Tiskanje

bəcníti, bəcnèm, bácnem, vb. pf. stupfen, stoßen, Dol.; b. koga skozi vrata, Cig.; — prim. becati, bacniti.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

bẹlovràt, -vráta, adj. weißhalsig, Cig., Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

búhanje, n. das Puffen, das Stoßen; zaslišalo se je močno buhanje v hišna vrata, Zv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

bȗnkati, -am, vb. impf. 1) schlagen (z. B. mit der geballten Faust), puffen, klopfen, Jarn., Cig., Jan.; na vrata b., Št.; začela je b. pivce, LjZv.; — 2) die Bassgeige spielen, Zilj.-Jarn. (Rok.); — 3) b. se, bauchig werden, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

degáti, -ȃm, vb. impf. 1) schleudern, Cig.; d. kaj s pračo, Cig.; — 2) hinundherbewegen, C.; rütteln, Z.; vrata dega, kdor jih ne more precej odpreti, Kr.; d. se, sich balgen, jagen, fangen u. dgl. (n. pr. o igrajočih otrocih), Cig., M., Kr.; d. se s kom o čem, disputieren, zanken, ogr.-C.; — 3) d. koga, jemandem zusetzen, ihn aneifern, C., M.; — 4) dummes Zeug schwätzen, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

dołgovràt, -vráta, adj. langhalsig, Jan., Vrt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

domár, -rja, m. 1) der Hausgenosse, C., Mik., kajk.-Valj. (Rad); pl. domarji, die Hausleute, C.; ko pridejo do nevestinega doma, odpre starejšina vrata in pozdravi domarje, Pjk. (Črt.); — 2) človek, ki ostane doma za varuha, kadar drugi odidejo v cerkev, Podkrnci-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

drẹvíti, -ím, vb. impf. 1) treiben, jagen, tummeln; d. koga; d. konja, Mik.; Kar kol' boste v gor' dobili, K' meni boste v grad drevili, ("drvili"), Npes.-K.; Ak vihar drevi valove, Vod. (Pes.); Pred seboj drevi Bosnjake, Preš.; pojdi, boš Francoza drevil, Jurč.; nesreča, ki človeka drevi od zibeli do groba, Jurč.; — In nad železna vrata, Jo skokoma drevijo, Preš.; — 2) d. se, einherstürmen: d. se proti komu, anstürmen, Šol.; d. se za kom, nachjagen, Cig.; oblaki so se drevili po nebu, Cig.; drevil se je z viharjem vred tudi škrat, LjZv.; — = pojati se (brunften), Cig., Trst. (Let.); — 3) intr. treiben, jagen, Cig., Jan.; trije jezdeci so drevili od koče proti južni strani, Jurč.; — tudi (manj pravilno): drviti; prim. stvn. treiban, nizkonem. driven, Erj. (Torb.)-Let. 1883, 201.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

dúrnica, f. der Thürflügel, Cig., Jan.; oboja vrata so imela dvoje durnice, Jap. (Sv. p.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

dvọ̑jən, -jna, adj. 1) zweifach, doppelt, Doppel-; dvojna vrata, die Doppelthür; dvojno vprašanje, die Doppelfrage, Cig. (T.); dvojne korenike, gepaarte Radicale (chem.), Cig. (T.); tudi: dvójən; — 2) zweifelhaft, ogr.-C., nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

glę́dati, I. glę̑dam, imprt. glę̑daj, glę̑j, vb. impf. 1) schauen: z očmi gledamo; glej! schau! sieh da! glej, glej! ei, ei! glej ga, norca! da seht mir den Narren an! in glej, zgodilo se je, und sieh da, es geschah, Cig.; glej ljubezni! das heißt Liebe! Cig.; — die Augen offen halten: zajec gleda, kadar spi; — ansehen; g. koga, kaj; tudi z gen.: gleda svojih dveh hčeri, Npes.-Mik.; kaj gledaš trohe v oku (očesu) tvojega brata? Krelj; vesel je gleda, Levst. (Zb. sp.); poprek, po strani, od strani, pisano koga g., jemanden scheel ansehen, Cig.; osinasto, hudo, izpod čela koga g., zornig ansehen, Cig.; gledata se, kakor pes in mačka, sie vertragen sich wie Hund und Katze; pisano, grdo se gledata, sie sind mit einander gespannt; če se bova lepo gledala, wenn wir uns vertragen werden, Jurč.; g. kam, den Blick irgendwohin gerichtet haben; v tla g, den Blick auf den Boden heften; — krivo g., schielen, Cig.; strmo g., starr blicken; prijazno g., ein freundliches Gesicht machen: grdo g., eine unfreundliche, finstere Miene machen; debelo g., große Augen machen; — gleda, kakor tele nova vrata (novih vrat), wie die Kuh das neue Thor, Cig.; gleda, kakor zaboden vol, kakor riba na suhem, gleda, da bi oči izkapale, er sperrt die Augen auf, sieht verdutzt darein, Cig.; g. kakor hudo vreme, finster blicken, Cig.; — v zrcalu se g., sich im Spiegel besehen; — g. za kom, jemandem nachschauen; vse je za njimi gledalo; — g. na koga (kaj), seine Blicke auf jemanden (etwas) richten; vse je nanj gledalo; — 2) hervorblicken, hervorragen; prst mu iz črevlja gleda; — potepuh iz njega gleda, man sieht ihm den Vagabunden an, Cig.; ves oče iz njega gleda, er sieht dem Vater ganz gleich, Cig.; — 3) Rücksicht nehmen; na ljudi g.; po ljudeh g., parteiisch sein, Cig.; na to se ne gleda, das kommt nicht in Betracht; na kaka dva goldinarja ne bom gledal, auf ein Paar Gulden soll es mir nicht ankommen; na svoj dobiček g., sein Interesse, seinen Vortheil im Auge haben; — Acht geben; na otroke g.; na obleko g., die Kleider schonen; nič ne gleda na se, er hält nichts auf sich, er vernachlässigt sich; na svojo službo g., seines Amtes walten, Cig.; g. svojega opravila, Dalm.; — zusehen, trachten; le glej, da boš o pravem času prišel; vedno gleda, kako bi koga oškodoval; naj občina gleda napraviti detinji vrt, Levst. (Nauk); g. po čem, nach etwas trachten, Cig.; g. po svojem dobičku, Ravn.; = g. si za kaj, C.; — sich mit etwas beschäftigen, abgeben: samo otroka, njivo gleda, C.; — II. gledím, (imprt. glę́di) = gledam, Mur., Mik., vzhŠt., kajk.-Valj. (Rad); Se k robu primakne, V globino gledi, Zora; — odtod: gledę́, mit Rücksicht auf, hinsichtlich: glede na to, in Anbetracht dessen, ne glede na troške, ohne Rücksicht auf die Auslagen, Cig., Jan., nk.; — praep. c. gen. hinsichtlich, nk.; glede pašnikov, Jan. (Slovn.), Mik.; — gledę́če, -ega, die Pupille, Fr.-C.; (tudi: gledeče, gen. -ča, gledečje, gen. -čja, Ščav.-C., Mursko polje); — glę́dešče, vzhŠt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

golovràt, -vráta, adj. mit bloßem Halse, Cig., Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

gradǫ́vən, -vna, adj. = gradski, M.; gradov(e)na vrata, ogr.-Mik.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

hę̑ntan, adj. vermaledeit, Cig.; tako hentano debela hrastova vrata, Jurč.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

hlíniti, hlȋnem, vb. pf. 1) eine schnelle Bewegung machen, schießen: orel na zemljo hline, C., Npes.-Vraz; sin skozi vrata hline, kam eilends zur Thüre herein, Slom.-C.; — 2) einen Schlag führen, Hal.-C.; — prim. hlipniti.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

iskrè, adv. = isker, knapp: vrata se iskre zapirajo, vzhŠt.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

izpísati, -šem, vb. pf. 1) herausschreiben, aus einem Buche, einer Schrift ziehen, Cig., Jan., nk.; excerpieren, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; — 2) zuende schreiben, ausschreiben; i. list; — i. zvezek, voll beschreiben; — vrata so bila izpisana od kamenja, t. j. udarci od kamenov so se na vratih poznali, Gor.; — 3) verschreiben: dokaj peres i., Cig.; — i. se, sich im Schreiben erschöpfen, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

kováti, kújem, vb. impf. 1) schmieden, hämmern; denar k., Münzen prägen; kovan denar, die Münze, Münzen; — iskre k., Funken schlagen: podkev iskre kuje, Preš.; iskre se kujejo, Npes.-K.; — 2) (mit Metall) beschlagen: konja k.; na ostro k. konja, scharf beschlagen, LjZv.; kolo k., beschienen, Cig.; vrata k., die Thüre beschlagen, Cig.; — 3) ersinnen, aussinnen, Cig.; nove besede k., neue Worte prägen, schmieden, Cig., nk.; pesni kovati, mühsam dichten (zaničlj.), Cig.; laži k., Lügen schmieden, Z.; — (Uebles) im Schilde führen: nekaj hudega kuje, Cig.; — 4) v zvezde koga k., jemanden zu den Sternen erheben, übermäßig loben, Cig., nk.; (hs.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

kratkovràt, -vráta, adj. kurzhalsig, Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

krȋvka,* f. 1) der Thürangelhaken: vrata se na krivkah vrte, Glas.; — 2) die Schuldige, die Thäterin, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

krivovràt, -vráta, adj. krummhalsig, Cig.; krivovrate živali, Zv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

lopútniti, -ȗtnem, vb. pf. schmettern, Cig.; schlagen: z gorjačo po konju l., Jurč.; z durmi l., die Thür zuschlagen, Cig.; na vrata l., an die Thür pochen, Lašče-Levst. (M.); močno loputne ob duri, Jurč.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

mrgǫ́diti, -ǫ̑dim, vb. impf. knarren: vrata so mrgodila, Bes.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

mrgǫ́dniti 1., -gǫ̑dnem, vb. pf. knarren: vrata mrgodnejo in odpro se, Let.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

