biti2 sem nedovršni glagolI. kot polnopomenski glagol
1. kdo/kaj izraža materialno ali duhovno obstajanje v stvarnosti; SODOBNA USTREZNICA: obstajati
1.1 dov., kaj začeti obstajati; SODOBNA USTREZNICA: nastati
1.2 kot slovnični zgled izraža potrditev, pritrditev
1.3 kdo/kaj, koga [rodilnik količine] obstajati kot živo bitje; SODOBNA USTREZNICA: živeti
2. v zvezi s (tretje)osebno rabljenim naklonskim glagolom moči izraža
2.1 kot povedek, navadno ob osebkovem odvisnem stavku, kaj; negotovo, vprašljivo ali zaželeno, dopustno obstajanje oz. uresničitev česa
2.2 kot členek nepopolno prepričanost o čem; SODOBNA USTREZNICA: morda, mogoče
3. kdo/kaj; s prisl. določilom kraja izraža navzočnost v prostoru in času
3.2 kdo bivati, prebivati, živeti
3.2.1 kdo; (okoli koga) zadrževati se
3.3 kdo; (pri čem), s čim biti prisoten, udeležen pri kaki dejavnosti; udeleževati se česa
3.3.1 kdo; (na čem, v čem) biti dejaven pri kakem delu, opravilu; SODOBNA USTREZNICA: opravljati kaj
3.4 kdo; (pri kom, v čem) s kom nahajati se v družbi s kom
3.4.1 kdo; s kom hoditi, iti za kom, spremljati koga
3.4.2 kdo; s kom spremljati koga zaradi varstva, pomoči
3.5 v velelniku, kdo/kaj; s kom kot del pozdravnega in/ali blagoslovitvenega besedila izraža željo, hotenje po (blagodejni) prisotnosti koga/česa
3.6 kaj; komu [smiselni osebek], (na kom [smiselni osebek], pri kom/čem [smiselni osebek], v čem) izraža, da kaj pripada osebku ali je značilno zanj; SODOBNA USTREZNICA: imeti
4. nedov. in dov., kaj; komu, s prisl. določilom časa ali s prihodnjikom izraža
4.1 uresničevanje/uresničitev ali obstoj, potek česa v prostoru in času; SODOBNA USTREZNICA: dogajati se, zgoditi se, obstajati
4.2 nedov. in dov., kaj začenjanje/začetek obstajanja; SODOBNA USTREZNICA: nastajati, nastati, nastopiti, priti
5. v zvezi z vprašalnimi zaimki sprašuje po neznanem
5.1 v zvezi s kdo, kdo sprašuje po neznani osebi
5.2 v zvezi s kaj, kdo/kaj; komu, s kom sprašuje po vzroku ali posledici dejanja, dogajanja ali stanja, predstavljenega v sobesedilu
5.3 v zvezi s k čemu, kaj; komu sprašuje po namenu ali vzroku (obstajanja) česa
II. kot pomožni glagol, z opisnim ali trpnim deležnikom
1. za tvorbo časovnih oblik in izražanje časov
2. za tvorbo naklonskih oblik in izražanje naklonov
2.3.1 ob členku si ali/in v zvezi z ali/oli v vezniški vlogi izraža možnost izbire
III. nedov. in dov. kot pomožni glagol, v vlogi vezi s povedkovim določilom
1. povedkovo določilo je samostalniška beseda, samostalniška besedna zveza, predložna zveza ali odvisnik izraža obstajanje ali nastop tega (navadno stanja, lastnosti ali položaja/funkcije), kar označuje povedkovo določilo
1.1 kdo; kdo/kaj, komu kdo/kaj povedkovo določilo izraža poklic, položaj, funkcijo, pripadnost skupini ali (sorodstveno, prijateljsko) razmerje ipd.
1.2 kdo/kaj; kaj, komu kaj povedkovo določilo natančneje opredeljuje osebek glede na vsebino oz. pomen, dejavnost, lastnost(i), stanje ipd.
