vózim nedov.
1.
kaj voditi, usmerjati avtomobil, vozilo
SINONIMI:
šofirati, pog. peljati, ekspr. sukati volan, publ. upravljati
2.
kaj s prevoznim sredstvom, vozilom spravljati kam
SINONIMI:
ekspr. prepeljavati, knj.izroč. prevažati, nar. speljavati, nar. speljevati, ekspr. vozariti, ekspr. vozikati, knj.izroč. zapeljavati
3.
v zvezi s prevoznim sredstvom premikati se v določeno smer
SINONIMI:
pog. peljati
GLEJ ŠE SINONIM: shajati2, voditi
GLEJ ŠE: tekmovati, tekmovati, vijugati

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024

vozíti vózim nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj s premikanjem upravljati kaj / koliko od—do/mimo koga/česa / proti/k/h komu/čemu / na/v/skozi/čez kaj / po/na čem / kod / kam
Otrok že zna voziti kolo.
2.
kdo/kaj s prevoznim sredstvom spravljati koga/kaj od—do koga/česa / proti/k/h komu/čemu / na/v/skozi/čez kaj / po/na čem / kod / kam
Delegacije so (z avtomobili) vozili od letališča do mesta in nazaj.
3.
kaj redno premikati se od—do/iz/mimo koga/česa / k/h komu/čemu čez/skozi/v/na koga/kaj / po/ob kom/čem / kam / kod
Trajekt /vsakodnevno/ vozi čez reko.
4.
kdo/kaj navadno premikati koga/kaj s kom/čim
Kurilno olje vozijo s težkimi cisternami.
5.
knjižno pogovorno kdo/kaj biti s kom/čim
Z ženo /lepo/ vozita.
6.
iz avtomobilizma kdo/kaj premikati se
Vozil je /v tretji/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024

vozíti Frazemi s sestavino vozíti:
vozíti med Scílo in Karíbdo

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

vozīti vọ́zim nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

vóziti, vǫ́zim, vb. impf. fahren (trans.); blago v. na železnico; hitro, počasi v., schnell, langsam fahren; — v. se, fahren; v. se v kočiji, na saneh, v ladji; — po zraku se v., durch die Luft schweben, Cig. (T.); lastovice se po zraku vozijo, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

vozìti vòzim nedov. voziti: i blágo vozijo AI 1878, 8; pren. Ne voſzte lüczki járem znevernimi KŠ 1771, 539

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

voziti [vozīti vọ́zim] nedovršni glagol

voziti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

voziti -im nedov. 1. voziti: De nymamo na praſnik obenu poslovajne dellat, kakor ſo kmetuska, antuerherska della, inu kar je teshkiga della, kakor derva ſekat, vuoſit nedol., inu noſſit ǀ kadar bi eden vaſse vuoly v'ſvoj uſs vpregil, inu s'taiſtimy voſil del. ed. m ǀ ſo kamen, peiſik, inu apnu voſili del. mn. m 2. voditi: Pſſa ludje s' ſabo voſio 3. mn., de yh vahta voziti se voziti se: ſo skuſſili, kaj s'ena velika nevarnoſt je po morj ſe voſit nedol. ǀ Krajli ſe voſio 3. mn. v' kozhiah ǀ de bi po ſemli prangal, po mory ſe voſſil del. ed. m

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

vozíti vózim nedov.

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

voziti ► ˈvoːzėt ˈvọːzėn nedov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

vozíti se vózim se nedov.
premikati se s prevoznim sredstvom
SINONIMI:
slabš. cijaziti se, ekspr. cincati se, pog. drajsati se, neknj. pog. furati se, ekspr. peljati se, ekspr. prevažati se, zastar. sprevažati se, ekspr. vozariti se, ekspr. vozikati se
GLEJ ŠE: leteti

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024

vozníca – glej vozīti

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

vozník – glej vozīti

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

vozníška -e ž (ȋ) pog.
vozniško dovoljenje: vozniška je nehala veljati; odvzem vozniške; voziti brez vozniške / opravljati vozniško vozniški izpit

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

vozọ̄ven – glej vozīti

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

vozọ̑vnica – glej vozīti

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

vožen deležnik

PRIMERJAJ: voziti

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

vóženje -a s (ọ́)
glagolnik od voziti: voženje avtomobila; voženje po desni strani ceste vožnja / voženje gnoja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

vožiti gl. voziti ♦ P: 1 (MTh 1603)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