nà, I. praep. A) c. acc. kaže 1) kam je kaj namerjeno; v prvotnem pomenu se nanaša na navzgor obrnjeno površje kake stvari; auf; na tla pasti, na hrib iti; na konja sesti; na klin obesiti; ozreti se na koga, seinen Blick auf jemanden hin richten; na božjo pot iti, eine Wallfahrt unternehmen; na vas (auf den Dorfgrund) je prilezel od očetove hiše, LjZv.; — na desno, na levo, rechtshin, linkshin; rechts, links; — na misel priti, in den Sinn kommen; — in der Richtung gegen —; blago gre na Ljubljano, na Trst; — glagol, h kateremu spada predlog, je izpuščen: nima kaj na-se (namr. dejati) = nima kaj obleči, Gor., Dol.; zmerom kaj na-se potrebujem, Ravn. (Abc.); medu na kruh prositi, Ravn. (Abc.); — 2) to, proti čemur se kaj sovražno obrača: gegen; na sovražnika iti; le-to je kaštiga na nezahvalnost, Krelj; pritožba na županove naredbe, na prisojeno kazen, Levst. (Nauk); — 3) namen, smoter, uspeh: zu; na pomoč priti; na posodo vzeti; na gosti povabiti; na semenj iti; na prodaj imeti; na znanje dati; — troški na zdravnike; pesem na ples, ein Tanzlied, Dict.; — to ti bode na škodo; na kvar; na odpuščenje grehov; na pokoro potreben, ogr.-C.; hasnovit na učenje, ogr.; na tvoje zdravje! na svojo srečo, zu seinem Glücke; na svojo nevarnost, auf eigene Gefahr; na zveste roke, auf Treu und Glauben, Cig.; — na smrt bolan, lebensgefährlich krank; na smrt obsoditi koga; — 4) čas: auf, an, in; na stare dni prosjačiti; na jesen, im Herbste; na večer, am Abende; petkrat na leto; trikrat na dan; na vsak drugi dan, jeden zweiten Tag; na sv. Rešnjega Telesa dan; na 5. dan malega travna, Kast.; na veliko nedeljo; na praznik sv. Štefana; na zadnjo uro; na zadnje, zuletzt; — na deset let v zakup vzeti; na vekomaj, na veke, in Ewigkeit; — na to (nato), darauf; dan na dan, Tag für Tag; Zemljana jaz slednjega štel sem, Kar vek jih na vek je rodil, Greg.; uro na uro streči, kdaj bode prišel, Jurč.; — na jezo piti; — (vzrok:) na to, na tisto, auf dieses hin, infolge dessen; — 5) dele, na katere se deli celota: in; hleb na pet kosov razrezati; na dvoje, entzwei; — 6) objekt nekaterim glagolom: an, auf; misliti na kaj; paziti na kaj, koga; pozabiti na kaj; upati na kaj; — 7) na kar se kdo roti, zaklinja (prisega): bei; na mojo vero, na mojo dušo! LjZv.; na svojo čast in svoje poštenje; na Boga obljubiti, bei Gott geloben, Levst. (Pril.); na svoje poštenje kaj obljubiti, auf seine Ehre versprechen, Cig.; — 8) način; na ves glas, sehr laut; na vse grlo, aus vollem Halse; na vso moč, mit aller Kraft; na skakaj pridirjati, im Galopp ankommen; na smeh, na jok se držati, eine lächelnde, weinerliche Miene machen; vrata na stežaj odpreti, die Thüre angelweit öffnen; na vprašanje in odgovor zložen, katechetisch, Krelj; na besede (= z besedami) povedati, Navr. (Let.); na dolgo in široko pripovedovati, ausführlich erzählen; bilo jih je na stotine, zu Hunderten; na kupe, na cente, haufen-, centnerweise; na drobno, na debelo prodajati, en detail, en gros verkaufen; na skrivaj, heimlich; na mesta, stellenweise, LjZv.; na ravnost, gerade aus; na tanko, genau; na drobno zmleti, fein zermahlen; na prebitek, im Ueberfluss; na pol suh, halb trocken; na robe, verkehrt; miza na štiri ogle (viereckig) rezana; črevlji na kveder šivani; stolec na tri noge, ein Dreifuß; na up, auf Credit; na vero, auf Treu und Glauben, Navr. (Let.); — 9) sredstvo: na klavir igrati, na harmonike delati, na klarinet piskati; na daljnogled gledati, na mašne bukvice moliti, Zv.; mlin na sapo; na dlan meriti: kdo meri vode na dlan? Ravn.; — 10) to, na kar se kaj nanaša; lakomen na denar; on je na denar, kakor mačka na salo, Erj. (Izb. sp.); slep na eno oko; dosti na število, Dict.; deset metrov na dolgost; učen na sv. pismo, in der hl. Schrift, Ravn.-Mik.; na rože študirati, sich mit der Blumenkunde beschäftigen, LjZv.; kupci na kože, Danj. (Posv. p.); kupec na vino = vinski kupec, C.; nevarnost na pogorišča, die Feuersgefahr, Gor.; na oko, dem äußeren Anscheine nach; kaj velja na oko, če ni na roko (bequem)! Jan. (Slovn.); lep na oči, schön anzusehen; dober na usta, von gutem Geschmack, Gor.; — B) c. loc. kaže 1) to, čemur na površju ali na strani je ali se godi kaj: auf, an; na gori bivati; na strehi stati; na polju, na vrtu delati; na konju sedeti; na Koroškem, na Laškem, in Kärnten, in Italien; na tujem, in der Fremde; na kmetih, auf dem Lande; kralj na Hrvatih, na Ogrih (= na Hrvatskem, na Ogerskem), Rec.-Let.; na domu, auf dem Heimbesitz; zvezde na nebu, die Sterne am Himmel; na strani, zur Seite; na desni, levi strani, rechts, links; na jugu, im Süden; — na solncu, an der Sonne (= auf der von der Sonne beschienenen Fläche); Sedem let na dnev' (am Tageslicht) ni bil, Npes.-K.; — na potoku prati, am Bache die Wäsche waschen; na Dunaju, in Wien (= an der Donau); na Reki, in Fiume; — (o osebah): na modrih svet stoji; na tebi ne morem najti takih napak; na tebi je, es hängt von dir ab: — (krajevni pomen je predejan na dejanje ali stanje): na tlaki; na plesu; na vojski; na lovu; na straži; na izpovedi, bei der Beichte, Krelj, Polj.; na izpraševanju, bei der Ausfrage; na izgubi biti, einen Schaden, Verlust haben; na dolgu biti, ostati, schuldig sein, bleiben; na smrti ležati, zu Tode krank darnieder liegen, Vrt., Zv.; — na mislih, na umu imeti, im Sinne haben; na sumu imeti, im Verdachte haben; zdaj je na tem, jetzt steht die Sache so, Vod. (Pes.); ako bi bilo na tem, wenn es darauf ankäme, Podkrnci-Erj. (Torb.); — 2) kako se kaj vrši (način, sredstvo); na rokah nositi; na nogah stati; na hrbtu ležati; na kolenih prositi; na rokah, na dnini živeti, von der Hände Arbeit, vom Tagwerk leben, Ravn.; na opresnem kruhu živeti, Ravn.; na kupilu, kupičku živeti, sich alle Bedürfnisse kaufen müssen; — na tihem, in der Stille; na naglem, plötzlich; na skrivnem, im Geheimen; na skorem, in Bälde, Vest.; na kratkem popisano, Habd.-Levst. (Rok.); sklad na tesnem prime cepič, Pirc; — na redci, selten, ogr.-Mik.; na nagli, plötzlich; na gosti, dicht, na dolzi, in die Länge hin, ogr.-C.; — 3) ceno: ta konj je na velicih denarjih = je drag, Podkrnci-Erj. (Torb.); — 4) na kar se kaj nanaša: an; na enem očesu slep, Met.; na jetrih, na srcu bolan; na duši in telesu zdrav; bogat na čem, reich an etwas; — II. adv. v sestavah z adjektivi, katerim daje pomanjševalen pomen (rabi se tako le redkoma); narus, etwas braun, nabel, etwas weiß, načrnel, etwas roth, C.; nágluh, nákisel, nákriv, Levst. (Rok.); — III. praef. 1) daje glagolom pomen, ki se vjema s pomenom prepozicije z akuzativom ali lokalom: auf-, an-; nabosti, aufspießen; navreči, daraufgeben; najti, (auf etwas kommen) finden; napasti, anfallen; napeljati, anleiten; napisati (na tablo), aufschreiben; nasaditi, natekniti, aufstecken; — nagovoriti, bereden; navaditi, angewöhnen; napiti komu, jemandem zutrinken; napraviti koga na kaj, jemanden zu einer Sache bewegen; naučiti, (mit Erfolg) lehren; — 2) pomenja, da je dejanje le načeto, ali da se dejanja le nekoliko zvrši: an-; nagniti, zu faulen anfangen; nalomiti, anbrechen; narezati, anschneiden; navrtati, anbohren; načeti hlebec, den Brotlaib anschneiden; — 3) kaže, da se je dejanje zvršilo na neki količini kake stvari ali na nekem mnoštvu predmetov, ali da je do nekega konca dospelo: naliti vode v kozarec, eine bestimmte Quantität Wasser ins Glas gießen; nadrobiti kruha v kavo; nakositi trave za živino; nasekati (veliko, malo, dosti) drv; naloviti ptičev; naklati piščancev; naprositi težakov za kop; nasušiti vagan hrušek; — 4) pri refleksivnem glagolu pomenja zvršitev dejanja do sitosti: sich satt —; najesti se; napiti se; nagledati se; naklečati se; naplesati se; naskakati se; — 5) včasi le iz nedovršnih glagolov dela dovršne; — nabiti koga; naroditi se.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

nabotíti se, -ím se, vb. pf. anschwellen, sich aufblähen, C.; — vrata se nabotijo od mokrote, Savinska dol.-C.; — nabočen, angeschwollen, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

napę́ti, napnèm, vb. pf. 1) spannen; lok, struno, n.; n. petelina na puški; — n. jo kam, irgendwohin eilen, laufen, Cig., C.; — n. vse žile, vse moči, alle Kräfte aufbieten; — n. koga k čemu, jemanden mit Strenge zu etwas vermögen, Cig., Fr.-C.; n. koga k delu, zur Arbeit anhalten, Zilj.-Jarn. (Rok.); — 2) aufblähen, aufschwellen; sapa je napela jadra; trebuh je napet; napelo me je; napet biti, kakor boben; — šobo, mrdo n., eine unwillige Miene machen, zu schmollen anfangen; napeto se držati, eine unwillige, zornige Miene zeigen, schmollen; — n. se, sich aufblähen, aufschwellen; jagoda se je napela; žile se mu napno, Jurč.; vrata so napeta od mokrote; — napeta cesta, eine convexe Straße, Levst. (Cest.); napeta tla, ansteigender Boden, Cig.; napeta ulica, Glas.; napeta pot, Erj. (Izb. sp.); — napeto gledati, stieren, vzhŠt.-C.; — napeta voda, das Hochwasser, Cig. (T.); hohe See, Jes.; viharji valove napno, Jap. (Prid.); — 3) jezo, srd, sovraštvo n. na koga, einen Groll, Hass gegen jemanden fassen, (Rok.); pravdo n., einen Process beginnen, Svet. (Rok.); n. obtožbo, DZ.; — zu besprechen anfangen: napeli smo zdaj to zdaj ono reč, Zora; — 4) n. koga = nabiti, natepsti, Notr.; n. koga s kamenjem, jemanden mit Steinen bewerfen, Z.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

nasadíti, -ím, vb. pf. 1) ansetzen: n. kokoš, eine Henne zum Brüten auf die Eier setzen; — jajca n. kokoši, einer Henne die Eier zum Brüten unterlegen; — n. ribe v ribnik, ribnik n. z ribami, den Teich mit Fischen besetzen, V.-Cig.; — 2) pflanzen, anpflanzen; drevje, cvetice n.; — 3) aufsetzen, anstecken; n. vrata, okno, die Thüre, das Fenster in die Angeln einhängen; n. bajonet, aufpflanzen, Cig.; n. mlinski kamen, den Mühlstein aufsetzen, Cig.; auf einen Stiel stecken, mit einem Stiele versehen; bestielen; n. sekiro, lopato, nož; n. na kol, aufpfählen; n. meso na vilice, aufgabeln; n. se na meč, sich ins Schwert stürzen, Ravn.; — nasadil se bo, er wird anrennen, Jan.; — n. se, sitzen o. stecken bleiben, auf den Grund stoßen (o ladji), Cig.; — 4) n. snope, die Garben zum Dreschen zurecht legen; — 5) n. koga, aufbringen, erzürnen, Cig.; tako govorjenje ga je zopet nasadilo, DSv.; nasajen biti, zornig, gereizt, übelgelaunt sein; — kratko nasajen, kurz angebunden, Erj. (Izb. sp.); razjezil sem tebe, ki si na kratko nasajen, Zv.; — 6) eine gewisse Menge anpflanzen, setzen; n. cvetlic po vrtu; veliko krompirja n.; — bepflanzen; n. vrt s cvetlicami; Polno je (vrtec) rožic nasajen, Npes.-K.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

