Tiskanje

bajúlja, f. "bajule" imenuje Stanko Vraz nekake otročje narodne pesmi, Pjk. (Črt. 139).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

bodícniti, bodȋcnem, vb. pf. stechen, C.; z iglico b. koga, Npes.-Vraz.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

bọ̑g,* bogȃ, m. 1) der Gott; lažnjivi, krivi bogovi, die falschen Götter, Götzen; služite drugim bogom, Dalm.; — pomni: zlega boga uživa z menoj vred, es geht ihm schlecht, wie mir, BlKr.-M.; — Bog, Gott (der Christen); Boga moliti, beten; Bogu služiti, Gott dienen; Bog oče, Gott Vater; Bog človek, Bog in človek, der Gottmensch, Jan.; — tak hrup je, da ni grmečega Boga slišati (čuti), *von zu großem Lärm hört man den Donner nicht, Z., Levst. (Zb. sp.); — v rekih o pozdravljanju: (prihajajočemu ali sploh temu, s katerim smo se sešli): Bog te sprimi, (vzprimi), grüß dich Gott! Cig., Jan.; (prim. Bog vas primi! Alas.; "buge waz primi gralva Venus!" tako je pozdravil l. 1227. koroški knez s svojimi vitezi Ulrika Lichtensteinskega, ki je kot Venera oblečen potoval, Kres 1882, 177.); (pri ločitvi:) z Bogom! adieu! lebe wohl! Bog te obvaruj! behüt' dich Gott! Bog s teboj! Bog z vami! Gott befohlen! Cig.; ("Bog z vami" je odgovor na "Bog vas primi", Alas.); z Bogom ostani, Gott befohlen! (pri srečevanju:) dobro jutro Bog daj! odzdrav je: Bog ga daj! (tudi samo: Bog! Levst. [M.]); zato: Boga povedati, C.; komu Boga dati (davati), grüßen: srečal me je, ali ni mi Boga dal, Z., Npes.-Vraz; (delavcem:) Bog daj dobro srečo! Bog daj srečo! Glück zu! Glück auf! (uživajočim kako jed:) Bog blagoslovi (žegnaj)! (počivajočim:) Bog daj srečo k počivanju! Bog daj dober počitek! (o napivanju:) Bog živi! Gott erhalte! mozi ti Bog! ("masti bog") Guts.; prim. moči; (ako kdo kihne:) Bog pomagaj! zur Genesung! (v vzklikih:) Ti moj Bog! Bog pomagaj, da si tako nagle jeze! Bog mu daj zdravje, on mi je veliko dobrega storil! Bog mu daj dobro, tam kjer je! hvala Bogu! bodi ga Bog zahvaljen! Gott sei Dank dafür! Boga zahvali, da si toliko dobil! skrajšano: "Bog", za: "Bog bodi hvaljen", ali kaj takega: Bog, da je tako, gottlob (ein Glück, ich bin froh, ich bin zufrieden), dass es so ist; Bog, da si prišel! Bog, da te ni videl! sam Bog, da nisem tega izgubil! Levst. (M.); še Bog, da je toliko; gottlob, dass es so viel ist, jvzhŠt.; Kruha b' ti dala, Ajdov je. "Ljubica moja, Bog, da je!" Vod. (Pes.); še Bog, če mu bomo hoteli žlico dati, LjZv.; Bog se usmili! Bogu se smili! Gott erbarme sich! tak je bil, da se Bogu smili! er sah aus, dass es Gott erbarme! bodi Bogu potoženo! Gott sei es geklagt! Bog hotel! wollte Gott! Bog dal, da bi bilo tako, gebe Gott, dass es sich so verhalte! Bog daj! geb' es Gott! Bog pomozi! helfe Gott! ako (če) Bog da! so Gott will! naj pa bo z Bogom! so sei es denn in Gottes Namen, Levst. (M.); Bog ve! weiß Gott! Bog ve, kdo, Bog ve, kam itd.; vedi si ga Bog, kje vedno tiči! Bog sam vedi, kaj bo iz tega! nosi se, kakor bi bila Bog si jo vedi kaj, Vrt.; Bog ne daj! Bog ne zadeni! Bog obvaruj! Bog prenesi! Bog odvrni! Gott behüte! Gott bewahre! Bog tega varuj! das verhüte Gott! (Bognasvaruj, subst.; der Gottseibeiuns, Jurč.; strah imeti pred čim, kakor Bognasvaruj pred križem, SlN.); Bog in sv. božji križ! Bog bodi pri nas in sveti vtorek! (sreda itd., kakeršen dan si je tedaj, kadar se to govorí; a tako govore največ tedaj, kadar odvračajo od sebe čarodejsko moč, in to se imenuje "dan izgovoriti", Levst. [Rok.]); za Boga svetega! za Boga milega! za Boga! um Gottes Willen! (poglej vsaj, skozi Bog! Dalm.; za skozi Bog! Prim., Kras; po it. "per Dio!" napačno narejeno); (o zagotavljanju, zaklinjanju:) Bog in duša! bei meiner Treue! Cig.; Bog me! (bogme!) = so wahr mich Gott strafe! bei Gott! Bog me, da je res! Bog mi je priča! — "pod milim Bogom" se pristavlja v podkrepljanje kakega nikanja; n. pr. nima pod milim Bogom nič opraviti; er hat auf Gottes Erdboden nichts zu thun; — v Boga ime (vbogajme) dati kaj, ein Almosen geben; rad v Boga ime daje; — 2) die geweihte Hostie: župnik je nekam šel z Bogom, (gieng versehen); — 3) das Gottesbild: držiš se, kakor lipov bog! = du thust so hölzern! bogove prodajati, Kruzifixe verkaufen; — 4) bog stari, die Gottesanbeterin (mantis religiosa), Kras-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

borovníca, f. 1) die Heidelbeere, die Schwarzbeere (vaccinium myrtillus); prim. črnica; — rdeča b., die rothe Heidelbeere, die Preißelbeere (vaccinium vitis idaea), Tuš. (R.); — 2) die Wacholderbeere, Npes.-Vraz; — 3) laška b., die Myrte, Dict.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

brati (dodatek k slovarju), dodaj na koncu: Mašnik od mene grehe bere, Npes.-Vraz.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

bŕčati, -ím, vb. impf. murren: b. v koga, C.; dröhnen, wirbeln: bobnica brči, Jarn., Mur.; summen: čebela, hrošč brči, C.; rauschen: gizdava gre in brči, C.; — schwirrend fliegen: Kosek v gorice brči, Npes.-Vraz; — prim. vrčati.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

brodnár, -rja, m. = brodnik, Dict., Mur., Cig., Danj.-Valj. (Rad); Brodnarja je zaklicala, Holaj, holaj, brodnarič mlad! Npes.-Vraz.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

brȗmbati, -am, vb. impf. die Maultrommel spielen: Da bi brumbice 'mela, Si brumbala bi, Npes.-Vraz.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

búhati, bȗham, -šem, vb. impf. puffen, stoßen; burja, veter buha; gorkota buha v sobo, Nov.; plamen buha kvišku, schlägt, lodert empor, C.; morje buha, das Meer brandet, C., Z.; na dveri buhati, stark pochen, C.; z glavo buhati v zid, Št.; schlagen: ženo z macljem buše, Npes.-Vraz; kozli se buhajo, stoßen sich mit den Hörnern, Cig.; b. se, sich im Gedränge stoßen, Dol.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

cę̑ckast, adj. mit großen weiblichen Brüsten, Npes.-Vraz.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