vôžnja -e ž (ó)
1. glagolnik od voziti: vožnja je trajala več ur; upočasniti vožnjo; avtobusna vožnja; drzna, hitra, počasna, ekspr. divja vožnja; nočna vožnja je zelo naporna; ekspr. polževa vožnja po mestnih ulicah počasna; varna vožnja; vzvratna vožnja; omejena hitrost vožnje; smer vožnje; obvladati tehniko vožnje / ekspr. bila je vsa trda od vožnje / vožnja po desni strani; vožnja v ovinek; vožnja v koloni; vožnja z avtomobilom, s kolesom, z ladjo; vožnja z dvigalom, žičnico / do mesta je pol ure vožnje; sani so pripravljene za vožnjo / za vožnjo goden junec
2. krajevno, časovno omejeno voženje: dnevno opravi štiri vožnje; brezplačna vožnja / pog.: voznik je šel na vožnjo; preživljati se z vožnjo s prevažanjem, prevozništvom / črna vožnja nedovoljena uporaba službenega vozila v svojo korist; izredna, poskusna vožnja; avtomobil za službene vožnje
● pog. vožnja je za otroke znižana voznina; pog. opravil je več ur praktične vožnje praktičnega pouka vožnje
♦ avt. defenzivna vožnja pri kateri voznik v največji meri upošteva cestnoprometne predpise, razmere na cesti in se etično vede do drugih udeležencev v prometu; film. vožnja gibanje kamere med snemanjem; šport. hitrostna, izločilna vožnja; spretnostna vožnja s kolesom, motornim vozilom, ki zaradi umetnih ovir zahteva veliko spretnosti; žel. dvovprežna vožnja z dvema lokomotivama na čelu vlaka; koristna vožnja z natovorjenimi vozili

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

vóžnja – glej vozīti

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

vožnja ► ˈvoːžna ˈvȯžnẹː ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

vplív -a m, pojm. (ȋ) preprečiti ~ okolja; imeti ~ na koga; priti pod ~ koga, česa; biti pod ~om koga, česa; voziti pod ~om alkohola

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

vpréga -e ž (ẹ̑)
1. vprežena žival, skupina živali: priganjati, voditi vprego; orati, voziti z vprego; voz in vprega / levi, desni konj v vpregi / konjska, pasja, volovska vprega / vprego vse bolj nadomeščajo traktorji vprežne živali
// žival, skupina živali z vozilom, pripravo, v katero je vprežena: ceste so bile polne vpreg
// vozilo, priprava, v katero je vprežena žival, skupina živali: vola sta počasi vlekla vprego
2. oprema, s katero se žival, skupina živali vpreže: dati vprego na konja / vol je stopil čez vprego zaprežnico
3. glagolnik od vpreči: biti vešč vprege / vprega društva v propagando / junec za vprego primeren za vleko, vožnjo kot vprežna žival

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

vpréga -e ž (ẹ̑) voziti z ~o; pojm. biti vešč ~e

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

vrág -a m (ȃ)
1. evfem. hudič: vrag se mu prikazuje; skleniti z vragom pogodbo za dušo; bati se koga kot živega vraga zelo; smrdeti kot tisoč vragov zelo; črn, grenek, hudoben kot vrag zelo / ali ga je vrag obsedel, da je tak / kot vzklik: o ti vrag ti; da bi te vrag; vrag te odnesi, vzemi; tristo vragov kosmatih, zelenih / naslikati vraga z rožički, repom in kopiti / iz škatle plane vrag figura na vzmeti, ki predstavlja hudiča
2. ekspr. zloben, hudoben človek: bodi previden, ta vrag je zmožen vsega / ta človek je pravi vrag
// pog., z oslabljenim pomenom izraža negativen odnos do osebe ali stvari, ki jo določa navadno prilastek: niti en vrag ne kupi pri njem; ta vrag se ga večkrat napije / zmeraj dela, piše kakega vraga / vsega vraga najdeš, samo tistega ne, kar potrebuješ vse mogoče stvari / kot psovka: le čakajte, vragi; vrag ti pasji, ne boš več dolgo lajal
3. zastar. sovražnik: ujeti nekaj vragov / naša vojska je premagala vraga
4. pog., ekspr., navadno s prilastkom hrup, nemir: ne zganjajte vendar takega vraga zaradi te malenkosti / ta novica je naredila vraga in pol veliko vznemirjenje, zanimanje
5. pog., ekspr. neprijetnosti, težave: gospodar se je vrnil, zdaj bo pa vrag / da, to je tisti vrag, denarja nimamo; no, zdaj pa imamo vraga / boš že videl vraga / v povedni rabi carina, vojska je vrag
6. pog., ekspr., v povedni rabi izraža
a) neprijetnost, težavnost česa: vrag je stati dve uri na mrazu; vrag je, če ti gre vse narobe
b) nezadovoljstvo nad čim: vrag je vse skupaj
7. pog., ekspr., v členkovni rabi izraža
a) s predlogom visoko stopnjo: do vraga vse uniči; pot se od vraga vleče; od vraga hiter je
b) močno zanikanje: vraga veš, kako bo čez pet let; saj je prinesel. Vraga je / vraga kosmatega so plačali, nič
c) v zvezi z vedeti negotovost, nedoločnost: to je izgubil vrag ve kateri človek; kdaj pridejo? Vrag vedi / zdaj so vrag si ga vedi kje; vrag ti ga vedi, kako je bilo
8. pog., ekspr., v zvezi poslati koga, iti, pobrati se k vragu izraža jezno odklonitev prisotnosti koga, zveze s čim: če vam ni prav, se poberite k vragu / pojdi k vragu s svojo zahtevo / ko so mu to povedali, jih je poslal k vragu / elipt. k vragu še denar
9. pog., ekspr., v medmetni rabi izraža
a) močno čustveno prizadetost: vrag (ga) vedi, kod hodi; kdo, za vraga, te je poslal tja
b) močno zanikanje ali omalovaževanje: vrag, pa tako plačilo
c) podkrepitev trditve: ni vrag, da pridejo; tristo vragov, da je res
č) jezo, nejevoljo nad kom: vrag naj ga vzame; da bi te vrag; kako, za vraga, pa naj jaz to vem
● pog., ekspr. podjetje jemlje, je vzel vrag propada, je propadlo; pog., ekspr. skril sem ga, da ga vrag ne najde prav nihče; pog., ekspr. ko sede za volan, ga obsede vrag postane nepremišljen, izzivalen, divji; pog., ekspr. živega vraga se ne boji prav nikogar; pog., ekspr. izpuliti vragu rep doseči, napraviti kaj na videz nemogočega; z drznim dejanjem napraviti kaj neškodljivo; pog., ekspr. doživeti, narediti vraga in pol zelo veliko; pog., ekspr. slikati vraga bolj črnega, kot je v resnici imeti kaj za bolj negativno, kot je v resnici; pog., ekspr. ta človek je od vraga doseže tudi kaj navidez nemogočega; je zelo hudoben; pog., ekspr. hiša, kupčija je šla k vragu je propadla; pog., ekspr. tega za vraga ne morem najti nikakor; pog., ekspr. če jih gre pet ali šest, je vendar isti vrag je vseeno; pog., ekspr. odšel je. Vrag z njim izraža jezo in nezadovoljstvo; pog., ekspr. jezditi, voziti kot vrag zelo hitro, dobro; preg. kadar ima vrag mlade, nima nikoli samo enega slabih posledic česa hudega, nezaželenega je navadno več
♦ rib. morski vrag manta; zool. morski vrag morska riba z velikimi usti, ki privablja plen z izrastkom na šibi podobni tvorbi hrbtne plavuti, Lophius piscatoriusprim. vragsigavedi, vragvedi ipd.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