nasájati, -am, vb. impf. ad nasaditi; 1) ansetzen: kokoši n., da valijo; — 2) anpflanzen; — 3) snope n., Garben zum Dreschen zurecht legen; — 4) aufstecken: vrata, okna n.; sekire na toporišča n.; polne vile sena n., Ravn.; — 5) n. jih komu, jemanden prügeln: nasajala sta si jih, Ben.-Kl.; — 6) n. se nad kom, jemandem ungestüm drohen, ihm pochen, V.-Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

natəkníti, -táknem, vb. pf. 1) aufstecken, anstecken; n. kaj na kol, na rog, na vilice; n. kolo na os; n. prstan na prst; einhängen: n. vrata, okno; anziehen: n. rokavico na roko; n. na-se obleko, sich schnell ankleiden; vse na-se n., sich alles auf den Leib hängen, alles auf Kleidung aufwenden; — n. komu kaj na nos, einem etwas auf die Nase binden; — 2) reizen, C.; nataknjen, gereizt, verdrießlich; ves jezen in nataknjen, Ravn.; prim. nasajen; — 3) bestecken: čelada s perjem nataknjena, Dict.; — s koljem n. (n. pr. grah), pfählen, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

nǫ̑trišnji, adj. = notrnji: notrišnja vrata, Dalm.; vunanja in notrišnja lepota, Kast.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

òd, I. praep. c. gen. kaže 1) pri besedah, ki pomenjajo kako ločenje, to, od česar se kdo (kaj) loči: von; duša se loči od telesa; od doma iti; šel je od nas; od sebe iti z voli, nach rechts die Ochsen lenken, jvzhŠt.; od strehe kaplja; delo gre od rok (geht vonstatten); odvrni vse hudo od nas; pritrgati si od ust, an seinem Munde ersparen, Cig.; od sebe dati glas, pismo, einen Laut von sich geben, eine Urkunde ausstellen; — rešiti od zlega, Met.-Mik.; očistiti od pregrehe, Ravn.-Mik.; nehati od dela, Ravn.-Mik.; n. od tožbe, Meg.-Mik.; n. od greha, Levst. (Rok.); od bolezni okrevati, Levst. (Rok.); — prostost od poštarine, Levst. (Nauk); — od kod (odkod)? woher? od tod, von hier; od tamtod, dort her, Cig., Jan.; od onod (ondod), von dorther; od daleč, von ferne her; vstane od kjer je sedel (= od tam, kjer), Levst.-M.; — 2) od česar je kaj oddaljeno: von; tri milje od Ljubljane; od šuma in napak sveta živeti, ferne vom Lärm und den Verkehrtheiten der Welt leben, Ravn.-Mik.; od rok, abwegs; unbequem gestellt oder gelegen; — 3) osebo, od katere kaj zahtevamo, dobimo, zvemo i. t. d.; von; izprositi od koga kaj; to imam od očeta; — 4) v prostoru, kje se začenja kaj: von; od prvega do zadnjega; od konca do kraja; od enega kraja do druzega; od kraja začeti, von neuem anfangen; — od hiše do hiše; od besede do besede; — 5) v času, kje se kaj začenja: von; od začetka, anfänglich; od mladih nog, von Jugend an; od petih do šestih, von fünf bis sechs Uhr; od zdaj, od sih dob (odsihdob), von nun an; od nekdaj, von jeher; od kar (odkar) svet stoji, seitdem die Welt besteht; — 6) primerjano osebo ali reč za komparativom: als; solnce je večje od zemlje; eden od druzega lepši, Cig.; večkrat od enok (= enkrat), ogr.-C.; letos smo bolj zdravi od lani, Z.; — 7) izvor kake reči: von; otroci od prve žene; ne jẹ́ se meso od vsake živali; duh od sena; izvirati od hudodelstva, DZ.; privolitve od deželnega zbora je treba, Levst. (Nauk); troški od občinskega užitka, Ausgaben, welche für das Gemeindegut zu bestreiten sind, Levst. (Nauk); — 8) tvarino, iz katere je kaj narejeno: von, aus, nk.; venec od trnja, Levst. (Rok.); od železa se jeklo izdeluje, Erj. (Min.); premog je nastal od organskih tvarin, Erj. (Min.); — 9) predmet govorjenju (v narodnem govoru): von; govoriti, pripovedovati od česa (v književnem jeziku: o čem); — 10) pri trpni obliki osebo, katera provzročuje dejanje: von; bil je od očeta tepen; — 11) posredni ali neposredni vzrok: von, vor; od lakote konec jemati; od ognja voda vre; drevo se šibi od sadja; od veselja, od strahu; od dolzega časa se mu zdeha; od starosti ne vidi, od žalosti ne spi, Levst. (Rok.): od toče, od paleža je sad tako slab, Levst. (Rok.); — sam od sebe, aus eigenem Antriebe, von selbst; — 12) način: von; od srca želeti kaj; von Herzen, herzlich wünschen; od škode biti komu; zum Schaden gereichen, Cig.; to je od sile, das ist zu arg; — 13) celoto, h kateri kak del spada: von; od nas nihče ni padel; pet od sto, fünf Procente; — pos. pri stvareh, ki so deli kake celote, takrat, kadar so ločeni od celote: ključ od vrat, kamba od jarma, osnik od kolesa, brada od sekire, Levst. (Zb. sp. IV. 132.); — 14) kraj, kjer se kaj godi; pojem oddaljevanja in oddaljenosti se je izgubil: od spodaj, od zgoraj, unterhalb, oberhalb (— nav. odspodaj, odzgoraj); meč od obeju platu oster, Trub.-Mik.; pišejo imena sv. treh kraljev na velika vrata od zunaj in od znotraj, Navr. (Let.); — II. praef. znači 1) oddaljanje, ločenje: oditi, weggehen, odvezati, losbinden, odgristi, abbeißen, odzebsti, abfrieren, odpreti, aufmachen, odkriti, aufdecken, odvaditi se, sich entwöhnen; — odžvižgati, odpiskati, = žvižgaje, piskaje oditi; — 2) nehanje, končanje: odkositi, odvečerjati, das Mittagsmahl, das Nachtmahl beenden; odcvesti, verblühen; zvon je odpel, die Glocke hat aufgehört zu tönen; — 3) vračanje dejanja z enakim dejanjem: odgovoriti, antworten; odpevati, respondieren; odpisati, schriftlich antworten; — postavljanje v prejšnji stan: odvihniti hlače, die aufgestreifte Hose wieder zurückstreifen; odviti, aufwickeln.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

odbútati, -bȗtam, vb. pf. z butanjem odpreti: o. vrata, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

odbútniti, -bȗtnem, vb. pf. durch einen Stoß aufschlagen: o. vrata, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

oddŕsniti, -dȓsnem, vb. pf. etwas weggleiten machen: vrata o., Gor.; — lina se oddrsne, der Schieber am Fenster gleitet weg, Zora.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

odkléniti, -klę́nem, vb. pf. aufsperren, aufschließen (o., kar je zaklenjeno); vrata o.; odklenjen, unverschlossen, unversperrt; — entketten: (priklenjenega) psa o.; — aus den Fesseln schließen (vklenjenega) jetnika o., Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

odpáhati, -pȃham, vb. pf. durch Bewegung der Luft weg-, aufstoßen: veter je vrata odpahal, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

odpəhníti, -páhnem, vb. pf. durch einen Stoß entfernen, fortstoßen; o. koga = iznebiti se koga, C.; aufstoßen: o. vrata, okno, Cig., C.; zarinek o., den Riegel zurückschieben, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

odprẹ́ti, -prèm, vb. pf. öffnen; vrata na stežaj o., die Thür angelweit öffnen; vrata so se odprla, die Thür ist aufgegangen; knjigo, usta o.; oči komu o., jemandem die Augen auswischen, öffnen, Cig.; mrliča o., einen Leichnam obducieren, Cig.; — odprt, offen; odprto morje, die offene See, Cig. (T.), Jes.; — odprt biti, Leibesöffnung haben, Cig.; — na odprto pogoditi se (mit offener Frist, mit einer Bedenkzeit), Svet. (Rok.); na odprto kupiti, auf Probe kaufen, Svet. (Rok.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

odpúhniti, -pȗhnem, vb. pf. 1) durch einen Hauch entfernen, weghauchen, wegblasen, Z.; — o. vrata, die Thüre aufreißen, Cig.; — 2) entstürzen, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

odslȃnjati, -am, vb. impf. ad odsloniti; weglehnen, Cig., M.; odslanjala je tiho vrata svoje izbe, Jurč.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

odsúniti, -sȗnem, vb. pf. durch einen Stoß entfernen, wegstoßen, Cig.; — durch einen Stoß öffnen, aufstoßen, Cig.; — vrata o., die Thüre entriegeln, C., Z.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

odtŕzniti, -tȓznem, vb. pf. ein wenig öffnen: vrata, okno o., Bes., C.; (nam. ot-vrzniti; pogl. otrzniti).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

odvràt, -vráta, m. die Abwendung, die Hintanhaltung, DZ.; — hs.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

odvŕzniti, -vȓznem, vb. pf. öffnen: o. plot, den Zaun öffnen, Cig.; o. vrata, die Thüre halb öffnen, M.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

odzȃdnji, adj. rückwärtig, M.; odzadnja vrata, die Hinterthür, Zora.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

okováti, -kújem, vb. pf. mit einem metallenen Beschlag versehen, beschlagen; voz, vrata o., Mur., Cig., Jan.; — o. dragi kamen, den Edelstein fassen, Cig. (T.); o. koga, jemanden in Fesseln (Ketten) legen, Mur., Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

otŕzniti, otȓznem, vb. pf. ein wenig öffnen: o. vrata, okno, zaveso, C., Svet. (Rok.), (odtrz-) Bes.; — prim. otvrzniti in stsl. otъvrъzati.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

ovràt, -vráta, m. 1) die Umkehr, C.; — 2) der Ackerrand, auf welchem beim Pflügen umgewendet wird, das Angewende, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

páze, f. pl. lesica ali lesena vrata pri medernji (ogradi za koze ali ovce), Vas Krn-Erj. (Torb.); — plot od krajevcev, Bolc-Erj. (Torb.); — die Giebelverschalung, Tolm.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

pázovnik, m. s trt spletena vrata pri skednju ali seniku, Vas Krn-Erj. (Torb.); — prim. paze.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