čobę́ti, -ím, vb. impf. das Maul offen halten, maulaffen, Jan., C.; — müßig sein, C., Npes.-Vraz; tam sem čobel pet tednov, SlN.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

črẹ́ta, f. ein morastiger Ort, der Ried, C., Št.; V čreti mrzla voda 'zvira, Npes.-Vraz.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

čŕstəv, -stva, adj. = čvrst, Danj.-Mik.; črstev je bil po mladeniško, Ravn.; črstvo žito = jekleno ž., Svet. (Rok.); — frisch, Jan., M.; črstva voda, Slom.; Tri kapljice črstve krvi, Npes.-Vraz.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

dà 2., interj. (za imperativom) doch, denn: beži da! pojdi da! delaj da! vzhŠt., ogr.-C.; Prekrižaj da mati dete, Npes.-Vraz; — prim. daj (pod: dati) in dej (pod: deti), der.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

dajáti, dájem, (dajèm), dájam, vb. impf. zu geben pflegen, geben; d. in opravljati, leisten, DZ.; v Boga ime d., Almosen geben; hvalo d. komu, jemanden lobpreisen; Boga dajati komu, grüßen, Npes.-Vraz; — anbieten; dajal sem mu denar, pa ga ni hotel vzeti; sto goldinarjev je že dajal za kravo; — zuschreiben: ne store tudi cestovinarji tega, ki jim toliko trdo srce dajate? Ravn.; — kriv, dolžan se dajem, ich bekenne ("gebe") mich schuldig: tatvine se dolžan daje, Boh.; — d. se, mit einander streiten, zanken: hudo sta se dajala.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

dȃn, dnę̑va, dnę̑, m. 1) der Tag, das Tageslicht; d. se sveti skozi okno, das Tageslicht dringt durch die Fenster ein, Cig.; na d. priti, ans Tageslicht kommen; na d. spraviti; sklenil je to kralju na d. dati, offenbaren, Ravn.; to je jasno kakor beli dan; pri belem dnevi, Mik., = po belem dnevi, LjZv., bei hellichtem Tage; za bele dni ne, = um keinen Preis, C.; d. se dela, es tagt; = d. poka, Cig.; d. se sivi, der Morgen graut, Cig.; dan se je storil, es ist Tag geworden; d. zvoniti, das Morgengeläute ertönen lassen; Predno še daní zvoni, Npes.-Jan. (Slovn.); Čakajte, oj mati vi, Da danove odzvoni, Npes.-Jan. (Slovn.); ko je dnevi zazvonilo, Jurč.; Ko bo petelin k dnevu pel, Npes.-K.; pred dnevom, vor Tagesanbruch; = pred dnem; = do dne, Polj.; z dnevom, mit Tagesanbruch; z dnevom vstati; = za mladega dne, Cig.; velik d. je, es ist hoch am Tage, Cig., C., M., Kr.; bil je velik d., Jurč.; — po dnevi, bei Tage, (= po dne, Npes.-Vraz-Mik.; po dni, Guts., Npes.-Schein.); črez dan, tagsüber; še je dosti dne, es ist noch hoch am Tage; za dne, noch bei Tage, vor Einbruch der Nacht; d. se krajša, daljša, nimmt ab, zu; dan je dalji, kar petelin črez prag skoči, kar bolha zine, = der Tag ist nur um ein Unbedeutendes länger, Cig.; prišel je čas, "ko se dan skozi noč vidi", (= ko je noč zelo kratka), kakor kmet veli, Vrt.; noč ima ušesa, dan pa oči, bei der Nacht kann man gehört, beim Tage gesehen werden, Z.; noč in d., Tag und Nacht; = noč ter dan, Trub.; — tja v en dan, tja v dan, in den Tag hinein, ohne Zweck und Ziel (po nem.); — 2) der Tag (als Zeitabschnitt): vsak dan, täglich; dan na dan, dan za dnevom, Tag für Tag; živeti z dneva na dan, von einem Tage zum andern, Vrt.; v d. in noč, in 24 Stunden, Vrt.; dan hoda, tri dni hoda, eine, drei Tagreisen; en dan hoditi; dva dni; dva cela dneva; (dva cela dni, Dict.); ta dan, an diesem Tage; prej ta dan, tagsvorher; pred božičem ta dan, am Tage vor Weihnachten; tega dne, an diesem Tage; dne petnajstega meseca septembra; petnajstega (dne) kimavca, am 15. September; dan in leto pristaviti, das Datum beisetzen, Cig.; — dober dan! guten Tag! sveti d., der Weihnachtstag; na sveti d., am Weihnachtstage; na sv. Martina dan; tepežni d., der Tag der unschuldigen Kinder; sodnji d., der Tag des Weltgerichtes, der jüngste Tag; rojstni dan, der Geburtstag; vsednji dan, der Werktag, Cig.; dan, der Rechtstag, die Tagsatzung; dan dati, einen Tag ansetzen, Cig., C.; = d. postaviti, Dict.; dan opraviti, die Tagsatzung abthun, Z.; jutri imamo dan, Kr.; imela sta dan, LjZv.; — dan današnji, heutzutage; svoje dni, njega dni, einst (o preteklem, in bodočem času); njega dni je bilo dobro, Jurč.; od njega dni, von je her, Ravn.; tako-le bo njega dni pravo jutro napoknilo, Ravn.; on dan, neulich; ta dan, kürzlich, Polj.; drugi dan, übermorgen, Polj.; to bom pomnil vse svoje žive dni, Zeit meines Lebens; tudi: ves svoj živ dan, Jurč.; za živih dni so gazili ljudem po njivah žito, bei ihren Lebzeiten, Navr. (Let.); na stare dni, im Alter; — 3) dan zemlje, ein Joch Land, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

desetína, f. 1) der zehnte Theil, das Zehntel, Cig. (T.); — 2) der Zehent; žitna d., der Getreidezehent, vinska d., der Weinzehent; gorska d., die Bergfrohne, Levst. (Nauk); — desetino jemati, pobirati, den Zehent nehmen, einsammeln; — 3) v desetino iti = po svetu iti (o desetem bratu, deseti sestri): Kaj (n. kar) je le desetega, Vse mora v desetino iti, Npes.-Vraz.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

dreselíti, -ím, vb. impf. betrüben, ärgern, ogr.-Mik.; d. se = žalostiti se, Npes.-Vraz.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

dromljeváti, -ȗjem, vb. impf. girren: grlica poje, drobno dromljuje, Npes.-Vraz; — prim. dromljati.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