vratolómen -mna -o prid. (ọ̄) ekspr.
1. zaradi možnosti zloma vratu smrtno nevaren: vratolomen skok / vratolomne letalske vaje / vratolomne steze, stopnice zelo strme
● ekspr. vratolomni skoki cen zelo veliki; ekspr. vratolomna hitrost zelo velika, smrtno nevarna
2. pretirano drzen, nepremišljen: vratolomen mladenič

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

vratolómno nač. prisl. -ej(š)e (ọ́/ọ̑; ọ́/ọ̑) poud. ~ voziti |zelo hitro, smrtno nevarno|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

vrtéti -ím nedov. (ẹ́ í)
1. delati, da se kaj giblje okoli svoje osi: voda vrti mlinsko kolo; vrteti na ražnju; vrteti z roko; hitro, počasi vrteti / vrteti vrtiljak
2. delati, da se kaj giblje okoli svoje osi v manjših, krajših premikih: vrteti radijski gumb, telefonsko številčnico; vrteti volan v levo / vrteti cigareto med prsti; vrteti klobuk v roki / ekspr. vrteli so glave, oči, da bi kaj videli
// delati, da se kaj premika po prostoru, vrteč se okoli svoje osi: veter vrti po zraku orumenelo listje / ekspr. vrteti plesalko po plesišču
3. delati, da se kaj giblje po sklenjenem krogu ali elipsi: vrtel je kanglico, pa se mleko ni razlilo; vrteti posodo z ogljem
4. s krožnim premikanjem ročice kake naprave delati, da ta deluje: vrteti lajno, slamoreznico / ekspr. cele popoldneve vrti pedale se vozi s kolesom
5. z vrtenjem dela kake priprave okoli njegove osi delati, da priprava deluje: vrteti gramofon; spretno vrteti kolovrat
// pog. predvajati: vrteti filme, risanke / vrteti resno glasbo
6. ekspr. ustrezno namenu uporabljati kaj, delati s čim: ta človek zna vrteti orodje / kuhalnico odlično vrti odlično kuha; dobro vrteti volan voziti avtomobil, vozilo / zna vrteti jezik spretno govoriti
7. pog. z različnih strani natančno, podrobno izpraševati: učitelj ga je precej vrtel, preden mu je dal oceno; vrteti koga zaradi zamujanja; vrteti na zagovoru, pri izpitu
● pog., ekspr. kar naprej vrti jezik govori; slabš. neprestano vrti svoj mlin govori; pog. nekaj mesecev ga že vrti je precej neuravnovešen; ekspr. cel popoldan vrteti telefon z vrtenjem telefonske številčnice hoteti vzpostaviti telefonsko zvezo; ekspr. vrtel je oči po zapuščeni domačiji gledal je