1.2.1 kot del vezniške zveze to je s pojasnjevalnim namenom uvaja drugačno, ustreznejšo, nazornejšo ali podomačevalno izrazitev, opredelitev česa
1.2.2 kdo/kaj; (pri kom) izraža (vsebinsko) istovetnost osebka
1.2.3 dov., kdo/kaj; (iz česa), k čemu, kaj izraža spremembo v to, kar označuje povedkovo določilo; SODOBNA USTREZNICA: postati kaj
1.3 v zvezi z vprašalnimi zaimki kot nadomestilom ali dopolnilom povedkovega določila
1.3.1 v zvezi z zaimkoma kdo in kaj sprašuje po neznani vsebini osebka
1.3.2 v zvezi s kaj za (en/enega) sprašuje po kakovosti, lastnosti ali vrstnosti samostalnika v povedkovem določilu
1.4 kaj; koga/česa [rodilnik svojilnosti], od koga/česa izraža svojino, pripadnost komu/čemu
1.4.1 v zvezah s čiga, česa sprašuje po pripadnosti koga/česa komu/čemu
1.4.2 kaj; komu izraža namenjenost česa komu
1.5 nedov. in dov. izraža obstajanje ali nastop stanja oz. lastnosti
1.5.1 kdo/kaj; komu/čemu kaj, komu k čemu obstajati za koga/kaj kot to, kar izraža povedkovo določilo
1.5.1.1 kdo; komu k čemu povzročati/povzročiti komu/čemu to, kar izraža povedkovo določilo
1.5.2 kdo/kaj; komu, k čemu obstajati kot predmet dejanja z neprijetnim učinkom, ki ga izraža povedkovo določilo
1.5.3 nedov., kdo/kaj; komu [smiselni osebek] kaj vzbujati občutek, vtis, kot ga izraža povedkovo določilo
1.5.4 nedov. in dov., kaj; komu [smiselni osebek] pripadati/pripasti komu to, kar izraža povedkovo določilo; SODOBNA USTREZNICA: prejeti/imeti
1.5.4.1 kaj; komu koristiti komu
1.5.4.2 v zvezah z ime, priimek, vzdevek, brezoseb.; komu/čemu [smiselni osebek] kaj izraža, da ima kdo/kaj ime, priimek, vzdevek, namenjen razpoznavnosti oz. prepoznavnosti nosilca; SODOBNA USTREZNICA: imenovati se
1.5.5 navadno v zvezah s k, za, kdo/kaj; komu/čemu, k čemu, za koga, (za koga/kaj) izraža namenskost, kot jo izraža povedkovo določilo; SODOBNA USTREZNICA: služiti
1.5.5.1 kaj; za kaj izraža vrednostno nadomestitev oz. zamenjavo
2. povedkovo določilo je pridevniška beseda, pridevniška besedna zveza, predložna zveza ali odvisnik, kdo/kaj; kakšen/čigav/kateri, kakšnim, komu kakšen povedkovo določilo izraža lastnost, značilnost, pripadnost, količino ali vrstnost
2.1.1 kot del molitvenega obrazca
2.1.2 kot pozdrav ali/in blagoslov oz. kot del tovrstnega besedila
2.2 nedov. in dov. izraža pridobitev ali obstoj lastnosti, ki jo izraža povedkovo določilo
3. povedkovo določilo je prislov, prislovna besedna zveza, predložna zveza ali odvisnik
3.1 kdo/kaj, koga/česa [ob količinskem izrazu] izraža obstajanje v okoliščinah (prostorskih, časovnih, lastnostnih, vzročnostnih), ki jih izraža povedkovo določilo
3.1.1 kdo/kaj; (iz koga/česa, od koga/česa) izraža izvor, izhodišče, vir; izvirati
3.1.2 kaj; (iz česa) izraža snov, iz katere je osebek
3.2 kdo/kaj; (v čem, s čim) nahajati se v stanju (položaju, razmerju), ki ga izraža povedkovo določilo
3.2.1 kdo/kaj; (pod kom) nahajati se v podrejenem položaju
3.2.2 kdo/kaj; (pri kom, v čem) biti predmet tega (čustvovanja, odnosa, dejanja, delovanja), kar izraža povedkovo določilo
3.2.3 kdo; (v čem) nahajati se v tem ali biti opremljen s tem, kar izraža povedkovo določilo
3.3 kdo/kaj; komu, (v čem) opravljati dejanje, ki ga izraža povedkovo določilo
4. povedkovo določilo je povedkovnik, povedkovniška besedna zveza, predložna zveza ali odvisnik
4.1 nedov. in dov., brezoseb. izraža stanje v naravi
4.2 nedov. in dov., brezoseb./kdo/kaj; kogarod. [smiselni osebek], (od česa), komu [smiselni osebek], kogatož. [smiselni obsebek], na koga/kaj, za koga/kaj, na kom/čim, pred kom/čim, (med kom), s kom [smiselni osebek] izraža doživljajsko in/ali razpoloženjsko stanje udeleženca oz. nosilca
4.2.1 v zvezi biti čez, kdo/kaj obstajati kot del celote, ki ne obstaja več; SODOBNA USTREZNICA: (pre)ostajati
4.2.2 v zvezi biti proč/tja/tjakaj/vun, kdo/kaj izraža prenehanje obstajanja, življenja in/ali časovno odmaknjenost česa; SODOBNA USTREZNICA: miniti, umreti
4.3.1 brezoseb./kaj [nadomestilo za polstavek, odvisnik z da ali nedoločnik]; (na čem)
4.3.2 brezoseb.; kogarod. [smiselni osebek], komu/čemu [smiselni osebek]
4.3.2.1 v zvezi temu je/bode/bodi tako izraža potrditev, da je prej povedano v skladu z resničnostjo; Tako je! Naj bo tako!