drȗže, -eta, n. 1) der Genosse, der Gefährte, Cig., Jan., Mik.; — 2) der Brautführer, C.; der Begleiter der Brautjungfer, C.; — 3) der Ehegenoss, Cig., C.; = zakonski mož ali žena, Dict.; očaki so za svoja zakonska družeta ino otroke iz srca žalovali, Trub.; ona je tvoje druže, Dalm.; Preljubo moje druže, Npes.-Vraz; zakonski so s svojimi družeti plesali, Kres; — tudi m.: Si prišel, druže pravi moj? Npes.-Vod. (Pes.); Ladin druže, Vod. (Pes.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

duríti, -ím, vb. impf. 1) verhasst, ekelhaft machen: d. koga komu, Hal.-C.; — d. se, ekeln, ekelhaft sein: jed se mu duri, ogr.-C., kajk.-Valj. (Rad); — 2) verabscheuen, verachten, C.; Koga (= kogar) sem najbolj durila, Toga (= tega) sem si dnes dobila, Npes.-Vraz.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

fríšək, -ška, adj. 1) frisch, vzhŠt.; f. in mlad srd, Krelj; — 2) = uren, hurtig; Ena morska deklica friško gre Po eno ročko frišne vode, Npes.-Vraz; — prim. nem. frisch, stvn. frisc, it. fresco.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

gizdȃvka, f. die Hoffährtige, die Putzdirne, Cig., Jan., Npes.-Vraz.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

grúntati, -am, vb. impf. g. vodo, den Wassergrund suchen, Z.; g. morje, Npes.-Vraz; — grübeln; — iz nem.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

hȃja, interj. = haj 2): Oj tuja haja, mladi sin, Npes.-Vraz.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

hàla, interj. holla! C.; Oj hala, hala, Nežica! Npes.-Vraz.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

hlíniti, hlȋnem, vb. pf. 1) eine schnelle Bewegung machen, schießen: orel na zemljo hline, C., Npes.-Vraz; sin skozi vrata hline, kam eilends zur Thüre herein, Slom.-C.; — 2) einen Schlag führen, Hal.-C.; — prim. hlipniti.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

hòd, hóda ali: hǫ̑d, hodȃ, m. 1) das Gehen, der Gang, Dict., Mur., Cig., Jan.; očistite pot, da svoboden in miren hod imate k očetu, Krelj; obdrži moj hod po tvojih stezah, Trub.; naš hod ni se uganil od tvojega pota, Dalm.; hod mi počasi gre, C.; (dekle) je dobrega hoda, Npes.-Vraz; — tri ure hoda, drei Stunden Weges, tri dni hoda, drei Tagreisen; — der Marsch, der Zug, Cig., Jan., DZ.; — der Lauf (mech.), Cig. (T.); h. svetlobnih žarkov, Žnid.; — h. ukov, der Studiengang, DZ.; pravilni h. obdelovanja, der regelmäßige Gang der Bearbeitung, DZ.; — 2) pl. hodi, die Gänge, die Gallerien, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

hrstljáti, -ȃm, vb. impf. knorpeln, nagen, Z., Vraz-Pjk. (Črt.)

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

hŕzati, -zam, -žem, vb. impf. wiehern, Mur., Cig., Jan., Mik., Nov., Npes.-Vraz, vzhŠt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

hrzgetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. = hrzati, Št.-Z., Npes.-Vraz.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

hȗškati, -am, vb. impf. jauchzen, Hal.-C., Npes.-Vraz; — prim. uškati.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

íca, f. junge, kleine Kuh, Št.-Valj. (Rad); Moja ica breja, Npes.-Vraz.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

igr̀c, (igrə̀c), -grcà, m. der Spieler, Meg., Jan., Mik., Trub.; — der Musikant, (ígrc) vzhŠt.; Čuješ ti, igrc, Kralj Matjaž? Npes.-Vraz.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

ìzda, adv. 1) auch, jetzt, noch, Habd., ogr.-Mik.; Moj mladi sin še izda spi, Npes.-Vraz; — 2) gerade jetzt, bald, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

izkrvavíti,* -ím, vb. pf. ganz mit Blut beflecken, M., Npes.-Vraz.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

izležíšče, n. = rojstni kraj, C., Npes.-Vraz.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

izpéljati, -pę́ljem, in: izpeljáti, -ȃm, vb. pf. 1) heraus-, hervorführen, Cig., Jan.; i. gnoj na njivo, Dol.; In je 'zpeljala konj'če tri, Npes.-Vraz; — (aus dem Neste) führen: ptice so že mladičke izpeljale; i. se, das Nest verlassen; ptički so se že izpeljali; entwenden: denar komu iz žepa i., Cig., jvzhŠt.; — i. iz zmote, aus dem Irrthum herausleiten, Cig.; — verlocken: zopet me je izpeljal, wieder hat er mich daran gekriegt, jvzhŠt.; — ableiten, folgern, Cig., Jan., nk.; — 2) etwas fahrend irgendwohin schaffen: prehud je breg, preveč si naložil, ne boš izpeljal, der Berg ist zu steil, die Ladung zu groß, du wirst nicht hinauffahren können; tega še po ravnem ne boš izpeljal; — 3) ausführen, vollführen, durchführen, zustande bringen; vse lepo i.; — i. zid, jarek, eine Mauer aufführen, einen Graben ziehen, Cig.; trto kvišku i., in die Höhe ziehen, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

izpreletẹ́ti,** -ím, vb. pf. 1) hinüberfliegen: Ta ptičica izpreletela Taj na sprednji oltar, Npes.-Vraz; — izpreletelo se je, es hat schnell aufgehört zu regnen, es ist das Wetter vorübergegangen, Cig.; — 2) z očmi i., überblicken, Cig.; — anwandeln, befallen; mraz me je izpreletel, es lief mir kalt über die Haut, Cig.; groza, strah me izpreleti, mi mozeg in kosti izpreleti, wandelt mich an, dringt mir durch Mark und Bein, Cig.; rdečica me izpreleti, ich erröthe plötzlich, Cig.; (tudi: izpreletim od rdečice, C.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

jáblanca, f. dem. jablan, Svet. (Rok.); Na polju raste jablanca, Npes.-K.; Jablan, jablan, jablanca, Npes.-Vraz.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

jápica, m. dem. japa; das Väterchen, Habd., Mur., C., Npes.-Vraz; — prim. japa.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

jezera, f., Guts., Mur., Npes.-Vraz; pogl. 1. jezero.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

ježevíca, f. = ježica 1), Npes.-Vraz.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

jòje, interj. = joj: O joje 'no prejoj! Npes.-Vraz.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

kámen, adj. steinern, Stein-, Mur., Cig.; Pod lipo stoji miza, Oj miza kȃmena, Npes.-Vraz; zagledne kameno mizo, Npr. (vzhŠt.)-Kres; kameni ogelj, die Steinkohle, Cig. (T.); kameno olje, das Steinöl, das Petroleum, Cig. (T.), Levst. (Nauk), Žnid.; kamena smola, das Erdharz, Erj. (Min.); kamena posodba, steinerne Gefäße, Raič (Slov.); tudi: kamę̑n, Mur., Vrt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