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

vrtilják -a m (á)
1. naprava z visečimi sedeži, ki se vrtijo za zabavo ljudi na njih: voziti se na vrtiljaku, z vrtiljakom / sejemski vrtiljak / vrtiljak se ustavlja, se vrti
// naprava s sedeži na vrtljivi plošči, na katerem se za zabavo vrtijo zlasti otroci: stopiti na vrtiljak; tobogan in vrtiljak
// vrtljiva naprava sploh: vrtiljak za časopise, razglednice / zastar. sesti na vrtiljak pri pisalni mizi vrtljivi stol; vhodni vrtiljak kovinska priprava iz navpičnega droga in v eno smer vrtljivega vodoravnega križa ob vhodu, ki omogoča vstop in preprečuje izstop
2. ekspr., navadno z rodilnikom skupek česa vrtečega se: vrtiljak zvezd / vrtiljak človeških rok in nog
// kar se vrti, hitro spreminja: zgodovina je vrtiljak / vrtiljak dogodkov, zabav; vrtiljak zabavnih melodij

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

vrtilják -a m (á) voziti se na ~u, z ~om; vhodni ~; ~ za časopise

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

vrtilják -a m
naprava z visečimi sedeži, ki se vrtijo za zabavo ljudi na njihpojmovnik
SINONIMI:
neknj. pog. ringelšpil, zastar. vrtavka, knj.izroč. vrtilnica
BESEDNE ZVEZE S SINONIMI: pojmovnik vhodni vrtiljak

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024

vrtílnica -e ž (ȋ)
knjiž. vrtiljak: voziti se z vrtilnico / stopiti na vrtilnico

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

vstópna postája žíčnice -e -e -e ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

vusti
GLEJ: voziti

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

vusti gl. voziti ♦ P: 1 (MTh 1603)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