péta, f. 1) die Ferse; od glave do pete, vom Kopf bis zur Ferse; biti komu za petami, jemandem auf dem Fuße nachfolgen; tuja vrata naju bodo po petah tolkla, = in der Fremde wird man uns zur Thüre hinausjagen, Glas.; kaj si mi vedno za petami! na pete se komu obesiti, fortwährend hinter jemandem her sein, ihm auf dem Fuße nachfolgen, Cig.; kdor nima v glavi, mora imeti v petah (reče se, kadar kdo mora nazaj iti po kako pozabljeno reč); pete odnesti, entrinnen, entkommen; = p. unesti, umekniti, Cig.; pete je pobral v nevarnosti, Jurč.; pete pokazati, den Rücken kehren, fliehen, Jan.; biti komu na pete, jemandem hart zusetzen, ihn hetzen, Cig.; potrebno je, kakor trn v peti = es ist nicht nothwendig, es ist schädlich, Mur.; — 2) der Absatz am Schuh; — das Hackenstück (die Ferse) am Strumpf; — 3) der Drehzapfen an einer Thüre, C., Cig. (T.); — tudi: die Vertiefung, in der sich ein Zapfen dreht, Lašče-Levst. (Rok.); — 4) der Sensenkiel, der Sensennagel, Cig.; — 5) das hintere Ende der Schlittenkufe, Poh.; — 6) pete = vznožje, der untere Theil des Bettes, wo man mit den Füßen ruht, C.; — 7) tramova p., das hervorragende Ende eines Balkens, der Balkenkopf, Cig.; — 8) plugova p., die Pflugschleife, C.; — tudi: die Pflugsohle, Jan. (H.); — 9) der Kolbenschuh am Gewehre, Jan. (H.); — 10) p. kruha, ein Keil Brot, SlN.-C., Zora; — 11) babje pete, eine Art Schwamm, vzhŠt.-C.; — gen. nav. petę̑.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

podnésti, -nésem, vb. pf. 1) unterbreiten, DZ., nk.; — 2) unten wegtragen oder wegrücken, Z.; vrata p., die Thüre aus den Angeln heben, Z.; — (die Bienenstöcke) aufkippen, Cig.; — 3) ertragen, C., M., Zora, kajk.-Valj. (Rad); — 4) einschmuggeln, Cig., Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

pojẹ́zditi, -jẹ̑zdim, vb. pf. 1) niederreiten, zusammenreiten: p. otroka, Cig., Jan.; durch Reiten zerstören, vrata p., Cig.; — abreiten, Mur.; — poježen črevelj, ein plattgetretener Schuh, Z.; — schwächen: bolezen me je pojezdila, Glas.; — 2) ein wenig reiten, einen Ritt machen; pojezdim kam, ich werde irgendwohin reiten; — Ko pojdem v vas, pojezdim ga (konjička), Npes.-LjZv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

pokázati, -žem, vb. pf. zeigen; pokaži, kar imaš v roki! s prstom komu kaj p.; pot p., den Weg weisen; p. komu, kako se orje; vrata p., die Thüre weisen; zobe p. komu, jemanden anblecken; hrbet p. komu, jemandem den Rücken kehren; pete p., das Fersengeld nehmen, Jan.; — vorzeigen, vorweisen: p. pisma, izpričevala; — zum Vorschein bringen: čas bo pokazal, die Zeit wird lehren, Cig.; an den Tag legen; p. svojo slabost, svojo ničnost; z delom, v dejanju svojo ljubezen p.; — p. se, sich zeigen, zum Vorschein kommen, erscheinen; p. se v praznični obleki; p. se iz vode; solnce se je pokazalo izza oblakov; — pokazalo se je, es hat sich herausgestellt; — p. se hvaležnega, sich dankbar erweisen, Cig., nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

posmúkati, -kam, -čem, vb. pf. 1) abstreifen; perje p. s trt; — p. britvo, das Rasiermesser abziehen, Cig.; — 2) nacheinander huschen: vsi so posmukali skozi vrata.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

potrẹ̑ba 1., f. die Noth, das Bedürfnis; brez potrebe, ohne Noth, unnöthigerweise; po potrebi, je nach Bedarf; črez potrebo imeti, mehr als nöthig haben; za potrebo, zur Noth; za domačo potrebo, für den Hausbedarf; v potrebi biti, in Noth sein, Mangel leiden, Cig.; neogibna p., unumgängliches Bedürfnis, Cig.; — potreba je, es ist nöthig, es thut noth; = treba je; Kristusu bi ne bilo p. umreti, Trub.; krvava p. je, es thut sehr noth; ni učitelja nad potrebo, uči potreba iskat' hleba = Noth schärft den Witz, Cig.; potreba prebija železna vrata, Zv.; — die Nothdurft; k (svoji) potrebi iti.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

potrpljẹ̑nje, n. die Geduld; p. imeti s kom; p. železna vrata prebije, = Geduld bringt Rosen, Cig.; tudi: potrpljénje.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

povràt, -vráta, m. 1) der Heimfall: na povrat, C.; — die Restitution, DZ.; — 2) die Rückkehr, Cig. (T.), Šol., C.; — 3) na p. = neredno (ali preveč ali premalo, pri gospodarstvenih rečeh), C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

pozakléniti, -klę́nem, vb. pf. nacheinander versperren, verschließen; vse omare, vsa vrata p.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

prebíti 2., -bȋjem, vb. pf. 1) durchschlagen, durchhauen; led p., ein Loch in das Eis hauen; črepinjo si p., ein Loch in den Kopf bekommen; luknjo v kaj p., ein Loch in etwas schlagen; prebit denar, durchlöchertes Geld; prebita ladja, ein leckes Schiff, Cig.; svinčenka ni prebila, die Kugel drang nicht durch, Cig.; potrpljenje železna vrata prebije = Geduld überwindet alles, Mur.; p. vrste sovražnikov, sich durchschlagen, Cig.; — entzwei schlagen, entzwei hauen; p. kos železa na dvoje; — 2) abstechen (im Kartenspiel); p. s karto, Cig.; — (bei der Berechnung) aufgehen lassen, aufheben, compensieren, Cig.; eno z drugim, eno za drugo p.; dolg za dolg p., Cig. (T.); vzajemno p. troške (gegenseitig aufheben), DZ.; — 3) prebit (evfemizem za: preklet), verdammt, "verflixt": p. hlapčič, ein Zeterjunge, Cig.; prebito malo, verdammt wenig, C., Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.); prebito obrenkati koga, jemanden gehörig auszanken, Levst. (Zb. sp.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

predȋrati, -am, vb. impf. ad predreti; durchbrechen; vrata, led p.; — aufbrechen (z. B. eine Eitergeschwulst): tvore p.; — jez se predira, der Damm bricht aus, Cig.; — dringen, Jan.; losbrechen: iz ječe p., Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

predrẹ́ti, -dérem, -drèm, vb. pf. 1) durchreißen, durchbrechen; voda je jez predrla; zid, vrata p.; danka predrta! unersättlicher Vielfraß! Dol.; — durchbohren: p. koga z mečem; trebuh komu s sulico p.; — predrt, mit einem Leibschaden behaftet, C., Dalm.; — (fig.) to mi je srce predrlo; — (ein Geschwür) aufstechen; p. tvor; — p. se, sich durch einen Riss öffnen, sich aufreißen; jez se je predrl, der Damm ist ausgebrochen, Cig.; led se je predrl, das Eis ist eingebrochen, Cig.; aufbrechen (von Geschwüren): tvor se mi je predrl; — 2) hindurchdringen; svinčenka ni predrla, Cig.; voda je v hlev predrla, das Wasser ist in den Stall eingedrungen, Cig.; p. skozi vrste sovražnikov, durch die Feinde brechen, Cig.; tihi um, dobra, sveta volja najpred do resnice predereta, Ravn.-Valj. (Rad); — 3) predrt, = presnet, verwünscht, verdammt; predrta reč! Z.; dekle mu je predrto všeč, SlN.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

prevràt, -vráta, m. 1) die Umkehrung, Cig. (T.); — der Umschwung, der Umschlag, Jan.; die Katastrophe, Cig. (T.); — der Umsturz, die Umwälzung, die Revolution, Cig., Jan., Cig. (T.), C., nk.; — 2) einer, der alles übereilt: jaz sem že nekaj skusil, ti si pa še mlad prevrat: vse bi rad naglo storil, Jurč.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

prì, I. praep. c. loc. kaže 1) bližavo: bei: pri vratih stati; pri korenini odrezati drevesce; pri ognju se greti; ostati pri materi; služiti pri županu; pri nas ni te navade; pridigar pri Sv. Jakobu, Prediger an der St. Jakobskirche; pri nunah; pri sebi imeti kaj; pri koncu biti, am Ende oder zuende sein; kako ti je pri srcu? wie ist dir zumuthe? — pri luči, pri solncu, pri mesečini; — vse pri čislu in pri vagi dati, alles zählen und wägen, Dalm.; pri meri, nach dem Maße, Trub.; pri čislih, genau, Cig., C.; — 2) čas: bei; pri tej priči, in diesem Augenblicke, auf der Stelle; pri belem dnevu, bei hellichtem Tage; pri godu (prigodi), früh, Jan., Guts. (Res.), Rož.-Kres, Npes.-Schein.; pri času, frühzeitig, C.; — 3) dejanje, katerega se kdo udeležuje, ali stanje, v katerem kdo je, ali okoliščine: bei; pri delu; pri jedi; pri maši; gibčen pri plesu; pri miru biti, ruhig sein; pri miru pustiti, in Ruhe lassen; pri zdravi pameti biti, bei Vernunft (Trost) sein; ne biti sam pri sebi, seiner selbst nicht mächtig sein, Cig.; pri volji biti, gewillt, bereit sein; ne vem, pri čem sem, ich weiß nicht, woran ich bin; pri tem takem, bei so bewandten Umständen, Cig.; kmetje pri tem trpe; pri vsem tem, bei alledem; — 4) predmet, pri katerem se prisega: bei; pri moji veri! pri moji duši! pri moji kokoši! (po nem.); — II. adv. (praef.) (pri adjektivih) znači zmanjševanje: pribel, pričrn, prisladek, weißlich, schwärzlich, süßlich, Habd.-Mik.; — III. praef. znači: 1) bližavo, bližanje ali, da se doseže, kar se je nameravalo pri kakem dejanju: herbei-, hinzu-; privaliti kamen, prignati, prisesti, priti; prileteti; prižvižgati, pfeifend herbeikommen; prijeti, ergreifen; — 2) pridobivanje s kakim dejanjem: er-; priberačiti, erbetteln; privolariti, prigospodariti, priženiti, primožiti, priigrati, beim Ochsenhandel, bei der Wirtschaft, durch Heirat, beim Spiel erwerben; — 3) zmanjševanje: prigristi, anbeißen; prirezati vrhe drevesom, den Bäumen die Wipfel abstutzen; prismoditi si lase, sich die Haare ansengen; pripreti vrata, eig. die Thüre ein wenig zumachen, anlehnen.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

pripȋrati, -am, vb. impf. ad pripreti; 1) zu klemmen pflegen: med vrata si nogo, roko p.; prim. pripreti 1); — 2) zulehnen: vrata p.; — 3) in Arrest setzen, Verhaftungen vornehmen, Z.; — 4) zima je pripirala, der Winter hat angehalten, fortgedauert, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