kárlav, adj. mit langem ungeordnetem Haar, Npes.-Vraz.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

kíta 1., f. 1) die Flechte, die Haarflechte, der Zopf; kite plesti, razpletati; die Strohflechte (z. B. bei Strohdächern); — k. prediva, ein zusammengedrehtes Büschel Flachs; — pogovor se plete na vse kite, Jurč.; — 2) die Sehne, die Flechte; kito si pretegniti; vsaka mišica ima dve kiti, začetno in končno, Erj. (Som.); — 3) der Ast, Habd.-Mik.; zelena k., ogr.-C.; cvetna k., die Guirlande, Jan. (H.); — der Blumenstrauß, Jan., kajk.-Valj. (Rad), Npes.-Vraz; der Strauß (thyrsus, bot.), Cig. (T.), Tuš. (B.); — das Strahlenbüschel (math.), Cig. (T.); — 4) ein langer Zug, der Flug, die Schar (o ptičih), Cig., Jan.; k. jerebic, Zora; k. rac, Svet. (Rok.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

klǫ́nčniti, klǫ̑nčnem, vb. pf. fallen, C.; (o odsekani glavi), Npes.-Vraz; — pogl. kloncniti.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

kmę́tinja, f. = kmetica, Mur., Cig., Jan., vzhŠt.; Stoji mi stoji nova vas, V novi vasi kmetinja, Npes.-Vraz.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

kolẹ́nica, f. 1) voda do kolen segajoča, Koborid-Erj. (Torb.); — 2) = kolenka 2), Npes.-Vraz.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

kolobę́ncati se, -am se, vb. impf. sich wälzen, Npes.-Vraz.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

korę̑n,* m. 1) die Wurzel; travo pomuliti do korena; — čarodelni k., die Zauberwurzel, Cig.; — do korena, gründlich: do korena pohujšati koga, svoje življenje preinačiti, LjZv.; jeziku seči do korena, eine Sprache gründlich erforschen, Levst. (Zb. sp.); — ein überaus starker Mensch, Cig.; Pekta pod senčno lipo ž njo, S korena Pegama glavo, Vod. (Pes.); — gorski k., der Gebirgsstock, Cig. (T.); — der Fuß des Berges, Jan.; — die Wurzel (math.), Cig., Jan., Cig. (T.); kvadratni, kubični k., Cel. (Ar.); k. potezati, die Wurzel ausziehen, Cig. (T.); — die Wurzel eines Wortes (gramm.), Jan., nk.; — 2) der unterste Balken eines gezimmerten Hauses, = podsek, C.; — 3) = oselnik, Npes.-Vraz; — 4) navadni k., die Möhre oder gelbe Rübe (daucus carota); poletni veliki k., große Sommerwurz (orobanche major), Tuš. (R.); — ciganski k., das Leimkraut (silene pumilio), Josch; — črni k., die Haferwurz (scorzonera), Tuš. (B.), Medv. (Rok.); tudi: das Beinwell (symphytum officinale), Z., Josch; — rdeči k., die Lotwurz (onosma stellulatum), GBrda-Erj. (Torb.); — zlati k., die Gold- oder Asphodillwurz (asphodelus), Dict., Jan., C., Medv. (Rok.); — divji k., der Wasserschierling (cicuta), C.; = smrdljivi k., Cig., Strp.; — zviti k., der Weiderich (lythrum salicaria), Cig.; — volčji k., der Eisenhut (aconitum), Dict., Z.; tudi: der Seidelbast (daphne), M.; — grižni k., die Blutwurz (tormentilla), Strp.; — rožni k., die Rosenwurz (rhodiola rosea), Junska dol. (Kor.), Josch; — rženi k., die weiße Zaunrübe (bryonia alba), Josch; — gadji k., die Natterwurz (polygonum bistorta), Cig.; = kačji k., Medv. (Rok.); — kravji k., die Flockenblume (centaurea phrygia), Medv. (Rok.); — svinjski k., die Knoten- oder Feigwarzenwurz (scrophularia nodosa), Cig., C., Medv. (Rok.); — mastni k., der Sanikel (sanicula), C.; — sladki k., die Süßwurz (glycyrrhiza), Cig., Medv. (Rok.); divji sladki k., wildes Süßholz (astragalus glycyphyllos), Medv. (Rok.); — mrtvični k., der Baldrian (valeriana), C.; — veliki k., wahrer Alant (inula Helenium), M., Josch, Tuš. (B.), Medv. (Rok.); = tolsti k., Meg.; — blagostni k., das Benediktenkraut (geum urbanum), Medv. (Rok.); = žegnani k., Cig., Tuš. (B.); — jesenov k., der Diptam (dictamnus), Glas.*; — tudi: kǫ̑ren, Kr.-Valj. (Rad); (kǫ̑rən, -rna, ogr.-C.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

korę̑njiče, n. dem. korenje, kajk.-Valj. (Rad); Drevo zeleno — korenjiče je pognalo, Npes.-Vraz.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

krȃmpež, m. 1) das Steigeisen, Z.; — 2) krampeži, die Spitzen (Griff und Stollen) am Hufeisen, C.; — Naprej obrni krampeže, Nazaj obrni gladko kov, Npes.-Vraz.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

kríkati 1., -am, vb. impf. schreien, Jan., M.; dekleta začnejo krikati, Pjk. (Črt.); Sneha je začela krikati, Krikati pa javkati, Npes.-Vraz; gosi krikajo, Vod. (Izb. sp.); jauchzen, Mur., vzhŠt.; svati si krikajo, die Hochzeitsgäste jauchzen sich zu, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

krívəc 1., -vca, m. 1) der Krummfuß, M.; — 2) ein gekrümmter Gegenstand: der Krummsäbel, C.; — das Krummesser, das Garten- oder Rebenmesser, Cig., Jan., C., Goriška ok.-Erj. (Torb.), Rez. (Baud.); das Schroteisen der Schuster, Cig.; črevljarski k.: e je podoben črevljarskemu krivcu, LjZv.; — ein gekrümmter Hebel, Notr.; — der Birkhuhnschwanz als Hutschmuck, C.; (nav. pl. krivci), Gor.; — 3) der Nordostwind, Št.-Kres IV. 401.; vstal je vihar, kateri se imenuje krivec ("eine Windsbraut, die man nennet Nordost"), Dalm.; (der Nordwind, Mur., Cig., Jan., Mik.; der Ostwind, Tolm.); — 4) der Schuldtragende, der Schuldige, der Thäter, Meg., Mur., Cig., Jan., Mik., Hip. (Orb.), Npes.-Vraz, DZ., Dol.; vseh teh grehov si ti krivec, Jsvkr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