vzéti vzámem dov., vzêmi vzemíte; vzél; nam. vzét in vzèt (ẹ́ á)
1. narediti, da pride kaj k osebku zlasti s prijemom z roko: vzel je košaro in odšel po sadje; vzemi (si) žlico in jej; vzeti komu prtljago iz rok; vzela je denar od kupca in ga preštela / vzeti bolniku kri z brizgalko; vzeti vzorce kamnin / vzeti kamen v roko; vzeti otroka v naročje / kot povabilo vzemite, prosim, še kakšen piškot
// narediti, da je kdo, kaj kje skupaj z osebkom, pri osebku: vzeti na pot najnujnejše stvari / vzemite s seboj dovolj denarja; vzeti koga s seboj na potovanje / vzel je starše k sebi naredil, da živijo pri njem
// prevzeti, dvigniti: plačano blago lahko vzamete pri prodajalcu; ker je bil bolan, je njegovo plačo vzela žena / vzeti dopust poleti
2. narediti, da pride kaj k osebku navadno v posest
a) kar se mu da, ponudi: vzeti darilo, podkupnino; nerad je vzel denar od staršev; vzemi, če ti je kaj všeč; z veseljem, hvaležno vzeti kaj
b) kar je na razpolago: vzel je obleko, ki je bila pripravljena / pog.: vzeti kruh pri peku kupiti; za tako ceno bo avtomobil vzel; vzeti kuhinjo na kredit / ekspr. kje naj vzamem toliko denarja dobim
c) kar se ne da: vlomilec je vzel samo denar; s silo vzeti / kot grožnja otrokom če ne boš priden, te bo vzel bavbav / evfem. v gneči je vzel denarnico ukradel / star. vzeti mesto, trdnjavo z obleganjem zavzeti, osvojiti
č) zaradi pravil igre: vzeti z višjo karto
// najeti: če bo že pozno, vzemi taksi; vzeti sobo za en mesec / vzeti posojilo / vzeti odvetnika, zagovornika; morala bo vzeti koga za pomoč
3. navadno z dajalnikom narediti, da kdo česa nima več proti svoji volji: vse so mu vzeli, kar je imel; ker je prepisoval, mu je učiteljica vzela zvezek / vzeti komu vozniško dovoljenje / vzeti komu čin, naslov / vzeti komu pravico do uporabe česa / vzeti komu delo, prostost, svobodo / vzeti komu čast, ugled / neuspeh mu je vzel veselje do risanja; vzeti komu voljo do dela; ekspr. vzeti dekletu nedolžnost / ekspr.: priprave so jim vzele dosti časa za priprave so porabili; prehlad mu je vzel glas zaradi prehlada ni mogel glasno govoriti; vzeti komu življenje ubiti ga
4. povzročiti, narediti, da je česa manj ali ni več: vzel je še eno pest in mera je bila točna; vzeti od celote / vzeti gnilo sadje proč odstraniti / narasla voda je vzela most odnesla; otr. ni, ni, muca je vzela / suša je vzela ves pridelek uničila; sonce je vzelo sneg stalilo; ekspr. griža je vzela dosti otrok zaradi griže je umrlo / kot vzklik: vrag te vzemi; hudič naj vzame vse skupaj
// ekspr. narediti, povzročiti, da kdo postane bolj suh, manj krepek: bolezen ga je vzela; brezoseb. od lani jo je precej vzelo
5. s prislovnim določilom narediti, da kdo, kaj kam pride z določenim namenom: vzeti jed na krožnik / vzeti koga v avtomobil / koklja je vzela piščanca pod perut / spomladi so vzeli šiviljo na dom / vzel je pesem v revijo jo v njej objavil
6. narediti, da kdo, kaj kam pride, se kje vključi z določenim namenom; sprejeti:
a) navadno s prislovnim določilom: v podjetju so vzeli več novih delavcev; v šolo so vzeli le učence z odličnim uspehom / zaradi bolezni ga niso vzeli k vojakom; vzeli so jo med redovnice / vzeti koga v svojo družbo / vzeti koga na stanovanje; vzeti začetnika v službo / elipt. glede na vaše izkušnje vas bomo vzeli sprejeli v službo
b) z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom: vzeti bolnika v oskrbo; vzeti obleko v popravilo; vzeti otroka v rejo / vzeti v obravnavo začeti obravnavati; vzeti okoliščine v poštev upoštevati jih, računati z njimi
// v zvezi z za narediti, da pride kdo z osebkom v kak odnos: vzeti za botro; vzeti koga za družabnika, hlapca / vzeti koga za svojega posvojiti ga; vzeti za moža omožiti se, poročiti se s kom
// poročiti se s kom: vzel je lepo vdovo; vzela ga je, čeprav je precej starejši od nje; pred pustom se bosta vzela / knjiž. vzeti v zakon
7. s prislovnim določilom narediti, da pride kaj z določenega mesta: vzeti denar iz denarnice, knjigo s police / vzeti roke iz žepa / vzeti dol, ven; pog. vzeti potico ven iz pečice
// narediti, da pride kaj od kod, kjer je bilo z določenim namenom: vzeti repo iz zasipnice; vzeti denar iz banke / vzeti avtomobil iz popravila; vzeti obleko iz čiščenja / vzeti film s programa prenehati ga predvajati; vzeti revijo iz prodaje prenehati jo prodajati
// narediti, da kdo ni več kje vključen: zaradi slabega uspeha so ga vzeli iz šole; zaradi bolezni vzeti otroka iz vrtca
8. s prislovnim določilom oskrbeti se s čim iz kakega vira: obleke so vzeli iz vojaških skladišč / pog. v knjižnici bom vzel nove knjige si jih izposodil / pisatelj je vzel izraze iz kmečkega govora; vzeti primere iz vsakdanjega življenja / ekspr. le od kod vzame toliko moči za življenje dobi
9. pog. narediti kaj za predmet dela: pri čiščenju je vzela dve stopnici naenkrat
// v zvezi z za uporabiti: za pripravo jedi vzeti uležano meso / za merilo je zmeraj vzel ceno kruha
// predelati (pri pouku): pri zgodovini so vzeli preseljevanje narodov; v šoli tega še nismo vzeli / šol. žarg. vzeti naprej seznaniti učence z novo snovjo
10. narediti, da pride kaj v telo: vzeti sirup proti kašlju; zjutraj in zvečer vzeti tableto / vzeti kapljice za oči nakapati si jih v oči