priprẹ́ti, -prèm, vb. pf. 1) klemmen: p. nogo, roko, den Fuß, die Hand (zwischen die Thür) klemmen, Cig., Levst. (Rok.); — 2) p. vrata, die Thüre zulehnen; vrata so priprta; — (fig.) usta komu p., jemandem den Mund stopfen, C.; — 3) arrestieren, Jan.; in Verwahrung nehmen: župan odganjanca pripre, Levst. (Nauk); začasno p. koga, jemanden in vorläufige Verwahrung nehmen, DZ.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

raztę̑ža, f. na razteže, = na stežaj, angelweit: vrata na razteže odprta, Svet. (Rok.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

razvràt, -vráta, m. der Umsturz, Cig. (T.); — stsl.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

sȃm, sáma, adj. (pron.) 1) allein; sam sem doma; vselej se sam sprehaja; pridi sam, ni treba nikogar s seboj jemati; človeku ni dobro samemu biti, es ist nicht gut, dass der Mensch allein sei; na samem, ohne Zeugen, Jan. (H.); po samem, besonders, einzeln; — ni sama, sie ist in andern Umständen, Cig.; sama biti, weder schwanger noch Mutter sein, C., — einsam: sam, kakor volk v lozi (hosti), BlKr.-Kres; moja hiša na samem stoji, das Haus steht in der Einsamkeit, einsam; (= na sami, ogr.-Mik.); — 2) nichts als, lauter, rein; sama kost in koža ga je; iz samega čistega zlata, aus massivem Golde, Cig.; sama nedolžnost jo je bila, sie war die lautere Unschuld, Cig.; — 3) selbst, selber; sam ne vem; sam Bog ne more vsem ustreči; sam sem bil pri njem; sam sem vse videl; sam pridi, ni treba drugih pošiljati; sam drugi, sam tretji itd., selbander, selbdritt u. s. w., Cig., Jan.; na samem mestu, an Ort und Stelle selbst, Cig.; zrela hruška sama z drevesa pade (von selbst); vrata so se sama odprla; v samo sredo, recht in die Mitte, Cig.; na samo novo leto, gerade am Neujahrstage, Zora; na samo veliko noč, gerade zu Ostern, Levst. (M.); — s povratnim zaimenom: sam sebi kvaro dela, er schadet sich selbst; sam si pomozi! hilf dir selbst! sam sebe za nos primi! zupfe dich selbst bei der Nase! ljubi bližnjega, kakor sam sebe (ali: samega sebe)! sam za-se (za sebe) skrbi; sam za-se živi, er lebt zurückgezogen; rekla sem sama pri sebi, ich sprach zu mir selber; mislila sem si sama pri sebi, ich dachte bei mir selbst; sami v sebi so govorili, Krelj; sama s seboj ("sebo") je dejala, Trub.; sam s seboj govoriti, ein Selbstgespräch führen; sam od sebe, aus eigenem Antriebe, von freien Stücken, von selbst; sami od sebe niso hoteli pomagati; ura se ne bo sama od sebe sprožila, die Uhr wird nicht von selbst zu gehen anfangen; to samo od sebe pride, es kommt von selbst, ohne äußere Veranlassung; (ne more od sama sebe, ne morejo od sami sebe, Trub.-C.); sam ob sebi, an und für sich; auf sich selbst angewiesen; to se samo ob sebi (samo po sebi, Cig.) (raz)umeje, das versteht sich von selbst; razumeva se samo sabo (= s sabo), Navr. (Let.); to ni samo ob sebi, das geht nicht mit natürlichen Dingen zu; = to ni samo na sebi, Cig., Šol.; vino je samo na sebi, der Wein ist echt, C.; stvar samo na sebi premisliti, die Sache objectiv betrachten, Levst. (Pril.); sam iz sebe biti, in Exaltation gerathen sein, Levst. (Pril.); tako se je čudil, da ni bil sam pri sebi (außer sich), Jsvkr.; — sam svoj biti, eigener, freier Herr oder unabhängig sein; ni sam svoj, er ist nicht freier Herr; — sam svoj je, er ist eigensinnig, Lašče-Levst. (Rok.), jvzhŠt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

skədnję̑n, adj. Scheune-: skednjena vrata, Levst. (Zb. sp.); pod skednjeno streho, Vrt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

slǫ̑mba, f. 1) die Baumstütze, Gor.; — 2) pl. slombe = prislonjena vrata, Glas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

snę́ti, snámem, vb. pf. herabnehmen (bes. etwas Aufgestecktes, Befestigtes u. dgl.); vrata, okno s., die Thür, das Fenster ausheben; s. prstan, den Ring abziehen; obroče s., die Reife abstreifen; sekiro s. s toporišča; s. komu kol iz rok (entwinden), Gor.; s. s kljuke, kar na njej visi; s. jarem z volov; s. komu krinko z obraza, jemanden entlarven, Cig.; Klobuček z glave snemi! Npes.-K.; s. komu glavo, jemanden enthaupten, Cig.; s. kožo z mrtve živali = odreti jo, Staro Sedlo-Erj. (Torb.); s. koga (s sedla), jemanden aus dem Sattel heben, Goriš.; — s. karte, die Karten abheben, Cig.; — s. se, sich loslösen (z. B. von einem abgesteckten Gegenstande); kolo se je snelo, ein Rad ist vom Wagen gelaufen; kladvo se je snelo, der Hammer ist vom Stiele abgefahren.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

sołncevràt, -vráta, m. das Heliotrop, Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

sołnovràt, -vráta, m. = solnčica, die Narcisse, C.; — tudi: der Hahnenfuß (ranunculus), Goriš.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

státi, stojím, vb. impf. stehen; trdno s., festen Fuß gefasst haben; s. kakor panj (štor, steber, zid), wie eingewurzelt dastehen; stoječ, aufrecht stehend: stoječa latinica, Antiqua (typ.), Cig. (T.); stoječa cev, das Steigrohr, Cig. (T.); stoj (stojta, -te)! halt! bleib(t) stehen! tudi: halt(et) inne! — stoječa cena, fixer Preis, Cig.; — stoječe imetje = nepremičnine, Dol.; kar stoji in živi = fundus instructus, vzhŠt.; — mesto, trg, vas stoji (ist gelegen); — stoječ, ansässig, Svet. (Rok.); — bestehen: kar svet stoji = von jeher; — vrata stoje odprta, die Thür steht offen; solnce stoji črez poldne, Jurč.; ladja na sidru (mačku) stoji (liegt vor Anker), Cig.; stoji ti na volji, es steht zu deiner Verfügung, Cig. (T.); — dobro, lepo mu stoji, es passt, steht ihm gut; — s. na čem, auf etwas beruhen, Cig. (T.); moje upanje na tebi stoji, Trub.; s. v čem, in etwas bestehen, ogr.-C.; v čem stoji Kristusovo kraljevstvo? Krelj; podložnost v tem stoji, da ste možem pokorne, Jap. (Prid.); s. iz česa, aus etwas bestehen: človek stoji iz duše in tela, ogr.-C.; — gelegen sein: veliko na tem stoji, Vrtov. (Zb. sp.); na tem nič ("ništar") ne stoji, Krelj; meni stoji do česa, es liegt mir daran, Cig. (T.); — abhängen: s. do česa (von etwas), Levst. (Cest.), DZ.; = s. o čem, C.; — drago s., theuer zu stehen kommen, Trub.; nič več te ne stoji, temveč da eno uro pridigo poslušaš, Trub. (Post.); zlahka te stoji, upanje imeti, Kast.-Valj. (Rad); nekaterega težko stoji, manchem kommt es schwer an, Levst. (Nauk); to jih strašno težko stoji, Erj. (Izb. sp.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

stežȃj, m. die Thürangel, Jan.; vrata na s., na ves s. odpreti, die Thüre angelweit öffnen; od stežaja odprt, angelweit offen, C.; — prim. stežje, stog, stožer, Mik. (Et.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

stíkati 2., -tȋkam, -čem, vb. impf. ad 2. stekniti; 1) zusammenstecken; glave stikaje so šepetali, Jurč.; s. se, sich berühren: hiša se stika s sosedovo, Ravn.; aneinander grenzen, Jan.; — s. se, zusammenfallen, zusammentreffen, sich schneiden (math.), Cig. (T.), Žnid., Cel. (Geom.); — zusammenfügen; hlode s., Baumstämme zusammenfügen, C.; — s. se, zusammen passen, Cig., Jan.; vrata se stikajo, die Thür schließt genau, Cig.; — 2) in Zusammenhang bringen, verketten, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

stržȃj, m. = stežaj, die Thürangel, Npes.-Vraz; — na s. (= na stežaj) odpreti vrata, C., Savinska dol.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

svetolẹ́tən, -tna, adj. das Jubeljahr betreffend: svetoletna vrata, die Jubelpforte, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

svísli, f. 1) der überhangende Theil des Dachbodens an der Giebelseite, das Dachgesimse, C., Št., Notr.; — 2) an der Außenwand des Hauses angebrachtes Stangenwerk, um daran Kukuruz, Fisolen u. dgl. zum Trocknen aufzuhängen, Mur., C.; — 3) der oberste inwendige Theil des Dachraumes, Savinska dol., Prim.; — 4) der Strohboden, meist an oder über der Dreschtenne angebracht: mlatiči pomečejo premlačeno in zmedeno slamo skozi vrata s skednja v svisli, Kamnik; pastir se zarije v slamnate svisli, Kod. (Mar.); — = senica, der Heuboden (navadno del drugega poslopja), Dol., Gor.; — = senica na oddaljenem travniku, Idrija; — 5) die Scheuer, Trub.; ptice ne zbirajo v svoje svisli, Trub.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

škrgútati, -am, vb. impf. knarren, Guts., Jan., Cig.; vrata škrgutajo, C.; schnarren, Jan., C.; — knirschen, Habd.-Mik., Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

škrípati, -pam, -pljem, vb. impf. 1) knarren; vrata, kolesa škripljejo; — na gosli š., auf der Geige kratzen, schlecht spielen; — knirren, knirschen; zmrzel sneg škriplje pod nogami; z zobmi škripati (od jeze); — schrillen, zirpen, Cig., Jan., Lašče-Levst. (Rok.); — 2) = stiskati, kargen, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

tečȃj, m. 1) der Zapfen einer Welle (mech.), Cig. (T.); — 2) die Thürangel, Dict., Cig., Jan., M., Kras, Savinska dol.; do tečaja, angelweit, M.; vsa vrata vidi do tečaja odprta, Ravn.; — 3) der Pol, Guts., V.-Cig., Jan., Cig. (T.), Vrtov. (Km. k.), Jes., nk.; — 4) das Laufwerk in der Mühle, Mur., Cig., Jan., Valj. (Rad); — 5) der Lauf, ogr.-M.; — das Stadium, C.; šestdeset tečajev daleko od Jeruzalema, Krelj; — 6) der Curs, Jan., nk.; učni t., der Lehrcurs, DZ., nk.; — der Cours, Cel. (Ar.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

téči, téčem, vb. impf. 1) laufen; teci po vode! — voz, ura, kolo na osi teče, C.; vrata tečejo, die Thüre bewegt sich leicht um die Thürangel; — koder solnce teče, povsod kruh se peče, Npreg.-Jan. (Slovn.); — in Umlauf sein: leseni denarji so tekli, Jsvkr.; tekoči denar, das Courantgeld, Cig., Jan.; — fließen: voda teče; tekoča voda; solze mu teko; — jed mi teče (schmeckt), C.; — čas teče, die Zeit vergeht; uže teče tretje leto, kar je umrl, es ist schon das dritte Jahr seit seinem Tode; tekoče leto, das laufende Jahr; tekoči račun, die laufende Rechnung; — jezik, beseda mu gladko teče, er spricht geläufig, fließend; vse popoldne jim je jezik tekel, Jurč.; beseda, razgovor teče o čem, etwas ist Gegenstand des Gespräches, LjZv.; — opravki teko (werden verrichtet) v redu, Levst. (Nauk); — pritožba teče (geht) do občinskega odbora, Levst. (Nauk); — pravda, preiskava teče, der Process, die Untersuchung ist im Zuge, ist anhängig; — sin je tekel v dvajseto leto (war im 20. Jahre), Npr.-Krek; kam teče zajec, kadar je eno leto star? — v drugo, jvzhŠt.; osemnajsto leto tečem (nam. v o. l.), Podkrnci-Erj. (Torb.); 10. leto mi teče, ich gehe ins 10. Jahr, Cig.; — 2) t. se = goniti se, läufig sein, Bolc-Štrek. [Let.].