kríž, m. 1) das Kreuz; na k. pribiti, ans Kreuz schlagen; nadgrobni k., das Grabkreuz, Cig., nk.; — das Fensterkreuz, Cig., C.; pl. križi, das Gitter, Cig.; — das schriftliche Kreuzzeichen; križe kraže delati, Kreuz- und Querstriche machen, Z.; — das mit der Hand gemachte Kreuzzeichen; k. narediti; križ božji! (tako se pobožno reče, kadar se kako delo začne); — die Kreuzform: na k., kreuzweise; v k. tkati, köpern, so weben, dass der Anschlag die Kette schräg durchkreuzt, Cig.; roke v k. držati, die Hände verschränkt halten; poti gresta v k., die Wege durchkreuzen sich, Cig.; pl. križi, der Kreuzweg: na križih sva se srečala, Z.; Sem b'la s križev ukradena, Npes.-Vraz; — v k. mi gre, hodi, es kreuzt meine Pläne; ako kaj v k. ne pride, wofern nicht etwas dazwischen kommt; v k. biti z naredbami, mit den Verfügungen im Widerspruch stehen, DZ.; — 2) das Kreuzbild, das Kirchenkreuz; k. nositi, Kreuzträger sein; — pl. križi, die Kreuz- oder Bittwoche: o križih, Z.; veliki križi, Christi Himmelfahrt, C.; — šmarni križ, svete Helene križ, Sternbilder, C., Z., Pjk. (Črt.); — sv. Helene k. tudi: eine Art Knopfblume (scabiosa columbaria), Josch; — das Kreuz (= Plage, Widerwärtigkeiten, Leiden); vsak človek ima svoj križ; križi in težave; križ imeti (s kom, s čim), mit jemandem, mit einer Sache ein Kreuz haben; velik križ je ž njim; k. si nakopati; — 3) das Rückenkreuz; v križu me boli, ich habe Schmerzen im Kreuze, Cig.; — 4) eine Art Garbenschober (15 Garben kreuzweise gelegt), vzhŠt., ogr.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

kŕnjav, adj. 1) schartig, verstümmelt, Z., Zv.; — 2) mit zerrauftem Haar, vzhŠt.-C., Npes.-Vraz.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

kroliti, -im, vb. impf. = kruliti, Volk.-M., Npes.-Vraz, Raič (Let.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

krǫ̑ža, f. großes Trinkglas, C., Npes.-Vraz; — prim. kravža.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

kr̀p, kŕpa, m. psovka staremu človeku: stari k., Npes.-Vraz.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

kȗkmast, adj. schopfig, mit großem Schopf, C.; kukmasta kapa, Npes.-Vraz; — gefüllt, doppelt (von Blüten): kukmasti fajgeljni, vzhŠt.-Pjk. (Črt.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

kukováti, -ȗjem, vb. impf. schreien wie der Kuckuck: kukavica kukuje, Npes.-Vraz.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

kùr, kúra, m. der Hahn, Cig., Jan., Vrt., vzhŠt.-C.; kuri pojo, Dict., Npes.-Vraz; kadar kuri zapojo, Trub.; Kur zapoje, kura kokodaka, Levst. (Zb. sp.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

kúrtast, adj. gestutzt, Jan., C.; k. pesek, Npes.-Vraz; — stumpf, C.; k. nož, Z.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

kurvȋn, m. = kurbir, Npes.-Vraz.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

lágoj, adj. schlecht, gering, C.; — böse, ogr.-Mik., C. (Vest.); lagoja mačeha, Npes.-Vraz.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

lápa 1., f. 1) das Maul, das Mundstück, C., Danj.-M.; nav. pl. lape, das Maul, Mur.-Cig., C., vzhŠt.; das Hundsmaul, Npes.-Vraz; das Wolfsmaul: Volk odpre lape, Danj. (Posv. p.); — 3) das Plappermaul, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

ləščáti, -ím, vb. impf. glänzen, schimmern, Štrek.; Kaj na nogah, kaj na nogah, Šolniči leščijo, Npes.-Vraz; = l. se, Dict., Jan., Koborid-Erj. (Torb.), BlKr., ogr.-Valj. (Rad); v daljavi se lešče zidovi, Erj. (Izb. sp.); — leščeč, glänzend, schimmernd, Mik., ogr.-C.; leščeča Sava, Zv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

lǫ̑šperna, f. = lošpernica, Npes.-Vraz.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

lȗskati 3., -am, vb. impf. = luckati, Cig., Jan., Npes.-Vraz; pijanci žganje luskajo, Slom.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

mȃjcən, -cəna, adj. sehr klein, winzig, Cig., Jan., Mik., SlGor.-C.; To dete majceno, Npes.-Vraz; (majcin, Cig., Jan., Trub.-Mik.; on je bil majcine postave, Schönl.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

mȃjcikọ, adv. ein bisschen, Npes.-Vraz.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

mẹ̑d 1., m. = med f., ogr.-Mik.; sabljica, z žoltim medom medena, Npes.-Vraz; med z drugo medino premešan (se na zlivanje zvonov, žlic i. t. d. rabi), ogr.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

mẹ́diti 2., -im, vb. impf. mit Erz belegen, beerzen, Cig.; (sabljica, z žoltim medom medena, Npes.-Vraz).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

míliti se, -im se, vb. impf. 1) dauern, leid sein: on se mi mili, er dauert mich, ta reč se mi mili, um diese Sache ist mir leid, Mur., Cig., C., M.; Men' se že žolnirje milijo, Npes.-Vraz; tudi: mili se mi koga, česa, Jan.; — 2) schmeicheln, Habd.-Mik., V.-Cig., Jan.; m. se komu, LjZv.; kokoš se mili (z glasom), Dol.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

mincən, -cəna, adj. = micen, winzig, Mik., Npes.-Vraz, Št.-Trst. (Let.), Nov.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

móči, mǫ́rem, (mórem), vb. impf. 1) können, vermögen, imstande sein; moreš pomagati, pa nečeš; kaj si more, was kann er dafür? — ne morem vsemu kaj, ich kann nicht alles bestreiten, thun; = ni mi moči vsemu kaj; sam sebi ne morem kaj, ich kann mir selbst nicht helfen; — njemu ne morem nič, ich kann ihm nichts anhaben; kaj mu neki morejo? was können sie ihm denn anhaben? žaba ne more orehu kaj, ein Frosch kann eine Nuss nicht zerbeißen, Npreg.; — ne more ga, er kann ihn nicht leiden, Cig.; — moči je, es ist möglich, ni moči, es ist nicht möglich, man kann nicht; vse je moči storiti; ni mi moči priti; če je moči, wenn es möglich ist; — 2) mozȋ Bog! mozȋ ti Bog! (pri napivanju), Gott erhalte! wohl bekomm's! Cig., Notr., Gor.; O star'šina mozi ti Bog! Npes.-Vraz; — 3) mǫ̑rem, müssen; v knjigi se zdaj sploh piše: morati, -am.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

móliti 1., mǫ́lim, vb. impf. 1) beten; pobožno m.; očenaš m.; m. koga, anbeten; Boga m., (zu Gott) beten; — 2) srečo, zdravje m. komu, Glück, Gesundheit wünschen, begrüßen, Boh., Dalm., Krelj, Kast.; začeli so mu zdravje m., Dalm.; vse dobrote m., alles Gute wünschen, Krelj; — 3) m. se komu, jemanden bitten, Npes.-Vraz, jvzhŠt.; — 4) m. se, sich entschuldigen, Celje-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