11. s prislovnim določilom načina pokazati, občutiti določen odnos do česa: vse vzame s smešne strani; ne vzemi navodila preveč dobesedno; vzeti ponudbo resno / če vzamemo v celoti, se je stanje izboljšalo / če tako vzamem, mi je kar dobro izraža pridržek, omejitev trditve; življenje je, če se tako vzame, podobno loteriji; ga dobro poznate? Kakor se vzame
// z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom izraža omejitev lastnosti, značilnosti na stališče osebka: vzeti kaj za resnico; vzeti trditev za sporno; vzeti stvari take, kot so; to ravnanje je vzel kot nehvaležnost
12. sprejeti mnenje, trditev v danem primeru za izhodišče ne glede na resničnost: če vzamemo, da je hitrost avtomobila sto kilometrov na uro, je potrebna tolikšna zavorna razdalja / vzemimo, da bodo prišli vsi / no, vzemimo, da imaš prav izraža omejitev prepričanosti o čem
// v velelniku, v členkovni rabi izraža, da je kaka stvar, enota navedena z namenom ponazoriti kak širši, splošnejši pojem: vse panoge so v težkem položaju, vzemite gradbeništvo / zakaj se ne ukvarja s športom, vzemimo na primer s kolesarjenjem
13. z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: vzel je zalet in skočil; star. vzeti slovo (od koga, česa) posloviti se
14. v zvezi z nase narediti kaj za svoje z vsemi posledicami: vzeti nase krivdo, sramoto
// narediti, da je osebek deležen česa: vzeti nase tudi bridkost in trpljenje / vzeti nase odgovornost za dober potek del
15. ekspr., v zvezi vzeti v roke izraža nastop dejanja, kot ga določa sobesedilo: pri tej hiši bi bilo dobro, da bi kdaj vzeli metlo v roke; rada vzame pletenje v roke / čevlje je takoj vzel v roke jih začel popravljati; šele zvečer je lahko vzel knjige v roke začel brati, se učiti / preden ga je vzel v roke inštruktor, ni znal voziti ga je začel učiti
// izraža, da kdo vodi kaj, odloča o čem: predsednik je zadevo sam vzel v roke / vzeti usodo v svoje roke
● nizko če bo še dolgo tako pil, ga bo kmalu hudič vzel bo umrl; pog., ekspr. podjetje je vzel hudič podjetje je propadlo; ekspr. ribiča je vzelo morje utonil je v morju; pog., ekspr. noč ga je vzela ponoči je skrivaj odšel; evfem. kdor se je upiral, ga je vzela noč so ga ponoči skrivaj odpeljali, zaprli, ubili; ekspr. vzeti koga iz naftalina narediti, da kdo spet nastopa, se omenja v javnosti; pokvarjeno blago so vzeli iz prometa so nehali prodajati; on je tak, kot bi ga vzel iz škatlice brezhibno, lepo oblečen, urejen; besedo mi je vzel iz ust, z jezika rekel je prav to, kar sem hotel reči jaz; vznes. Bog ga je vzel k sebi v krščanskem okolju umrl je; star. vzeti otroka k prsim podojiti ga; ekspr. strah mu je vzel besedo od strahu ni mogel govoriti; ekspr. nenavadna lepota jim je vzela dih, sapo zaradi nenavadne lepote so bili zelo prevzeti; vzeti komu glavo obglaviti ga; pog., ekspr. vzeti konec umreti, poginiti, ubiti se; pog. vzeti mero ugotoviti, določiti razsežnost delov telesa, predmeta za izdelavo česa; pog. močna svetloba mu je vzela oči, vid ga je oslepila; evfem. vzel jo je imel je z njo spolni odnos (brez njene privolitve); ekspr. vzeti koga na muho, piko imeti ga za predmet napadov, obtožb, šal, zanimanja; lov. žarg. to žival moramo čim prej vzeti na muho odstreliti; pog. vzeti petsto evrov na račun vzeti del plačila vnaprej; pog. v trgovini vzeti na račun tako, da se dolžni znesek zapiše ter plača pozneje; ekspr. vzeti na znanje izraža informiranost o stvari, ki se obravnava; ekspr. vzeti problem pod drobnogled natančno in vsestransko ga proučiti; ekspr. vzeti pot pod noge začeti iti, hoditi; vzeti koga pod roko in se sprehajati dati svojo roko pod njegovo, navadno v višini komolca; vzeti koga pod streho dati mu prenočišče, hrano; publ. pri tej stvari je treba vzeti v obzir vse okoliščine upoštevati; ekspr. vzeti koga v precep spraviti ga v položaj, ko samostojno ukrepanje, odločanje ni mogoče; pog. vzeti staro pohištvo v račun upoštevati ga kot del plačila; vzeti v roke ekspr. oče ga je vzel v roke ostro opomnil, oštel; ekspr. ne ve, kako naj se stvari loti, ker nima česa vzeti v roke nima na razpolago ustreznih pripomočkov, sredstev; ekspr. vzeti pamet v roke začeti premišljeno ravnati; ekspr. (vzemi) pamet v roke izraža opozorilo, opomin, ohrabritev; star. od takrat sina ni vzela več v spomin ga ni več omenjala, ni govorila o njem; star. vzeti koga v strah zagroziti komu s kaznijo, kaznovati ga, da ne bi delal več česa nezaželenega, negativnega; vzeti koga v svojo šolo učiti ga; dajati, sporočati mu svoje izkušnje, navade; pog. on vse za dobro vzame ne pripisuje slabega namena ravnanju, dejanjem ljudi, čeprav so zanj neugodna; ekspr. včasih besed ne more vzeti za (čisto, suho) zlato ne verjame jim popolnoma; pog. tega mi ne smete vzeti za zlo zameriti; knjiž. te podatke je treba vzeti z rezervo ne upoštevati jih, ne zaupati jim popolnoma; pog. vzeti besedo nazaj preklicati obljubo, sklep, izjavo; vzeti naposodo izposoditi si; pog. vzeti obleko noter zožiti; Bog je dal, Bog je tudi vzel v krščanskem okolju izraža sprijaznjenje z izgubo; preg. kjer nič ni, tudi vojska ne vzame kjer nič ni, ni kaj vzeti
♦ ekon. vzeti bankovec iz obtoka; igr. vzeti z mondom; mat. vzeti popravo zvišati zadnjo pridržano decimalko za eno; med. vzeti bris; pravn. vzeti prstni odtis; šah. vzeti figuro izločiti jo iz igre

