glavnȋčnica, f. 1) "glavničnice so pri lanu vršiči", Blc.-C.; — 2) eine Art Heugras, C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
mandȃnje, n. odrezovanje trtnih vršičev, Prim., Ip.; — taki odrezani vršiči: trtno m., Vrtov. (Km. k.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
vršìč -íča m (ȉ í) 1. manjšalnica od vrh: iz gorske gmote so štrleli številni vršiči;
ekspr. sonce se poslavlja od vršičev in gričev 2. vršiček: drevescu se je odlomil vršič / vršič nageljna
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
vršíčiti -im nedov. (í ȋ) knjiž., v zvezi z v dosegati vrh, višek: njegova kritika vršiči v ogorčenem očitku
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
zelénje, n. das Grüne, Jan.; pos. osmukano listje in vršiči: zelenje brati za živino, Dol.; grünes Gemüse, das Grünzeug, Mur., Cig., Jan.; — tudi: zelenjè; (zelenję́, Cv.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.