mǫ̑ž, možȃ, m. der Mann; — der Ehemann; moj mož; zá-mož dati = omožiti, Cig., Npes.-Vraz, Mik.; = v zamož dati, vzhŠt.-C., Mik.; = k možu dati, ogr.-C.; zá-mož iti = omožiti se, vzhŠt.-C.; — (občinski, srenjski) možje, die Gemeindeausschussmitglieder, Cig.; — bodi mož! sei mannhaft! mož beseda, ein Mann ein Wort, ein Mann von Wort; mož beseda biti, sein Versprechen halten; kar sem pa dejal, temu sem še dan danes mož beseda, Levst. (Zb. sp.); mož beseda! Hand her! — moža kazati, imponieren, Cig. (T.); mož, da je moža vreden, ein achtungswerter, biederer Mann, Fr.-C.; — povodnji m., bajeslovno bitje, der Wassermann; = vodeni mož, Poh.-Pjk. (Črt.); — divji m., das Waldmännchen, der Waldmensch, Cig., Jan., Zora; der Orangutang oder der Waldmensch (pithecus satyrus), Jan., Erj. (Ž.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

mustafáč, m. ein schnurrbärtiger Mann, Npes.-Vraz, jvzhŠt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

načínjati, -am, vb. impf. ad načiniti, V.-Cig., C., kajk.-Valj. (Rad); Vse nam nevoljo načinja, Npes.-Vraz.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

nadrȋnjak, m. = nadrnjak: Zala pa je sneha, Lep rdeč nadrinjak 'ma, Npes.-Vraz.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

nanízniti se, -nȋznem se, vb. pf. = prikloniti se, Npes.-Vraz.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

natȃkati, -kam, -čem, vb. impf. ad natočiti, einschenken; — voll schenken; Kupice vinca se natačejo, Npes.-Vraz.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

navdáti, -dám, vb. pf. 1) erfüllen, Mur., Cig., Jan.; dišave lepi duh je vso hišo navdal, Met.; n. koga s pogumom, Ravn.; — 2) n. se, vb. impf. wohl anstehen, C., Npes.-Vraz.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

nestrašljìv, -íva, adj. furchtlos, unerschrocken; lepa Vida nestrašljiva, Npes.-Vraz.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

nevǫ́lja, f. 1) der Unwille, der Missmuth; — 2) das Ungemach, das Elend, das Unglück, Mur., Cig., Jan., Boh., ogr.-Let., Rib., BlKr., jvzhŠt.; Bog me reši nevolje, Te globoke voze, Npes.-Vraz; — das Unrecht, Dict.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

nicòr, adv. = nocoj, Danj.-Mik., Npes.-Vraz, vzhŠt.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

nȋkšən, -šna, adj. = nobeden, Npes.-Vraz.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

obáriti, -im, vb. pf. 1) abbrühen, absieden, abkochen, Mur., Cig., Jan., Šol., Npes.-Vraz, Gor., jvzhŠt.; o. klobase, Gor.; obarjena riba, Vod. (Izb. sp.); — 2) mleko se je obarilo = zgrizlo ali zajedlo se je, Soška dol.-Erj. (Torb.); ako se sladko mleko že toliko skisa, da se naredi skuta iz njega, pravijo: mleko se je obarilo, Štrek. (Let.); — menda tudi obaríti; iz: obvariti.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

obe, interj. = ovbe, Npes.-Vraz.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

obínjanje, n., Npes.-Vraz, pogl. objemanje.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

obredíti 1., -ím, vb. pf. 1) in Ordnung bringen, fertig machen, C.; — 2) o. koga, communicieren, abspeisen, vzhŠt.-C., Mik., Npes.-Vraz; — 3) o. se, an die Reihe kommen: to se ponavlja več kot tridesetkrat, predno se obredijo vsi uradniki, Erj. (Izb. sp.); — 4) = obravnati, das Getreide durch Reitern reinigen, Savinska dol.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

obsòd, -sǫ́da, m. = obsodba: o. krivca, Npes.-Vraz.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

óčin, adj. des Vaters, Mur., V.-Cig., Jan., Mik., Trub., Dalm., Plužna pri Bolcu-Erj. (Torb.), Tolm.; Prva duša očina, Npes.-Vraz; očina ljubezen, Skal.-Let.; na očine domove, Vod. (Izb. sp.); besede očine, Jurč.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

odríniti, -rȋnem, vb. pf. 1) wegschieben; o. zapah; o. čoln od brega, den Kahn vom Ufer abstoßen, Cig.; Odrine barko proč, Npes.-Vraz; (brez objekta): Odrin' odrin' od kraja proč! Npes.-Vraz; wegdrängen: o. koga, Cig., Jan.; iz službe koga o., C.; dan dan odrine, leto pa leto, Npreg.-Jan. (Slovn.); dolg o., eine Schuld abstoßen, sich einer Schuld entledigen, Cig., C.; zurücklegen: toliko poti o., dolgost res odrinjene poti, DZ.; — ausgeben, erklecken, C.; to mi veliko odrine, Z.; zasadi vrte s tistim sadjem, katero pri družini in pri živini največ odrine, Pirc; — 2) absegeln, aufbrechen, abfahren, sich fortbegeben, ladje odrinejo; jutri odrinemo; (= o. se: brez obotave odrine se v Egipet, Ravn.); o. jo, sich davonmachen.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

odzája, adv. = odzadaj, Cig., Mik.; Jaz pa le odzaja Kimam in kosim, Npes.-Vraz.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

odzájah, adv. = odzaja, odzadaj, Npes.-Vraz.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

oglèd, -glę́da, m. 1) die Umschau, Cig.; — der Rückblick, Jan.; — 2) die Besichtigung; na o. postaviti, zur Schau ausstellen; na o. poslati knjigo, ein Buch zur Ansicht schicken; der Augenschein: biti na ogledu, na o. priti, Cig.; na oglede hoditi, Augenscheine vornehmen, Levst. (Nauk); dva kmeta sta se tožarila, in moral sem iti na ogled, Jurč.; o. vzdigniti, eine Localbeschau veranlassen, Z.; = o. sklicati, Levst. (Nauk); o. držati, den Augenschein vornehmen, Dol.; tudi: eine Musterung abhalten, Npes.-K.; — mrliški o., die Todtenbeschau, DZ.; — potrdilni o., die Collaudierung, DZ.; — die Brautschau, Mur., Cig., Jan.; iti na o., Z., LjZv.; = iti na ọ́glede, Mur., C., BlKr.; = iti na ọ́gledi, Lašče-Levst. (Rok.), jvzhŠt.; = iti v ọ́gledi, C., Mik., Danj. (Posv. p.), Npes.-Vraz; na ọ́gledih biti, Lašče-Levst. (Rok.); — tudi: ógled, oglę́da, Dol.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

okəce, n., Npes.-Vraz, pogl. očesce.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