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

vzvráten -tna -o prid. (ȃ)
1. ki je nasproten prvotnemu gibanju: vzvratni tek magnetofonskega traku; vzvratna vožnja / vzvratno parkiranje parkiranje z vzvratno vožnjo
♦ avt. vzvratna prestava prestava, ki omogoča vzvratno vožnjo; vzvratno ogledalo ogledalo, ki omogoča pregled cestišča za vozilom
2. knjiž. ki učinkuje, deluje nazaj: vzvratni učinek, vpliv; vzvratno delovanje pojava / vzvratno sporočilo
3. knjiž. ki velja, učinkuje za nazaj: vzvratni povišek / vzvratna moč, veljavnost zakona

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

vzvrátno nač. prisl. (ȃ) ~ voziti; ~ vplivati |v obratni smeri|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

z2 predl., pred nezvenečimi soglasniki s, v zvezi z osebnim zaimkom za 3. os. stil. ž
I. z rodilnikom
1. za izražanje usmerjenosti stran
a) z zgornje strani, z zgornjega dela česa: veter mu je odnesel klobuk z glave; val je vse odplavil s krova; pasti z mize, s strehe; vzeti knjigo s police; skočiti z voza / sklatiti jabolko z drevesa; zlesti s konja; sneti puško z rame; zbrcati odejo s sebe
b) od površine: umakniti se s ceste, poti; vstati z ležišča; letalo je poletelo z letališča / pot kaplja, teče s čela; vse je teklo z njega
c) od kod sploh: oditi z doma; prišli so z vseh koncev, strani; s severa je pihala burja; ogenj se je širil s strehe na streho; goste so preselili z vrta v dvorano / pripotovati z Dunaja, s Koroške / z lova je prinesel zajca; poročati z razstave; vračati se s sprehoda; pren. odstaviti koga s položaja; odstraniti sporno točko z dnevnega reda
2. za izražanje izhodiščne časovne meje: zgodilo se je v noči s četrtka na petek / pismo, poročilo z dne 5. septembra
3. za izražanje ozira, omejitve: z večje časovne oddaljenosti ocenjevati stvari objektivneje / presojati kaj s stališča tehnike; gledati na kaj z ekonomskega stališča; z vidika stabilnosti gospodarstva so ti ukrepi koristni
4. za izražanje izvora: bolezen se prenaša z živali na človeka / obračati se z boka na bok
II. z orodnikom
1. za izražanje sredstva, orodja, pripomočka, s katerim se dejanje opravlja: kopati s krampom; pokriti streho z opeko; pisati s svinčnikom; umiti se z mrzlo vodo; igrati se z žogo / okužiti se z bacili / kraj je obkrožen s hribi / kot vljudnostna fraza s čim vam lahko postrežem / vodnjak z v zemljo zabito cevjo
2. za izražanje načina poteka dejanja: brati, govoriti s hripavim glasom; voziti s preveliko hitrostjo; prodajati z izgubo; premagati nasprotnike z lahkoto; poslušati predavanje z veliko pozornostjo zelo pozorno; jesti s tekom / ogovarjati koga z gospodom; poklicati koga z imenom / v pismih s spoštovanjem; kot vljudnostna fraza na koncu pisma z odličnim spoštovanjem
3. za izražanje medsebojnega odnosa, razmerja: dogovoriti se, prepirati se, primerjati se, strinjati se s kom; lepo so ravnali z njim; imeti potrpljenje z učenci; igrati se z vrstniki / bahati se z avtomobili; sprijazniti se z mislijo, da je vsega konec / pohiteti z nakupom; publ. končati, začeti z delom končati, začeti delati / spoznanje ga je navdalo z grozo / Slovenija meji z Avstrijo, s Hrvaško / imeti dobre odnose z mnogimi državami; živahna trgovina z Italijo
4. za izražanje druženja, spremstva: na obisk je prišel sin z družino; plesala je s fantom; peljati se s kom v dvigalu; šel je na sprehod z otroki / svinja s prašički; prodati kravo s teletom
5. za izražanje prisotnosti
a) kakovosti, lastnosti: konj z dolgo grivo; deklica s črnimi kitami; fant s kuštravimi lasmi / ležati z angino; s slabim znanjem jezikov ne boš napredoval / trgovina z igračami / težave s stanovanjem
b) vsebine: vreča z apnom; revija z ilustracijami; košarica s kruhom; rezervirati sobo z dvema posteljama; skleda z žganci
c) dodatka: jesti hrenovko z gorčico; piti čaj z limono, rumom / stresti pšenico s plevami v vrečo / volk je požrl jagnje s kožo in dlako vred
6. za izražanje časa, v katerem se dejanje začenja ali poteka: z današnjim dnem veljajo novi predpisi; z nočjo se jih je spet lotil strah; brati se je naučila s petimi leti; delati bo začel s prvim marcem / s časom se je vse uredilo sčasoma; z leti, s starostjo je postajal prijaznejši
7. v brezosebnih stavkih za izražanje slovničnega osebka: zanimalo jih je, kako je z materjo; ne ve, kaj se bo zgodilo z mladino; s stricem je zelo hudo
● ekspr. priti z dežja pod kap iz ene neprijetnosti v drugo, še hujšo; novica je prišla kot strela z jasnega popolnoma nepričakovano; te besede so mu šle težko z jezika nerad, težko je povedal; star. z mesta je odgovoril takoj, brez pomišljanja; vede se, kot bi padel z oblakov kot da ne bi prav ničesar vedel o tem; evfem. spraviti koga s sveta povzročiti njegovo smrt, umoriti ga; ekspr. spustiti koga z vajeti ne imeti ga več popolnoma v oblasti; ekspr. spreti se z (belim) kruhom zavrniti donosen položaj, službo; ekspr. nasprotniki ga obmetavajo z blatom sramotijo, obrekujejo; ekspr. največkrat me je za večerjo odpravila samo s čajem mi dala samo čaj; ekspr. hoditi, iti v korak s časom prilagajati se razmeram; biti napreden; ekspr. oditi z dolgim nosom osramočen; ne da bi kaj opravil; ekspr. za to sem z dušo in telesom popolnoma, brez pridržka; slabš. opletati z jezikom opravljati, obrekovati; ekspr. igrati z odprtimi kartami jasno, odkrito kazati svoje namene; ekspr. hoditi s kokošmi, kurami spat zelo zgodaj; držati korak s kom ne pustiti se komu prekositi, ne zaostajati za kom; ekspr. to je gospodar, da ga je treba z lučjo (pri belem dnevu) iskati je zelo dober, izreden; knjiž. boriti se z mlini na veter spopadati se z namišljeno nevarnostjo; publ. pomagal bom v skladu s svojimi možnostmi kolikor bo mogoče; te besede so bile, kot bi ga kdo polil z mrzlo vodo zelo so ga prizadele, razočarale; evfem. vse gre z njim ukrade, kar se da; ekspr. poslušati z očmi in ušesi zelo pazljivo; ekspr. igrati se z ognjem lahkomiselno, neprevidno izpostavljati se nevarnosti; ekspr. zatreti kaj z ognjem in mečem s silo, nasilno, z orožjem; ekspr. delati s polno, z vso paro zelo hitro; ekspr. obraz ji je pokril s poljubi večkrat zapovrstjo jo je poljubil; publ. boriti se z ramo ob rami skupaj, složno; ekspr. treba se bo soočiti z resnico sprejeti, priznati jo tako, kot je; ekspr. z vsemi štirimi se je branil iti domov zelo, močno; ekspr. na gostiji se je jedlo z veliko žlico dobro in obilno; kar je preveč, še s kruhom ni dobro če je v čem presežena prava mera, ni koristno; preg. enako se z enakim druži ljudje podobnih ali enakih lastnosti, nazorov so radi skupaj, se dobro razumejo
♦ biol. razmnoževanje z delitvijo; šah. igrati z belimi, črnimi figurami; šport. skok z mesta skok, narejen tako, da vsaj z eno nogo pred tem ni bil narejen korak; premagati nasprotnika z dvema goloma razlike