4.3.2.2 v zvezah kot čast/hvala/mir bodi komu, s kom
4.4 kot pozdrav in/ali blagoslov oz. kot del tovrstnega besedila
4.5 kot del molitvenega obrazca
4.6 kot izraz hvaležnosti
4.6.1 brezoseb.; komu [smiselni osebek], nedoločnik naklonsko opredeljuje dejanje
4.6.2 v zvezi s čas, red, brezoseb.; česa, nedoločnik izraža primernost časa za kaj
5. povedkovo določilo je nedoločnik, v zvezi z videti, kaj izraža videz stanja, lastnosti, kot ga/jo izraža povedkovo določilo
6. v povedkovem določilu je predložni morfem
6.1 izraža rodilniško prehodnost, v zvezi biti prez, kdo; koga ne imeti
6.2 izraža dajalniško prehodnost, v zvezi biti proti, kdo; komu nasprotovati
6.3 izraža tožilniško prehodnost, v zvezi biti čez, kdo/kaj; koga/kaj izraža nadrejenost ali višjo stopnjo; SODOBNA USTREZNICA: gospodovati, presegati
6.4 izraža tožilniško prehodnost, v zvezi biti za
6.4.1 kdo; za koga soglašati s kom, biti pristaš koga
6.4.2 brezoseb.; komu [smiselni osebek], za koga prizadevati si, truditi se za kaj
6.5 izraža dajalniško ali tožilniško prehodnost, v zvezi biti zoper, kdo/kaj, koga [rodilnik količine]; komu/čemu, koga/kaj nasprotovati komu/čemu
6.6 izraža orodniško prehodnost, v zvezi biti z, kdo; s kom soglašati s kom, biti pristaš koga
FREKVENCA: približno 97000 pojavitev v 52 delih
FRAZEOLOGIJA: biti čez graben, biti dan na znanje, biti (dobro) pri dneh, biti k smrti, biti (komu) k ničemur, biti (komu) k pridu, biti (komu) na del, biti (komu) na poti , biti komu na strani , biti komu ob srcu/srce, biti komu v misli, biti komu v rodu/žlahti, biti kriji/roda/žlahte koga, biti majhnega srca , biti meča, biti na dnevi, biti na dnevu, biti na erpergah, biti na glavi koga, biti na kom, biti na laži , biti na tem, biti na tem, biti na/v porodu, biti nad čim k norcem, biti nad kom, biti pred davrmi , biti pred kom, biti pred očima, biti pred rokami, biti pred srcem/v srcu, biti pri mleku/sescih matere, biti pri pameti/umu, biti (si) v svesti česa, biti smrti, biti spred oči, biti v krili, biti v oblasti, biti v pan dejan/položen, biti v roki/rokah koga, biti v (veliki) časti, biti vpričo, biti za kom, bodi Bogu toženo, bodi ga Bog hvaljen/zahvaljen, Bog je priča, (kaj) biti komu pokošen travnik, kaj bo/bode (h) komu, kaj je komu s kom?, kaj je (komu) zato?, ne biti enega boba vreden, (to) bodi daleč, truc bodi komu/čemu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
bore nepreg. prid. bore, ubog, reven:
ta bore im. ed. m mosh, sazhne vpiti ǀ ta bore im. ed. m Jacob v' veliki nevarnoſti, inu potrebi na tej rajshi ſe je nashal ǀ ta bore im. ed. m ozha, kateri vſe blagu je bil zheſs Synu dal ǀ ta bore im. ed. m ſyn je imel od sheje konez uſeti
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
čudno2 (čudnu, čudno) prislov1. takó, da se zelo razlikuje od navadnega, znanega; SODOBNA USTREZNICA: čudno, nenavadno
2. takó, da se ne da razložiti z naravnimi zakoni; SODOBNA USTREZNICA: čudežno
3. takó, da zaradi pozitivnih značilnosti vzbuja občudovanje; SODOBNA USTREZNICA: čudovito
4. ekspresivno z veliko močjo, intenzivnostjo; SODOBNA USTREZNICA: srdito
5. s pridevnikom, ekspresivno v najvišji meri, stopnji; SODOBNA USTREZNICA: nadvse
FREKVENCA: 242 pojavitev v 31 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
dreti se derem se nedov. dreti se, vpiti:
de bi vſe ſe derle del. mn. ž, inu shrajale (I/2, 60)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