oponósən, -sna, adj. vorwurfsvoll, Jan.; Vdovično blago — Vsigdar oponosno, Npes.-Vraz.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

osẹjáti, -sẹ̑jem, vb. pf. 1) = obsejati, besäen, M.; izorješ, oseješ, požanješ, Jsvkr.; — 2) moko o. (= presejati), das Mehl sieben, Npes.-Vraz.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

oščepíti, -ím, vb. pf. = oščapiti, (ošep-) C., Z.; o. se, sich herumwinden: oslak se oščepi okoli fižola, Dol.; sich umschlingen, Npes.-Vraz.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

otrẹ́pati 3., -trẹ̑pam, -pljem, vb. impf. 1) blinzeln, C.; — 2) zittern: noge mi otrepajo od trudnosti, Npes.-Vraz; — 3) schütteln, Bes.; — z repom o., schwänzeln, Jan. (H.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

ožár, -rja, m. der Seiler, tudi ǫ̑žar: Po cesti mi gresta ožarja dva, Npes.-Vraz; — prim. vožar.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

pẹ́ti, pójem, vb. impf. singen; peta maša, das Hochamt; peta igra = opera, V.-Cig.; takrat so mi ptičke pele = damals gieng es mir gut, Levst. (Rok.): šiba novo mašo poje = wo Zucht ist, da ist Ehre; — hvalo komu p., jemanden lobpreisen; ure p., die Stunden abrufen, Cig.; petelin poje (kräht); matica poje, der Bienenweisel tutet, Cig.; čiriček poje, die Weingrille zirpt; tönen: zvon, struna, trobenta poje, orgle pojo; sodi po kleti pojejo = die Fässer sind leer, Pjk. (Črt.), Levst. (Zb. sp.); po ušesih mi poje, die Ohren gellen mir, Cig.; kar vi pravite, lepo poje (klingt schön), V.-Cig.; zmerom je pela, immer hieß es, UčT.; lauten, Jan.; tako poje pismo, GBrda; šiba bo pela, es wird Ruthenschläge geben; palica naj poje, Jurč.; zdaj poje v gozdu sekira, LjZv.; — kosa veselo poje (= reže), Zv.; — huda mu je pela, es gieng ihm schlecht; slaba ti bo pela, es soll dir übel bekommen; — besingen: p. Matjaže, Kranjic lepoto, Preš.; (pẹ̑jem, Npes.-Vraz, Danj. [Posv. p.]).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

plahetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. flattern, C.; Žolta svila, žolta svila, Po dvoru plaheče, Npes.-Vraz.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

planína, f. 1) prvotno: "gora brez drevja in rodu", Erj. (Torb. = Let. 1880, p. 168.); Sem daleč prijezdil Črez tri planine, Npes.-Vraz; pl. planine, das Hochgebirge, die Alpen, das Bergland; — 2) die Alpe, der Grasplatz im Gebirge; živino dati na planino; po planinah le pasejo, po rovtih kosijo, Gor.; pastirjev planine, Dalm.; — hrib, po katerem se da kositi, Laško (Št.); — plánina, gorski pašnjak, die Weidealpe, Bolc, Trenta-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

plentávati, -am, vb. impf. = plentovati; z besedo "plent" kleti: Že dobro zna plentavati, Plentavati, šentavati, Npes.-Vraz.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

pogubíti, -ím, vb. pf. 1) verderben; oči si p., Vraz-Pjk.; den Untergang bereiten, vernichten, zugrunde richten; to ga je pogubilo, das war sein Verderben; — verdammen: na veke pogubljen; — p. koga, jemanden vom Leben zum Tode bringen, ihm den Garaus machen, Cig., Jan.; — 2) nach und nach verlieren, C.; peneze po poti p., C.; verstreuen, Cig.; — p. se, verloren gehen: nič se ni pogubilo vina pri natakanju, jvzhŠt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

pokȋmkati, -am, vb. pf. zunicken, Npes.-Vraz.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

pokrúkniti, -krȗknem, vb. pf. sich niederbücken, niederhocken, C., M., Z.; Vojak mi pokrukne, nekaj zaspi, Npes.-Vraz; — fallen (von Saaten), C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

pọ̑ljce, n. dem. polje, Štrek.; (poljice, Cig., Jan.; poljece: Stoji mi stoji 'polece', Npes.-Vraz).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

pomágati, -am, vb. impf. ad pomoči; helfen; p. komu delati; p. komu z voza, na konja; p. komu v stiskah; kaj mi to pomaga! was nützt (frommt) mir das; pomagajte! zu Hilfe! Bog pomagaj! Helf Gott! (reče se tudi, kadar kdo kihne, = zum Wohlsein!); pomagaj vam Bog! (pozdrav), Trub.; zdravilo bo pomagalo; (p. koga, C., Npes.-Vraz, kajk.-Valj. (Rad); — tudi: pf. = pomoči; prim. Mik. (V. Gr. IV. 319.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

popáščiti se, -im se, vb. pf. sich beeilen, Dol.-Cig., Jan., Vrt., Npes.-Vraz, vzhŠt.-C.; — sich befleißen, sich bemühen, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

porǫ́dən, -dna, adj. 1) Geburts-: porǫ̑dne bolečine; porodno orodje, das Entbindungswerkzeug, Cig.; na svoj porodni dan, Dalm.; — porodna žena, die Gebärende, Trub.-Mik.; Preuboga porodna žena! Celi teden se je trudila, Npes.-Vraz; — porodni greh, die Erbsünde, Trub., Dalm., Guts. (Res.); — 2) = roden, fruchtbringend: porodno drevo, Krelj; — fruchtbar, Dalm.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

potȃkati, -kam, -čem, vb. impf. ad potočiti; 1) rollen machen: krogle, kolesa p., Mur., Cig.; — zibko p., wiegen, Npes.-Vraz, Npes.-Schein.; — p. se, in rollender Bewegung sein, Jan.; zvezde se potakajo, die Sterne putzen sich, Cig.; — 2) = potuho dajati, Unterschleif gewähren: mati potače sina, Malhinje-Erj. (Torb.); — 3) abschenken.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

pǫ̑tnik, m. 1) der Reisende, der Wanderer, Cig., Jan., C., nk., Npes.-Vraz; trgovski p., der Handlungsreisende, DZ.; — 2) neko zelišče, BlKr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

potóčiti, -tǫ́čim, vb. pf. 1) abschenken; iz vseh sodov vino p.; danes sem vino kupil, jutri je bom potočil; — ausschenken, verschenken: ob nedeljah veliko vina potočijo; — 2) fließen machen: krvavo solzo p., eine blutige Thräne vergießen, Npes.-K.; — rollen machen: Bog potoči svoje kolo, Npes.-K.; p. jajce v jamico, vzhŠt.; p. zibelko, zu wiegen anfangen, Npes.-Vraz; p. se, entrollen, Cig.; zvezda se je potočila = se je utrnila (von Sternschnuppen), Z., Vrtov. (Km. k.); — p. se, sich wegbegeben, M.; Mi se od vas potočimo In vas Bogu izročimo, Npes. (BlKr.)-Kres; Mi se č'mo od tebe potočit', Bogu te hoč'mo priporočit', Npes.-K.; — p. se h komu, zu jemandem seine Zuflucht nehmen, Jsvkr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