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

tənkovràt, -vráta, adj. dünnhalsig, Cig., Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

tíščati, -ím, vb. impf. 1) drücken; vrata t., die Thüre zugedrückt halten; t. koga ob steno, ob tla (k tlom); denar t. (nicht gerne hergeben); obutel, obleka me tišči; — tišči me v želodcu, v prsih; — tišči me na potrebo, es drängt mich zur Nothdurft; — njega krajcar tišči (= ne more ga obdržati, nego hitro ga potroši); — pest t., die Faust geschlossen halten; — pene t. (o človeku, psu), schäumen, Lašče-Levst. (Rok.); slino tišči bolna žival, Levst. (Nauk); — svojo t., seine Behauptung aufrecht zu erhalten suchen; — 2) t. kam. sich irgendwohin drängen; kri mi tišči v glavo; muhe (Launen) nam v glavo tišče, Jap. (Prid.); t. v koga, in jemanden dringen, ihm anliegen, ihn unaufhörlich belästigen; tako dolgo vanj tišči, da mora vzeti, Ravn.-Valj. (Rad); tišči v moje posestvo, er behelligt mich in meinem Besitz, Dol.; — 3) t. se česa, hart, knapp an etwas sein, anliegen; obleka se me tišči; hiša se hiše tišči, ein Haus steht neben dem andern; t. se peči, immer beim Ofen sein; — t. se koga, sich an jemanden klammern; ne hodite od matere, tiščite se matere! Jsvkr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

trdovràt, -vráta, adj. = trdovraten, Jan., Dalm.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

tŕkati, tȓkam, vb. impf. klopfen, pochen; na okno, na vrata t.; — iti in t., kleinschrittig gehen, C.; — grlica trka (girrt), C.; — stoßen, anstoßen: s kozarci t.; s pirhi t., Gor.; (prim. turčati); — mit den Hörnern stoßen (vom Kleinvieh), Cig.; t. se, sich stoßen; ovni, kozli se trkajo; — luna ga trka, er ist mondsüchtig, C., Notr., Gor.; — ali te luna trka? bist du verrückt?

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

trúpati, -pam, -pljem, vb. impf. 1) zerbrechen, zerstören, BlKr.; t. zid, Rez.-C.; — 2) klopfen, ogr.-M.; t. na vrata, ogr.-C.; hämmern: Oj v gradu pa že trupljejo, Npes.-Schein.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

tvŕzati, -am, vb. impf. die Thür knarrend auf- u. zumachen, vzhŠt.-C.; — tudi: vrata tvrzajo (knarrt), vzhŠt.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

ulómiti, -lǫ́mim, vb. pf. 1) abbrechen; vejo, kos kruha u.; — u. se, abbrechen (intr.); veja se je ulomila; — 2) aufbrechen, erbrechen, Cig., Jan., M.; u. vrata; — brechen: u. si vrat, sich das Genick brechen; u. se, brechen (intr.), Cig.; led se je ulomil, Cig.; — ulomljeno število, gebrochene Zahl, Cel. (Ar.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

uprẹ́ti, uprèm, vb. pf. 1) stemmen, anstemmen, u. kaj v kako reč; u. oči v kaj, v koga, den Blick auf etwas oder jemanden heften; — 2) u. se, sich stemmen; u. se na noge, u. se z nogami, z rokami, s hrbtom v kaj (v steno, v vrata); — u. se, sich widersetzen, sich auflehnen, Widerstand leisten; sich weigern; uprl se je, da ne pojde; — zu widerstehen anfangen, zuwider werden; jed se mi je uprla; vino se mu je uprlo, ne more ga več videti.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

vdẹjáti, vdẹ́ti, vdẹ́nem, vb. pf. hineinthun, hineinsetzen, hineinfügen; v. nit v šivanko, einfädeln; tudi: šivanko vdeti, Gor.-DSv.; v. nov zob v čeljust; vdeti vrata, die Thüre einhängen, Gor.-DSv.; — v. jo, es treffen, Jan., C.; — v. se, hineingerathen: otroci se dostikrat vdenejo mej klade, da ne morejo nikamor, Notr.; — v. se, in eine Klemme kommen, M.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

vélik, velíka (določno: vę̑liki, vę̑lika), adj. groß; — velik dan je že, es ist schon voller Tag; — velik sneg, tief gefallener Schnee; — Groß-, Haupt-, Erz-, General-, Ober-, Hoch-; velika cesta, die Hauptstraße; veliki hlapec, der Oberknecht; velika dekla; veliki starejšina (pri svatovščini); veliki vojvoda, der Großherzog; veliki knez; veliki altar, der Hochaltar; velika maša, das Hochamt; veliki zbor, die Generalversammlung; velika izpoved, die Generalbeichte, Dol.; velika občina, die Hauptgemeinde, Levst. (Nauk); veliki trg, der Hauptplatz; velika država, der Großstaat, die Großmacht, Cig. (T.); veliki obrt, das Großgewerbe, Cig. (T.); veliki trgovec, der Großhändler; veliko gorovje, das Hochgebirge, Cig. (T.); velika pismena, die Majuskelschrift, Cig. (T.); veliki traven, der Mai, veliki srpan, der August; velika mati, die Schwiegermutter, C.; — veliki teden, die Charwoche; veliki četrtek, petek; velika nedelja, veliki ponedeljek, der Ostersonntag, der Ostermontag; velika (-íka, Dol.) noč, Ostern; Peter Veliki, Peter der Große; — (velìk, določno: velȋki, Tolm., Rez.); — velíkọ (redkeje vẹ̑likọ), viel; veliko dela; veliko lepši, viel schöner; viele: veliko delavcev, z veliko delavci; — odprite vrata na vę̑lici ("na velci = široko")! Mik.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

vę̑nge, f. pl. 1) = veriga, na kateri visi kotel nad ognjiščem, die Kesselkette, Rihenberk, Goriška ok.-Erj. (Torb.); — 2) nekaka železna "vez", jeziku podobna, služeča v zapor na vnanji strani vrat pri kakem poslopju, die Thürnarbe (hinter dem Vorlegeschloss), die Thürklammer, die Anlege, Z., Lašče-Erj. (Torb.); na venge dejati vrata, Dol.; — prim. linga.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

vežę̑n 1., adj. Hausflur-, Vorhaus-: vežena vrata, veženi prag, Levst. (Zb. sp.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

véžən 2., -žna, adj. Hausflur-, Vorhaus-; vę̑žna vrata, das Hausthor; vežni ključ, der Hausthorschlüssel.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

vrȃt, vrȃta, vratȗ, m. 1) der Hals; — 2) der Griffel (bot.), Cig. (T.); — 3) der Griff an der Violine, V.-Cig.; — 4) = kos zemlje konci njive, (ker se ondukaj orač s plugom obrača nazaj), die Ackerwende, der Rasenrain, Z., Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.), Tolm.-Erj. (Torb.), BlKr.; = pl. vrati, Cig., C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

vráta, n. pl. 1) die Thür, das Thor; velika v., das Hauptthor; med vrati, in der Thür; eden drugemu vrata podajejo, sie kommen nacheinander; — der Engpass, Jes.; — 2) der Quandelcanal im Kohlenmeiler, Mune v Čičih-Erj. (Torb.); — 3) der Zettelrahmen bei den Webern, V.-Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

vrátca, -təc, n. pl. dem. vrata; das Thürchen, das Pförtchen; — das Fassthürlein, C., Št.; — das Thürlein am Taubenschlag, Cig.; — das Flugloch am Bienenstock, Cig., Jan.; — das Hosenthürl, der Hosenlatz, Dol.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

vráziti 2., -im, vb. impf. knarren: nemazano kolo vrazi, Cig.; = škripati: če so slabša vrata, bolj vrazijo, Notr.; slab godec vrazi, Poh.; otrok vrazi (plärrt), Poh.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

vrtílọ, n. 1) das Drehwerk, Cig.; — 2) = vratilo, der Well- o. Wendelbaum, Cig.; — 3) die Spule, C.; — das Spulrad (des Webers), Jan. (H.); — 4) = vijak, die Schraube, Mur., C., ZgD., UčT.; — 5) der Bohrer, bes. die durch Riemen in Bewegung gesetzte Rennspindel, C.; — 6) = kolec, ob katerem se vrte vrata, SKr.; — die Thürangel, Dol.; — 7) die Walze, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

vrtovràt, -vráta, m. die Kornweihe (falco [circus] pygargus), C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