glȃs, glȃsa, glasȗ, m. 1) die Stimme; po glasu koga spoznati, jemanden an der Stimme erkennen; — debel g., eine Bassstimme, tenak g., eine hohe Stimme; pesen za štiri glasove, ein vierstimmiges Lied; g. se mu trese, er tremuliert, Cig.; g. drobiti, trillern, Cig.; — na glas, laut; na glas govoriti, na ves glas vpiti, aus vollem Halse schreien; — der Ton, der Klang; neskladni glasovi, Misstöne, Cig.; ubrani glasovi zvonov, harmonische Glockentöne; — der Laut; zlogi so zloženi iz glasov, Jan. (Slovn.); latinska abeceda prikrojena za slovenske glasove, Jan. (Slovn.); — der Wortlaut: ima ta glas, lautet also; — 2) die Nachricht; vesel g., frohe Botschaft; g. dati komu, jemanden avisieren, Cig. (T.), C., DZ.; kokla piščetom glas (Zeichen) daje, da pobegno, Levst. (Rok.): dober glas ima čas, eine gute Nachricht muss man mit Geduld erwarten, Fr.-C.; ni mu glasa, er ist spurlos verschwunden, C.; — das Gerede, das Gerücht; g. je počil, g. so zagnali, es geht das Gerede; g. je, man erzählt sich, Cig.; — der Ruf, der Leumund; on je na glasu, da ..., er steht im Rufe ...; na glasu biti, berühmt sein, Blc.-C., nk.; hiša na glasu, a mačka lačna, Notr.-Z.; dobrega glasa biti, in gutem Rufe stehen; boljši je dober glas, kot srebrn pas, Met.; velikega glasa biti, berühmt sein, ogr.-C.; največega glasa, am wichtigsten, C.; slabega glasu, verrufen, Cig.; na slabem glasu biti, in schlechtem Rufe stehen; za hud glas ne rodijo, sie kümmern sich um einen schlechten Ruf nicht, Trub.; v hud g. pripraviti, in Verruf bringen, Dalm.-C.; slab glas gre daleč v vas, ein übler Ruf verbreitet sich weit, Z.; dober glas seže v deveto vas; — 3) das Votum, die Stimme: svoj g. komu dati, jemandem seine Stimme geben, nk.; — 4) die Sachkenntnis, C.; vsaki reči g. vedeti, jeder Sache kundig sein, Mik.; g. znati, Navr. (Kop. sp.); čebelam vedeti glas, der Bienenzucht kundig sein, Levst. (Beč.); glasu ne vedeti čemu, einer Sache unkundig sein, Cig.; kdor glumi ne ve glas, naj ne hodi k ljudem v vas, Mik.; ve glas k tej reči, er versteht sich darauf, C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
glasno prisl., F
7,
acclamitare, vezhkrat vpiti, inu
glaſnú krizhati;
declamare, glaſnu kei kai perpovédati;
ejulare, tuliti, javkati, zvizhati,
glaſnu ſe jokati;
elatrare, lajati,
glaſnu vpiti;
perclamare, krizhati, inu
glaſnu ſhrajati, ali vpiti;
recitare, glaſnu brati, ali govoriti;
recitator, -oris, kateri
glaſnu govory, ali bere
- glasnejše , altius, viſhe gori, glaſnéſhe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
gòri kríčati ~ -ím nedov. klicati, vpiti: Lüſztvo je pa gori kricsalo: Bo'za rejcs je eto KŠ 1771, 380; gda bodete znevoul kmeni gori kricsali SŠ 1796, 108
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
hríbovski, adj. Berg-, Gebirgs-; — nach Bergbewohnerart; s hribovskim glasom vpiti, Jurč.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
jò, interj. = joj, C.; jo meni! jo nam! Dalm.; jo meni te vse gnusobe! Dalm.; jo mene (jomene), Meg., Alas.; ah jo, da smo tako grešili! Dalm.; jo, jo vpiti, Trub.; naše petje bo le: jo! Kast.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
jokati se nedov., F
17,
apploro, -are, per enim drugim
ſe jokati, s'enim drugim
ſe jokati;
complorare, s'drugimi
ſe jokati, klagovati;
deplangere, veliko ṡhaloſt inu kumranîe iméti,
ſe mozhnú
jokati;
ejulare, tuliti, javkati, zvizhati, glaſnu
ſe jokati;
flere, ſe jokati;
fleturus, -a, -um, kateri
ſe bó
jokal;
illachrymare, ſe ṡazheti
jokati, ſolṡè tozhiti;
lachrymabundus, -a, -um, objokan, kateri
ſe joka, ali ſe ſolṡy;
lachrymare, lachrymari, ſe jokati, ſolṡe tozhiti, ſe ſolṡiti;
lachrymas dare, ſe jokati;
lachrymatus, -a, -um, lachrymatus est, ſe je
jokal;
neu lachryma, ne
jokaj ſe;
opplorare, ſe pred enim
jokati;
plorator, -oris, kateri
ſe joka, inu ſolṡè tozhy;
profundere lacrymas, ſolṡè prelivati,
ſe jokati;
vagire, ſe jokati, inu vpiti kakòr mladi otroci
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