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

zanesljív -a -o prid., zanesljívejši (ī í)
1. na katerega se da zanesti: zanesljiv človek, delavec; zanesljiva priča; biti zanesljiv pri delu; čustveno zanesljiv; politično ni preveč zanesljiv / zaupni dokumenti so v zanesljivih rokah; zanesljiv vir informacij / imeti zanesljiv občutek, okus; zanesljiv spomin dober / ta avtomobil je trden in zanesljiv; zanesljiva tehtnica
2. ki ne vzbuja nobenega dvoma, pomislekov glede
a) uresničitve, nastopa, obstajanja: napovedali so mu zanesljiv poraz, uspeh; rešiti koga zanesljive smrti gotove / iskati zanesljiv zaslužek / ti podatki bodo zanesljiva osnova za oceno; zahtevati zanesljivo nakazovanje obrokov redno, zagotovljeno
b) resničnosti, pravilnosti: zanesljivega dokaza še nimamo; zanesljiva metoda; take primerjave niso vedno zanesljive; zanesljivo merilo za kaj / zanesljiva znamenja bolezni jasna, očitna
c) varnosti, uspešnosti: z zanesljivim gibom je odprl padalo; njihov položaj ni posebno zanesljiv; zanesljiva obramba proti bolezni; zanesljiva opora trdna

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

zanesljívo nač. prisl. -ej(š)e (í; í) Kar obljubi, to ~ izpelje; voziti ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

zapeljávati -am nedov. (ȃ)
1. s prevoznim sredstvom spravljati kam; voziti: zapeljavati ranjence v bolnišnico
// vozeč spravljati kam: ob dežju so zapeljavali vozove v kolnico
2. zapeljevati: očitali so mu, da zapeljava ljudi / zapeljavati dekleta

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

zapodíti -ím dov., zapódil (ī í)
1. narediti, povzročiti, navadno z ostrimi besedami, grobim ravnanjem
a) da kdo zapusti določen kraj, prostor: zapoditi koga iz hiše; v jezi je zapodil sina od doma; če pride, ga bomo zapodili / zapoditi psa s palico
b) da kdo kam gre, pride: zapoditi otroke domov / zapoditi ovce na pašnik
c) da začne kdo kaj delati: zapoditi koga delat, učit
2. z glagolskim samostalnikom povzročiti premikanje, kot ga določa samostalnik: zapoditi konja v galop / zapoditi sovražnika v beg
3. pog. vreči, zagnati: zapoditi kamen v koga / zapodil je čevlje pod klop / zapoditi komu kroglo v glavo izstreliti / nož mu je zapodil naravnost v srce zasadil
● ekspr. zapoditi žalostne misli pregnati, odpoditi; ekspr. zapodili so ga iz službe odpovedali so mu službo; pog. na prazni cesti je zapodil začel hitro voziti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

Prikazanih je prvih 500 zadetkov od skupno 513 zadetkov.