zà, I. praep. A) c. acc. 1) hinter (na vprašanje: kam?): solnce zahaja za goro; za peč se skriti; za hišo ubežati; — usesti se za mizo, sich an den Tisch setzen; — 2) kaže mero pri primerjanju: um; za pedenj daljši; za pet let mlajši; za las ne zgrešiti, nicht um ein Haar fehlen; za malo da = skoraj da, fast, Blc.-C.; — 3) kaže prizadeto reč pri glagolih: prijeti, držati, privezati, obesiti, vleči itd.: bei, an; za roko prijeti, die Hand erfassen, bei der Hand fassen; za ušesa zgrabiti, za nogo vleči; leva za grive zgrabiti, za lase obviseti, an den Haaren hangen bleiben, Ravn.-Mik.; Za bele roke se vodita, Npes.-K.; kdor za smolo prime, se osmoli, Npreg.-Jan. (Slovn.); za delo p., Hand ans Werk legen, Met.; — 4) kaže komu, čemu je kaj koristno, primerno, za kaj namenjeno itd.; für, zu; iti v boj za domovino in cesarja; biti za koga, jemandes Partei halten; za koga moliti; veliko prebiti za koga; za druge ljudi se truditi; vsak za-se, Bog za vse, Npreg.-Jan. (Slovn.); kdor ni za nas, je proti nam; prositi za koga milosti; — vino ni za otroke; star človek ni za potovanje; ta riba ni za jed, Dol.-Levst. (Zb. sp.); to ni za-me, das taugt für mich nicht; to ni za nič, das taugt zu nichts; za to delo nisem, zu dieser Arbeit tauge ich nicht; vzdigni to, če si za kaj! (wenn du etwas taugst); za voljo = po volji, nach Wunsch, Z., jvzhŠt.; za potrebo, za silo (zur Noth) že še imamo denarja; za žejo piti, trinken, um den Durst zu löschen; za smrt bolan, lebensgefährlich erkrankt; — hčer za kmeta dati, die Tochter einem Bauer zur Frau geben, Levst. (Rok.); slama za klajo, Futterstroh; kruha in vina dajati težakom za malo južino, (als Jause); — v tem pomenu stoji tudi pred adverbiji in adverbialnimi izrazi: za zdaj, vorläufig; za naprej, künftighin; kruh za po poti, Ravn.-Mik.; hrastov išče za črez morje, Vilhar-Mik.; za na kmetih obleki ni bilo kaj reči, Jurč.; strašila za v proso, LjZv.; jekleni oklepi za na prsi, Levst. (Zb. sp.); — 5) kaže zaradi koga, česa se kaj godi: wegen, um — willen, um, für; za vero umreti; pridna gospodinja mora za pero črez plot skočiti, Npreg.-Jan. (Slovn.); za Boga te prosim, ogr.-C.; za Boga in sveto Trojico! Jurč.; za božji čas, um Gotteswillen! za pet ran božjih! za božjo voljo, um Gotteswillen, za tega voljo, um dessentwillen, Cig., Jan.; za mojo voljo, meinethalben; za kaj (nav. zakaj?) warum? za to, deshalb (nav. zato); to je zato, ker ...; — 6) kaže, namesto česa se kaj stavi, s čim se kaj enači, plačuje: für, um; oko za oko, zob za zob; hišo za vrt, kravo za vola zamenjati; konja prodati za sto goldinarjev; za groš kruha kupiti; za vino dati, Wein zahlen; za povračilo, gegen Entgelt, za stavo teči, um die Wette laufen; za brata plačati, für den Bruder, statt des Bruders zahlen, Met.; (srebra bi bili radi dali za vode [pour de l'eau], Ravn.-Mik.); — 7) kaže predikativno, kaj kdo je ali postane, (pri glagolih: biti, postaviti, izvoliti, imeti itd.); als, zu; za hlapca biti, als Knecht dienen; za tovariša komu biti, jemandem Gesellschaft leisten; za pričo biti, Zeugenschaft ablegen; za botra biti otroku pri krstu, ein Kind aus der Taufe heben; za norca biti komu, sich von jemandem foppen lassen, C.; izvoliti koga za župana, za poslanca; Ti si me postavil za kralja Izraelcem, Ravn.-Jan. (Slovn.); imajo ga za učenega, man hält ihn für gelehrt; Turkinjo za ženo vzeti, eine Türkin zum Weibe nehmen; za sina koga vzeti, an Sohnes statt annehmen, Met.; — za tatu (als Dieb) umreti, Zv.; za rednega poslušatelja hoditi k uku, DZ.; za ljubo imeti, fürlieb nehmen, Met.; za mrtvo ("zamrtev") ležati, wie todt da liegen, Lašče-Levst. (M.); za zlo vzeti, übel aufnehmen; to se mi za zlo zdi, das verdrießt mich, C.; za gotovo obljubiti, bestimmt versprechen; za trdno se prepričati, sich gründlich überzeugen; za istino, za resnico, im Ernste; za šalo, im Spaß; — 8) kaže to, česar se kako dejanje tiče: für, um, in Betreff; skrbeti, marati, bati se za koga, za kaj; prepirati se za kako reč; za svet vprašati, um Rath fragen; vprašati za svojega brata, sich nach seinem Bruder erkundigen; prositi za kako reč = prositi česa; vem za vse tvoje grehe, ich kenne alle deine Sünden; vem za velikansko bukev v gozdu; otel vas je iz nevarnosti, za katere sami ne veste, da ste bili v njih, Ravn.; tudi za veliko druzih rotivcev sem slišal, da jih straši, LjZv.; za njo ni nič rekel, in Betreff ihrer sagte er nichts, jvzhŠt.; za računanje se ni ustrašila nobenega trgovca, LjZv.; menda ga je večkrat udaril, pa za dvakrat vem, da je resnica, Dol.; za mene ni nobene nevarnosti, was mich anbetrifft, für mich gibt es keine Gefahr, Cig.; jaz za-se, ich für meinen Theil, Cig.; za drugo, im übrigen: za drugo sem zadovoljen; — kaj je za to? was liegt daran? nič ni za to, daran liegt nichts; nič mi ni za njega, es ist mir an ihm nichts gelegen; — 9) v časnem pomenu: binnen, nach Verlauf von, über; za pet let; za leto dni, in einem Jahre, Npes.-C.; za eno uro, binnen einer Stunde, Cig.; za pol ure je bil mrtev, Svet. (Rok.); za malo časa, in kurzem, Jan.; — B) c. gen. kaže čas, v katerem se kaj godi; za dne priti, bei Tage ankommen; za svetlega dne, bei hellem Tage, Dalm.; za solnca, solange noch die Sonne scheint; za hlada, solange es kühl ist; za rana, früh; za časa, zeitlich, zur rechten Zeit; za jeseni, im Herbste, C.; za prva, anfangs, Mik.; za svojega žitka, während seines Lebens, ogr.-Mik., C.; za mladih dni, in der Jugend; za moje pameti, soweit ich mich zu entsinnen weiß, Jan.; za prejšnjega župana, unter dem früheren Bürgermeister; za Karla Velikega, zur Zeit Karls des Großen; za tega časa, während dieser Zeit, Gor.; — C) c. instr. 1) hinter, nach, (na vprašanje kje? ali kod?); za hrbtom; vrata za seboj zapreti; za pečjo sedeti; za mizo sedeti, am Tische sitzen; za morjem, jenseits des Meeres; grič za gričem, ein Hügel nach dem andern; iti, hoditi za kom, hinter jemandem einhergehen, jemandem nachgehen; udrli so (jo) za njim, sie strömten ihm nach; hajdi za menoj! auf! mir nach! pridite za nami! kommt uns nach! kričal sem za njim, pa me ni več slišal; — za delom hoditi, auf Arbeit ausgehen, Erj. (Izb. sp.); — nach (in Bezug auf den Rang); prvi za cesarjem; — 2) längs: za potokom, za vodo; — 3) kaže čas, po katerem se kaj godi, nach; za njimi nastopi sedem hudih letin, Ravn.-Mik.; dan za dnevom, leto za letom prejde; za tem (zatem) hierauf, hernach; zatem je rekla, Npr. (Št.)-Kres; — 4) kaže vzrok pri glagolih: zboleti, umreti, an; za grižo zboleti, Levst. (Nauk); za lakoto umreti je huje ko zgoreti, Npreg.-Jan. (Slovn.); — 5) nam. s (z): mit; ni imel za čim plačati, Schönl.; imaš za čim, lahko greš v Rim, Npreg.-Jan. (Slovn.), (morda nam. zə čim = s čim, C.); — II. praef. 1) kaže pomikanje za kako reč; solnce je zašlo za goro; zalesti koga, hinter einen, hinter seine Streiche kommen, ihn ertappen, Mik.; — zaostati za kom, hinter jemandem zurückbleiben; — 2) kaže kako zaprečenje s tem, da kdo sebe ali da se kaj druzega pred kako reč postavi; zadržati, zurückhalten; zazidati okna, die Fenster vermauern; zastreti, verhängen; zamelo je ceste; zasuti jamo; zasesti, durch Sitzen einnehmen, besetzen; veliko zaleči (eig. einen großen Raum liegend bedecken), viel ausgeben; zasuti, verschütten; zakleniti, zapreti, einsperren; — 3) kaže pomikanje v notranjost, globino, zahajanje na nepravo pot, napačno opravljanje dela: ver-, fehl-; zaiti, sich verirren, fehlgehen; zabresti v blato; zadolžiti se; zastriči, fehlerhaft scheren; zareči se, sich verreden; zašteti se, sich verzählen; — 4) kaže začetek dejanja ali enkratno dejanje: zapeti, zatrobiti, zaspati, zasmrdeti, zardeti, zakleti, einen Fluch aussprechen; zažvižgati, einen Pfiff thun; — 5) kaže zapravljanje, izgubo kake reči; zagospodariti, verwirtschaften; zaigrati, verspielen; zazidati, durch Bauen verbrauchen; zamuditi, versäumen; zaležati kosilo, (durch Liegen versäumen), Mik.; zamleti se, beim Mahlen weniger werden, (opp. namleti se); zapiti in zajesti svoje imenje, seine Habe durch Essen und Trinken verthun; — 6) kaže dovršnost dejanja: zaklati, abstechen; zadaviti, erwürgen.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

zabúšiti, -bȗšim, vb. pf. zuschlagen: vrata z., jvzhŠt.; — schleudern, C.; — z. se, anrennen, C., Z.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

zadẹ́ti, -dẹ́nem, vb. pf. 1) aufladen (auf den Rücken, auf die Schulter); z. koga, kaj na hrbet, na ramo; z. komu kaj; križ z. na rame, das Kreuz auf sich nehmen, Vod. (Pes.); — 2) z. si = prizadeti si, sich bemühen, sich anstrengen, Mur., C.; dosti si je zadel, Mur.; mnogoteri si veliko zadene, Dalm.; — 3) anthun: kaj so mu vse zadeli, pa vendar nič ne reče, Mur.; vse zlo, kar so le vedeli in mogli, so jim zadeli, Krelj; oni so meni često veliko zlega zadeli, Dalm.; rane z. srcu, das Herz verwunden, Kast. (Rož.); Bog ne zadeni! Gott behüte! — tolikanj mu je zadela, sie drang so sehr in ihn, Dalm.; — 4) erklecken, Z.; povsod oči imeti, da vse ljudem zadene, Ravn.; to nam prav zadene, das wirkt, Blc.-C.; — 5) anstoßen; ob kamen z. z nogo; z vozom v zid z., an die Mauer anfahren; z. na koga, kaj, auf jemanden, etwas stoßen, Cig., Jan.; po poti je v tolovaje zadel, Ravn.; — (fig.) in Conflict gerathen: z. ob kaj, Cig. (T.); z. se, anstoßen: zadel sem se v vrata, ob mizni ogel; — 6) treffen; zadel je, kamor je meril; z. v tarčo; meriti v zajca in z. psa; dobro z. ptico; — vrsta, red zadene koga, es kommt an jemanden die Reihe; praznik zadene, es fällt ein Festtag ein, Cig.; — betreffen, ereilen: nesreča ga je zadela; vojska ni zadela te dežele, Cig.; — zadet biti, betroffen, interessiert sein, Cig., Jan.; — treffen, errathen; zadel si jo, du hast es getroffen, errathen; — 7) verthun, vergeuden, Z., Trub., Dalm.; čas z., Bas.; (prim. zadejati).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

zadlę́skniti, -dlę̑sknem, vb. pf. zuschnappen (n. pr. z. tabakiro), Cig.; vrata z., die Thür zuschlagen, Z.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

zȃdnji, adj. 1) hinten befindlich, der hintere, Hinter-; zadnja vrata, das Hinterthor; zadnje noge, die Hinterfüße; zadnji kolesi, die zwei Hinterräder (am Wagen); — 2) am Ende befindlich, End-, der letzte; zadnja vrsta, die Endzeile, die letzte Zeile; zadnja cena; zadnja ura, die Sterbestunde; to je moja zadnja beseda; zadnji cilj in konec, der Endzweck, Cig.; vsi do zadnjega, durchaus alle; na zadnje, zuletzt; zuguterletzt; na zadnje so se vsi zopet sprijaznili; na zadnje me boš še tožil, am Ende wirst du mich klagen.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