klicati nedov., F
22,
appello, -are, Praudo vlézhi pred eniga druṡiga rihtarja, imenovati,
klizati;
calare, klizati;
clamare, vpiti, krizhati, ſhrajati,
klizati;
coadunare, v'kupai ſpravlati, ẛvabiti,
klizati, ſpelati;
convadari, k'rihti, ali h'pravdi
klizati po nékadanî ſtari ſhegi;
evocans, kateri vunkai vabi, ali
klizhe;
evocare, ṡvabiti, vun
klizati;
evocare ad arma, vun na oroṡhye
klizati;
inclamare, na eniga krizhati, na vus glas
klizati;
invocare, na pumozh
klizati, proſſiti;
legem promulgare, poſtavo oṡnaniti, vun
klizati;
pappare, ſvojga ozheta
klizati;
pervulgare, reṡglaſſiti, povſód oṡnaniti, inu vunkai
klizati;
praeco, -onis, reṡglaſnyk, kateri vunkai
klizhe, inu oṡnanuje;
praedicare, pridigovati, vun
klizati, oṡnanovati;
provocare, draſtiti, na junaṡhtvu eniga
klizati, vun vabiti;
provocator, -oris, kateri vunkai
klizhe ali vabi, ṡdraṡhbenik;
publicare, vun
klizati, oṡnaniti, ozhitovati;
revocare, eniga odverniti, naṡai
klizati;
testificari deum, Bogá na prizho
klizati, ali klèti;
vocare, klizati, poklizati, vabiti;
vocitare, vſeṡkuṡi
klizati, imenovati, enu imè dati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
krič -a
samostalnik moškega spola
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
kričanje -a
samostalnik srednjega spola
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
kríčati -ím nedov. kričati, vpiti, klicati: Kiáltani; kricsati KOJ 1833, 162; zácsao je kricsati KŠ 1771, 136; odpüſzti jo, ár kricsi za nami KŠ 1771, 51; nego li po dvôri kricsi KAJ 1870, 6; zbicsüvanyem ſzpitávajte 'znyega, naj zvejm, za kákſi zrok kricsijo tak na nyega KŠ 1771, 412; gda bi opet kricsao zvelikim gláſzom KŠ 1771, 96; Kricsao je záto govorécsi: Goſzpodne KŠ 1771, 49; Nyegov brat je knyemi kricsao, ali nej ſzi ſzpameten KM 1790, 20; edna 'zena je kricsala nyemi govorécsa KM 1790, 51; To lüſztvo je kricsalo govorécse KM 1790, 68; Lüdstvo sploh prestrášeno je kričalo: Ogen je BJ 1886, 9; dvá ſzlepcza kricsala ſzta govorécsa KŠ 1771, 66; Oni ſzo pa eſcse bole kricsali govorecsi KŠ 1771, 94; pren. Zakaj kricsis za volo tvojega porüsenyá KŠ 1754, 176; otecz Boug pak zNebéſz zviſzokim gláſzom kricſi govorécſi TF 1715, 38; tvega ſzinka gláſz kricsi SM 1747, 91; Boug Nesztanoma tou kricſi BKM 1789, 14; vſza ſztvorjena ſztvár kricsi KM 1796, 5; velki szvet! K-tebi krcsi on zdaj AIP 1876, br. 6, 2; vkom kricsimo Abba, tou je, Ocsa KŠ 1771, 464; Záto ktebi kricsimo mi vſzi BKM 1789, 135; ſzpunim gerlom kricsio TF 1715, 4; znevolni ludi, kteri ktebi kricse SM 1747, 67; Serafimi: nepresztanim glászom kricsijo KM 1783, 29; ſzvét, kricsijo Bogá neſztanoma dicsijo BKM 1789, 1b; Bláj'zeni oni, ki ſzplacsom kricso BKM 1789, 254; Tebé Angyelje dicso i vsze zmo'snoszti kricso KOJ 1845, 135; veſzéli ſze neplodna, juvcsi i kricsi KŠ 1771, 566; Nebode ſze nyevkao, niti kricsao KŠ 1771, 39; csi eti bodo múcsali, kamenye bode kricsalo KŠ 1771, 237; Bode prvle, liki bodo kricsali, i ja ſze ogláſzim KŠ 1754, 182 kričéči -a -e kričeč, vpijoč: Greihje ſztanovito eto, vnébo prouti Bougi kricſécſi TF 1715, 5; Vnebéſza kricsécsi grejh KŠ 1754, 73; jaſz ſzam gláſz kricsécsega vu püſcsávi KŠ 1771, 265; ki ſzi k-tebi kricsécsemi Ezkiás Králi 'sitek podú'sao KM 1783, 37; Priſzpodobni je kdeczi, kricsécsoj tiváriſom ſzvojim KŠ 1771, 36; vö je püſzto Boug Duhá Sziná ſzvojega, kricsécsega Abba KŠ 1754, 154; Vidoucsi pa deczo kricsécso vu czérkvi KŠ 1754, 68; naſzledüvala ſzta ga dvá ſzlepcza, kricsécsa i govorécsa KŠ 1754, 30; K-tomi i glávne grejhe i v-nébo kricsécse grejhe KM 1783, 148
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
kričati nedov., F
13,
acclamare, krizhati, vpiti, vukati, s'enim drugim ſe resveſſeliti;
acclamitare, vezhkrat vpiti, inu glasnú
krizhati;
clamare, vpiti,
krizhati, ſhrajati, klizati;
clamitare, vſeṡkuṡi
krizhati, vriṡzhati;
conclamare, vpiti, s'enim drugim
krizhati;
crocire, crocitare, krokati,
krizhati, kakòr en krokar, ali zhern vrán;
declamitare, vſe ṡkuṡi vpiti, ali
krizhati;
gruere, krizhati kakòr ṡherjavi;
inclamare, en eniga
krizhati, na vus glas klizati;
occlamitare, pruti enimu vſeṡkuṡi
krizhati, ali vpiti;
perclamare, krizhati, inu glaſnu ſhrajati, ali vpiti;
quiritare, vel quiritari, na pumozh upiti, inu na vuṡ glaṡ
krizhati;
vociferari, ukati, vpiti, na vus glaṡ,
krizhati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
lajati nedov., F
11,
allatrare, lajati;
bavbare, lajati, bavkati kakòr liſſiza;
conlatrare, v'kúp
lajati, oblajati;
convitiari, ferṡhmagovati, ozhitati, ẛanizhovati, gerdu
lajati;
elatrare, lajati, glaſnu vpiti;
gannire, bavkati, ali
lajati kakòr liſſiza;
latrare, lajati kakòr pſy;
latrator, -oris, kateri
laja kakòr pſy;
latratus, -a, -um, kateriga pſy
lajajo;
oblatrare, ṡupar
lajati, oblajati;
vitilitigare, ṡanikernu
lajati, inu ferṡhmagovati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
lármati -am nedov. kričati, vpiti: Zajogni; halabuko gnati, lármati KOJ 1833, 183
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
míłən 1., -łna, adj. = mil: milno vpiti, wehmüthig, kläglich schreien, C.; milno gledati, Z.; lieb: dete milno, Danj. (Posv. p.); milni Bog, kajk.-Vest.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
nȃvskati, -am, vb. impf. = vpiti (o otrocih), Gor.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
pomagȃj, m. na p. klicati, zu Hilfe rufen, C.; na p. vpiti, Vrt.; na p. priti, zur Aushilfe kommen, Mik.; na p. biti komu, jemandem helfen oder behilflich sein, ogr.-C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
razveseliti se dov., F
11,
acclamare, krizhati, vpiti, vukati, s'enim drugim
ſe resveſſeliti;
applaudo, -ere, s'rokami v'kupai od veſſelja pluskati,
resveſſeliti ſe;
congaudere, ſe reṡveſſeliti, ſe s'drugim veſſeliti;
congratulari, ſe reṡveſſeliti, ſrèzho voṡzhiti;
delectare, -ri, ſe reṡveſſeliti, luſht iméti;
exsultare, et exultare, ſe reṡveſſeliti;
gratari, ſe ṡa kai dobriga veſſeliti, ali
reṡveſſeliti;
gratulari, ſe reṡveſſeliti, ſrèzho voṡzhiti;
jucundari, ſe resveſſeliti, veſſel biti;
laetificari, ſe resveſſeliti, veſſel biti;
oblectare, vel oblectari, ſe reṡveſſeliti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
rovȃjsati, -am, vb. impf. = nekako razgrajati, vpiti in jokati vse vprek, BlKr.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
šrajati nedov., F
7,
clamare, vpiti, krizhati,
ſhrajati, klizati;
coaxare, raglati, inu
ſhrajati, kakòr ẛhabe;
cubare, cucubare, bobotati, inu
ſhrajati kakòr ſova;
perclamare, krizhati, inu glaſnu
ſhrajati, ali vpiti;
reclamitare, vſeṡkuṡi, ali doſtikrát zhes kai
ſhrajati;
rudo, rudere, trobiti kakòr en oſſel,
ſhrajati;
vociferare, upiti, ſylnu
ſhrajati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
šrajati -am nedov. kričati, vpiti:
ona sazhne shraiat nedol. na vus glaſs ǀ na vus glaſs sazhne shrajat nedol., inu vpyti ǀ sazhne vpijti, inu na vus glaſs shrajati nedol. ǀ kaj je tebi fardamana kazha, de taku groſovitu shraiash 2. ed. ǀ aku en denar upije, inu shraja 3. ed. povernime naſaj sakaj tebi neshlishim ǀ Sabſtoin en Mashnik shraja 3. ed. na Pridishinzi, de bi imeli greha ſe varvat ǀ ta kateri prau moli k' Gospudu Bogu shraia 3. ed., je djal S. Auguſtinus ǀ vy s' ene taku majhine shleht rezhy ſe ieſite, ſerdite, shrajate 2. mn., kregate, kounete ǀ otrozy po hishi shrajeio 3. mn., inu jokaio ǀ Oh koku sdihaio, shraiaio 