zadrlę́skati, -am, vb. pf. anschmettern, Cig.; z. vrata, die Thür zuschlagen, Nov.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

zadrúskniti, -drȗsknem, vb. pf. zuschlagen: vrata z., Rez.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

zakléniti, -klę́nem, vb. pf. (mit einem Schloss) verschließen; z. vrata, omaro; — einschließen, einsperren; z. koga v sobo; z. se v sobo; z. denar v omaro.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

zaklẹ́pati 2., -klẹ̑pam, -pljem, vb. impf. ad zakleniti; verschließen, versperren; zvečer vrata z.; z. se v sobo; — nož se zaklepa, das Messer lässt sich schließen.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

zakȏłkati, -am, vb. pf. verriegeln: z. vrata, Savinska dol.-C.; — prim. kolk 3).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

zaletẹ́ti se, -tím se, vb. pf. 1) einen Anlauf nehmen; z. se in skočiti črez potok; z. se za kom, jemandem nachstürzen, M.; z. se v koga, v kaj, auf jemanden, etwas losrennen, losstürzen; pes se zaleti v človeka; anrennen; z. se v zid, v vrata; — 2) irre fliegen; ptiči se zaletijo, Cig.; ptiči so se zaleteli v mreže (haben sich in das Garn verschlagen), Cig.; sich verlaufen: psi so se zaleteli (na lovu), Cig.; krogla se je zaletela, die Kugel hat sich verlaufen, Cig.; — zaletelo se mi je, es ist mir etwas in die Luftröhre gerathen o. verschossen; tudi: zaletelo mi je, vzhŠt.; — zaletelo se mi je, ich habe mich versprochen, Cig., Dol.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

zalomátiti, -ȃtim, vb. pf. zuschlagen: z. vrata, BlKr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

zalópiti, -lǫ̑pim, vb. pf. 1) zuschlagen: vrata z., Jan.; — 2) ersticken machen, C., Z.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

zalópniti, -lǫ̑pnem, vb. pf. 1) zuschlagen: vrata, okno z., Cig., Jan., Dict.-C.; — 2) luftdicht verschließen: z. sod, Vrtov.-C.; — verstopfen, Cig., C.; z. se, sich verstopfen: nos se mi je zalopnil, Koborid-Erj. (Torb.); — 3) ersticken machen, SlGor.-C., Gor.; htelo me je z., Kras-Erj. (Torb.); z. ogenj, das Feuer löschen, Hip.-C.; z. se, ersticken, M.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

zalopútniti, -ȗtnem, vb. pf. zuschlagen: z. z vrati, vrata z.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

založíti, -ím, vb. pf. 1) z. komu eno, jemandem eine Ohrfeige geben; za uho z., unbeachtet lassen, Z.; kar se pri igri dobi, se za uho založi, = kar pri igri skupiš, ne smeš zameriti, Glas.; — hinterlegen: z. čudno moč v čem, Burg.; — daransetzen, Cig.; einlegen: z. dobro besedo za koga, Jurč.; z. priprošnjo, SlN.; — 2) verlegen, verräumen, verrammeln; cesto, pot z. s čim, Cig.; vrata s koli z., Nov.; z deskami kaj z., etwas mit Brettern zulegen, Cig.; z. pote in izhode, SlN.; z. jez, einen Damm abflachen, Cig.; (einen Raum) ausfüllen: peč z drvi z.; z. kopo z drobnimi drvi, Cig.; — = ograditi: z. vinograd, Ravn.; — 3) einen Imbiss nehmen, etwas essen; založi prej kaj, preden boš pil! jvzhŠt.; založi z nami! iss mit uns! Kras-Erj. (Torb.); — 4) mit einem Vorrath von einer Sache versehen; z. koga z blagom, z denarji, z živežem; z. se s čim, sich mit einer Sache versorgen; založen biti s čim, einen Vorrath von etwas haben; obilno založen biti z blagom, ein starkes Lager haben; izvrstno založena knjižnica, LjZv.; — dotieren, Cig., Jan.; — bedecken, Cig.; z. troške, Levst. (Nauk); založeni državni dolg, die fundierte Staatsschuld, Cig. (T.); — 5) z. knjigo, ein Buch verlegen, Cig., nk.; — 6) begründen, Vrt.; z. si srečo, Šol.; — 7) verpfänden, Mur.; — 8) etwas an einen unrechten Ort legen, verlegen; z. kam kako reč; — 9) z. komu kaj, jemandem etwas auftragen, befehlen, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

zalúskati, -lȗskam, vb. pf. aufschnalzen, Cig.; — z. vrata, die Thür zuschlagen, M.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

zalúskniti, -lȗsknem, vb. pf. einmal schnalzen, Cig.; — z. duri, vrata, die Thür zuschlagen, Cig., Burg.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

zalúščiti, -lȗščim, vb. pf. zuschlagen: z. duri, Cig.; hišna vrata z., Jsvkr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

zapəhníti, -páhnem, vb. pf. 1) zustoßen, zuriegeln: duri, vrata z., Cig., Jan., M., C.; — 2) verstopfen, voll stopfen, Cig., Jan.; z. si želodec, C., Z.; z. svinje z mastno krmo, da potlej malo jedo, Levst. (M.); — z. se, sich den Magen vollstopfen, Cig.; — zapehnilo se mi je, ich habe keinen Appetit mehr, Savinska dol.; — (durch Nähen) verstopfen, Jan.; rokavico z., Kor.-Cig.; nogavico z., Ravn. (Abc.)-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

zapę̑rək, -rka, m. der Riegel, C.; — vodni z., die Schleuse, C.; — to, za kar se vrata potegnejo, da se zapro, Svet. (Rok.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

zapháti, -phȃm, -pšèm, vb. pf. 1) einstampfen, Z.; einrammeln, Jan.; — 2) zustopfen, vermachen; vsa okna dobro zaphati, Mur.; — 3) verriegeln: duri z., C.; vsa vrata so zaklenili in zaphali, Ravn.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

zapȋrati, -am, vb. impf. ad zapreti; 1) zuschließen; z. okna, vrata; z. se, sich schließen: vrata se ne zapirajo dobro (schließt nicht gut an); pot z., den Weg versperren; pogled v zgornjo dolino z., LjZv.; — verstopfen: nekatere jedi život zapirajo, Cig.; z. kot, einen Winkel einschließen (math.), Cig. (T.); — 2) einsperren; tatove z.; — 3) voda se mu zapira, er hat die Wassersperre.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

zaprẹ́ti, -prèm, vb. pf. 1) schließen, zumachen; z. vrata, okno; z. hlev, sobo, škrinjo; z. nožič, das Taschenmesser einklappen; z. se, sich schließen; zufallen; vrata so se sama od sebe zaprla; nebo se je zaprlo = dežja ni, Cig., Ravn.-Valj. (Rad); — verschließen (fig.); z. srce, Cig.; srce pregreham zaprto, Cig.; — 2) einschließen, einsperren; živino v hlev, kuretino v kurnik z.; z. koga v sobo; z. se v sobo; — zaprto morje, ein geschlossenes Meer, Jes.; — verhaften, in Arrest bringen, einkerkern; tatu so zaprli; zaprt biti; imeti koga zaprtega; — versperren; cesto, pot, prehode komu z.; dovoz z., die Zufuhr abschneiden, Cig.; sneg nam je vas zaprl, C.; — voda se mu je zaprla, er leidet an Harnverstopfung, Cig.; — zaprt, verstopft, hartleibig; — besedo z. komu, jemanden verstummen machen, C.; sapo z., den Athem benehmen; (fig.) mundtodt machen; — na zaprto kupiti, ohne offene Frist kaufen, Svet. (Rok.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

zaslȃnjati, -am, vb. impf. ad zasloniti; zulehnen, (durch ein davorgestelltes Ding) verdecken, Cig.; viseč prt zaslanja vrata, Dict.; — verlehnen: luč z., M.; z. razgled, die Aussicht verdecken, Levst. (Zb. sp.); z. komu, jemandem im Lichte stehen, Mur., V.-Cig.; — decken, schützen, schirmen, Cig., Jan.; kokoš zaslanja svoja piščeta, Krelj; zaslanjaj dušne pastirje! ogr.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

zašklómpniti, -šklǫ̑mpnem, vb. pf. zuschlagen: z. vrata, C., Z.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

zaškrípati, -pam, -pljem, vb. pf. zu knarren, zu knirren o. zu knirschen anfangen; aufknarren, einen Knirschlaut hervorbringen; kolesa zaškripljejo, in voz se dalje pomika; vrata so zaškripala; z zobmi z.; — z. eno, ein Stück auf der Geige aufkratzen, auffiedeln, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

zatelę́biti, -ę̑bim, vb. pf. 1) zuwerfen, zustoßen; z. vrata, die Thür zuschlagen, C.; z. se kam, irgendwohin stürzen, fallen, C.; — z. se, unüberlegt handeln o. reden, zuplatzen, Cig.; — 2) = zatelebati se, sich vergaffen, Jarn., C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

zatrẹ́ščiti, -trẹ̑ščim, vb. pf. zuschlagen: z. vrata, Cig., LjZv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

zavalíti, -ím, vb. pf. 1) durch etwas Hingewälztes verrammeln, verwälzen, Cig., M.; cesto, vrata z. s čim, Cig.; — 2) bewirken, dass sich etwas wälzt, hinwälzen; kamen k grobnim durim z.; sod v klet z.; — z. žival, ein Thier niederschlagen; — z. se, sich wälzend dahinstürzen; kamen, hlod se je zavalil s hriba v dolino; ungeberdig sich legen; z. se v travo, na posteljo; z. se kakor klada, kakor konj, Cig.; — 3) zavaljen, dick und fett, Kr.; plump, Cig.: nemaren, zavaljen, neučen človek, Krelj.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

zavráziti, -im, vb. pf. aufknarren, C.; vežna vrata zavrazijo, Bes.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

zazídati, -am, vb. pf. 1) durch Mauerwerk verschließen, zumauern, vermauern, verbauen; okno, vrata z.; razgled z.; svetlobo komu z., Cig.; — einmauern; zaklad z.; živega človeka z.; — 2) durch Bauen verlieren, auf Bauten verausgaben: veliko denarja z.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

zbíti 1., zbȋjem, vb. pf. 1) durch Schlagen zusammenfügen, zusammenschlagen; raztrupana vrata za silo zopet z.; z žreblji z., zusammennageln; — 2) in Stücke schlagen: vrata zbiti s kamenjem, Cig.; jeklo jeklo zbije = auf einen harten Ast gehört ein harter Keil, Cig.; — 3) abprügeln, C.; — z. se, übereinander gerathen, raufen, Poh.; Ono noč smo fantje zbili Se pod lipo zeleno, Npes.-K.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

žlę̑mprga, f. = vrata v vodoravnem podu, ki se odpirajo navzgor, die Fallthür, Goriš.-Štrek. (Let.), Gor.; — iz srvn. slegebrücke, Zugbrücke, Štrek. (Let.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.