3. mn., inu iamraio ǀ neusmilenu ga vlazhio, shraieio 3. mn., inu tauzheio ǀ v'vashi shtali shraiejo 3. mn. ǀ Pogledaj v' almaro, aku tvoj guanti shrajejo 3. mn., plazhaj shtazunariu, inu shnidariu ǀ Nikar nemolzhite, ampak govorite, inu na vus glaſſ shrajaite vel. 2. mn. ǀ otrok she ble je shrajal del. ed. m ǀ Saul je s' ſobmy shkripal, vjedal, inu okuli ſebe vſe tergal, resbial, inu ſhraial del. ed. m ǀ vij bi na vuſ glaſs shrajali del. mn. m, inu na pomozh klizali ǀ de bi vſe ſe derle, inu shrajale del. mn. ž ← nem. schreien ‛kričati, vpiti’; → šraj
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
ukati nedov., F
3,
acclamare, krizhati, vpiti,
vukati, s'enim drugim ſe resveſſeliti;
ovare, ſe veſſeliti, inu od veſſeljá peiti,
vukati, vriṡkati, inu ṡkakati;
vociferari, ukati, vpiti na vus glaṡ, krizhati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
ululate cit. zemljepisno lastno ime
vpijte, jokajte:
taistu mejstu imenuje Oſeas: Vlulate vel. 2. mn. in Bethaven (I/1, 224) Citatna oblika lat. glagola ululāre ‛vpiti, tuliti’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
upiti gl. vpiti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
upiti gl. vpiti ♦ P: 4 (TE 1555, TR 1558, TO 1564, TPs 1566)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
upiti gl. vpiti itd. ♦ P: 1 (TT 1557)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
večkrat prisl., F
23,
acclamitare, vezhkrat vpiti, inu glaſnú krizhati;
compluries, vezhkrat, pogoſtim, doſtikrat;
crebrò, zheſtú,
vezhkrat;
fit saepè, vezhkrat ſe ṡgody;
frequenter, pogoſtu,
vezhkrát, zheſtú;
saepius, vezhkrát
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
vekati [vẹ́kati vẹ́kam]
nedovršni glagolvpiti, kričati
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
ves zaim., F
244,
abundans, kir ima
vſiga obilnu, inu ẛadoſti, bogat;
adedere, vſe ſnéſti,
vſe dojéſti,
vſe do konza ſnéſti;
circunsudare, vus ſe potiti;
est in ore omnium, vſim je v'uſtih,
vſi od nîega govorè,
vſi s'nym ſi uſta ṡbriſhujejo;
feralia, -orum, vſih duṡh dán, teh mertvih dán;
marasmus, ſuhota ali ẛuſha, kadar vṡhè
vſá tá narojena mokrota vſahne;
obnixè, ſylnu,
s'vſo mozhjó, lipú;
orbis terrarum, okrogloſt ſvitá,
vus volen ſveit;
prae omnibus, pred
vſimi;
totus, -a, -um, ceil,
vus;
vociferari, ukati, vpiti na
vus glaṡ, krizhati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
vpíjati, -am, vb. impf. ad 2. vpiti; einsaugen, Cig. (T.); v. vodo, Erj. (Min.); v. toploto, Wärme aufnehmen, Sen. (Fiz.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
vpíti 1., vpȋjem, vb. impf. schreien, schreiend sagen, rufen.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
vpíti 2., vpíjem, vb. pf. einsaugen, absorbieren, Cig. (T.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
vpiti [vpíti vpȋjem]
nedovršni glagolvpiti, kričati
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
vpiti nedov., F
14,
acclamare, krizhati,
vpiti, vukati, s'enim drugim ſe resveſſeliti;
acclamitare, vezhkrat
vpiti, inu glaſnú krizhati;
clamare, vpiti, krizhati, ſhrajati, klizati;
conclamare, vpiti, s'enim drugim krizhati;
declamitare, vſe ṡkuṡi
vpiti, ali krizhati;
elatrare, lajati, glaſnu
vpiti;
obterere, na vus glas
vpiti. Jer:2;
occlamitare, pruti enimu vſeṡkuṡi krizhati, ali
vpiti;
perclamare, krizhati, inu glaſnu ſhrajati, ali
vpiti;
quiritare, vel quiritari, na pumozh
upiti, inu na vuṡ glaṡ krizhati;
suclamare, vel acclamare, s'temi drugimi
vpiti ṡa dati kai na ṡnanîe;
vagire, ſe jokati, inu
vpiti kakòr mladi otroci;
vociferare, upiti, ſylnu ſhrajati;
vociferari, ukati,
vpiti na vus glaṡ, krizhati;
prim. vpiječ
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
vpiti -ijem nedov. vpiti:
ta neſrezhni sazhne vpyti nedol. ǀ sazhne vpijti nedol., inu na vus glaſs shrajati ǀ ta bore mosh, sazhne vpiti nedol. ǀ Italia, je bil sazhel vupitij nedol. Enæas kadar je bil lashko dezhelo saghedal ǀ ſazhne vupyti nedol. ǀ Ty drugi Sodniki tudi sa Caiphesam sazhnejo upyti nedol. ǀ kakor je bil tega vgledal ſazhne vupyte nedol. ǀ njega vezh sa suojga Gospuda ne ſposnajo, gasazhnejo lovit, inu tergat, ta sazhne rupiti nedol. ǀ Vſe kar je na ſvejtu ſtuarjeniga vpye 3. ed. lubi tvojga Boga ǀ Jeremias Prerok upye 3. ed. ǀ S. Bernardus ſe jeſij, inu vupye 3. ed. ǀ ſapuſhena ſirotiza vpije 3. ed. ǀ aku en denar upije 3. ed., inu shraja povernime naſaj sakaj tebi neshlishim ǀ vshe tulikajn leit v' taiſtim shveplenskim ogniu vpyete 2. mn. ǀ s' Judomy upyeio 3. mn. ǀ vſy v' pakli vpyeio 3. mn. maszhovajne zhes Mahometa ǀ tvoj grehy vpieio 3. mn. maszhovaine gori v' nebeſſa ǀ ſo grehy kateri v'nebu vpiejo 3. mn. ǀ uſi ukupaj vpijejo 3. mn. ǀ te vboge dushize vpjò 3. mn. ǀ po meſti je tekal, inu na vus glaſs je vpyl del. ed. m ǀ je vupil del. ed. m Kakor tiza v'precepi ǀ na vus glaſſ je vpil del. ed. m ǀ kry tiga nedolshniga Abelna, katera je maszhovajne zheſs Caina vpyla del. ed. ž ǀ je vpijla del. ed. ž, inu proſſila ǀ leta shena je upijla del. ed. ž, inu jokala, de poli mille je jo bilu shlishat ǀ cellu meſtu je njemu napruti shlu, inu upilu del. ed. s ǀ v' pakli bodo maszhovajne zhes tebe vpyli del. mn. m ǀ ſte vupili del. mn. m chrishajga, chrishajga ǀ na vus glaſs ſo vpilij del. mn. m ǀ ſim vidil veliku dush, katere pred Rihteriam Nebeskim ſo vpyle del. mn. ž
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
vpiti glag. nedov. ♦ P: 30 (TC 1550, TT 1560, TL 1561, TAr 1562, *P 1563, KB 1566, TL 1567, KPo 1567, TP 1575, TC 1575, DJ 1575, DPa 1576, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, DC 1579, DPr 1580, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, DM 1584, BH 1584, TtPre 1588, MD 1592, TPo 1595, TfM 1595, TfC 1595, ZK 1595, MTh 1603); (vpiti/upiti) glag. nedov. ♦ P: 4 (TE 1555, TR 1558, TO 1564, TPs 1566); (upiti/vpiti) glag. nedov. ♦ P: 1 (TT 1557)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
vpitje -a
samostalnik srednjega spola
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
vpívati, -am, vb. impf. ad 2. vpiti; einsaugen, absorbieren, Cig. (T.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
vriskati [vrískati vrískam]
nedovršni glagolvpiti na vse grlo
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
vseskozi (vse skozi) prisl., F
80,
adtabernalis, kateri je
vſe ṡkusi v'toverni;
clamitare, vſeṡkuṡi krizhati, vriṡzhati;
declamitare, vſe ṡkuṡi vpiti, ali krizhati;
fluitare, vſeṡkuṡi tezhi;
indisinenter, nenehajozhe,
vſeṡkuṡi;
lectitare, vſeṡkuṡi brati;
rasitare, vſeṡkuṡi briti, ali praṡkati;
sternutare, vſeṡkuṡi kihati;
ventilare, vſeṡkuṡi perhajati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
zavpiti glag. dov. ♦ P: 13 (TE 1555, TT 1557, TR 1558, KPo 1567, TC 1575, DPa 1576, JPo 1578, DB 1578, DC 1579, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, TfC 1595); (za vpiti) glag. dov. ♦ P: 1 (*P 1563)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
znanje1 s, F
24,
annuntiare, oẛnaniti, na
ẛnanîe dati;
enuntiator, enuntiatrix, kateri kai na
ṡnanîe da;
evulgare, reṡglaſſiti, na
ṡnanîe dati;
indicatio, indicatum, -ti, vel indicatura, en zagar, kir ſe kai predaja, pokaṡanîe, na
ṡnanîe dajanîe zeine ene na prudai poſtavlene rizhy, zeine naudarjanîe;
praenuntius, -a, -um, kateri narpoprei kei kai povei, ali na
ṡnanîe da;
succlamare, vel acclamare, s'temi drugimi vpiti ṡa dati na
ṡnanîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.