povȋše, adv. p. biti, zu viel sein, übrig sein, Mur., C., Npes.-Vraz.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

precvẹ́tati, -am, vb. impf. ad precvesti; 1) aufblühen, erblühen, Cig., C.; Od prevelicega veselja Precvetati je začela (jablanica), Npes.-K.; Lepo nam precveta, Še lepše diši (lipa), Npes.-Vraz; — 2) fortblühen, M.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

prehóditi, -hǫ́dim, vb. pf. 1) (einen Raum) durchgehen, durchwandern: veliko sveta p.; pot p., einen Weg zurücklegen; veliko potov p., viele Gänge machen, C.; Marija je po svetu hodila, Do sivega morja je prehodila, Npes.-Vraz; — durchtreten: podplate p., Cig., C.; pod p., Cig.; — 2) mit Gehen zubringen: ves čas, vse leto p. (auf Wanderungen zubringen), Cig.; — 3) p. koga, einem im Gehen zuvorkommen, Cig., C.; — 4) krava prehodi, kadar se celo leto po teletu ne poja, Lašče-Levst. (Rok.); — 5) p. se, sich müde gehen, sich durch Gehen verderben, sich übergehen, Cig., Jan., Str.; — 6) die Füße zum Gehen bringen, zu gehen anfangen, Mur.; — 7) p. se, = izprehoditi se, einen Spaziergang machen, Met.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

preminíti, -mínem, vb. pf. vorübergehen, vergehen, Cig.; čakaj, da premine dež! Dol.-Levst. (Rok.); (Sedem let je preminolo, Npes.-Vraz); — verschwinden: nista vedela, kam je preminila hči, Npr.-Kres; — verscheiden, sterben, Jan., ogr.-C., kajk.-Valj. (Rad), nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

premȋrom, adv. immer, Npes.-Vraz.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

prepelȋnčək, -čka, m. = petelinček, Z., Npes.-Vraz.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

prẹ́sən, -sna, adj. frisch, roh, ungekocht: presno zelje, frisches, ungesäuertes Kraut, Mur., Mik., Dol.; presen (= opresen) kruh, ungesäuertes Brot, Jan. (H.); presno sadje, frisches Obst, C.; sad, bodi p. ali suh, Npes.-K.; presno mleko, frische Milch, Svet. (Rok.), Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.); presno maslo, die Butter, Mik., Lašče-Svet. (Rok.); presna voda, frisches Wasser, Npes.-Vraz; presno platno, presna preja, frische, ungebleichte Leinwand, frisches Gespinst, Cig., Mik., Svet. (Rok.), Dol.; p. les, frisches Holz, C.; — presna rana, frische Wunde, Mik.; — seichwund (von kleinen Kindern), Cig.; — tudi: prẹsə̀n, -snà.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

prestȋrati, -am, vb. impf. ad prestreti; ausbreiten, Habd., C.; svojo obleko na pot p., Trub.; Bele ruhe se prestirajo, Npes.-Vraz; — bedecken, Habd.; decken: mizo p., C.; Prestirajte hitro na mizice, Npes.-Vraz; — p. se, sich ausbreiten: naš narod prestira se daleko po svetu, C. (Let.); — prim. prostirati.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

preudáriti, -dȃrim, vb. pf. 1) beschlagen: V nebesih, v nebesih Mi miza stoji, Z vsem zlatom, z vsem zlatom Preudarjena je, Npes.-Vraz; — 2) erwägen, überlegen; dobro vse p.; — beurtheilen, ermessen; — einen Überschlag machen, Mur.; troški so preudarjeni na 100 goldinarjev, die Ausgaben sind auf 100 Gulden veranschlagt, Nov.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

prevȓł, -vŕla, adj. gar tüchtig, brav: Ona si ima hčere ("čeri") tri, Prevrle, mlade so vse tri, Npes.-Vraz.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

prevrtljáti, -ȃm, vb. pf. durchbohren: s kljunom buče p., Npes.-Vraz.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

prevzę́ti, -vzámem, vb. pf. 1) übernehmen, übermannen, ergreifen; jeza ga je prevzela, er ließ sich vom Zorne übernehmen; mraz, spanje, strah, žalost, veselje i. t. d. prevzame človeka; angreifen: bolezen ga je prevzela, Cig., Jan.; sopuh ga je prevzel (hat ihn betäubt), Cig.; — p. se od soli, von Salz durchdrungen werden, gepökelt werden, Cig.; — prevzet, voreingenommen, Cig. (T.); — 2) etwas zu sich oder über sich nehmen, übernehmen; p. blago, delo, gospodarstvo; p. službo po kom; — 3) p. komu kaj, jemandem etwas vorwegnehmen, weggreifen, wegfischen; nevesto komu p., Preš.; odjemnike p., Kunden abführen, Cig.; p. komu besedo, Ravn.; — 4) p. si roko: žnjicam levica, s katero love požete bili, često za pestjo oboli tako zelo, da oteče; tedaj vele, da si je žnjica roko prevzela, Šmarje (pod Ljub.)-Erj. (Torb.); — 5) p. se, übermüthig o. hochmüthig werden: rad se prevzame, komur se dobro godi; — (prevzel = prevzeten: Huda, prevzela mačeha, Npes.-Vraz).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

prevzę́tje, n. 1) die Übernahme; — 2) der Hochmuth, Cig., C., Dalm.; kaj se vam zdi ob takovem prevzetju? Krelj; tudi: prevzetjè: Kupico žvepla 'no smole: Pij, duša, to ti je zdaj prevzetje! Npes.-Vraz.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

pŕhati, pȓham, vb. impf. ad prhniti; 1) (Staub) streuen, stieben, Jan.; den Staub ausklopfen, stäupen, C.; — 2) flattern (o ptičih), C., Mik., Npes.-Vraz; huschen; V tem metežu je prhal Hudobec sem ter tja, LjZv.; dve megleni podobi prhali ste po zraku, LjZv.; zajec prha po polju (schießt durchs Feld), Svet. (Rok.); — 3) schnauben, C.; konj prha, Z., Let.; Konjič prha in rezgače, Levst. (Zb. sp.); — = pokašljevati, ne da bi kaj pljuval, Rihenberk-Erj. (Torb.), Štrek.; — puffen: p. in streljati, C.; — 4) = prhčati, mürbe werden lassen: sadje prhat dejati, C.; — p. se, abliegen und dadurch mürbe werden: sadje se prha, Fr.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

pŕhək, -hka, adj. mürbe: prhka hruška, prhko jabolko; prhke pogačice, Npes.-Vraz; prhek les, mürbes, morsches Holz; prhka zemlja, lockere Erde; — zemljo prekopati v prhko gredico, Levst. (Zb. sp.); — zerreiblich (min.), Cig. (T.); erdig, Erj. (Min.); flüchtig, keilhauig (mont.), Cig. (T.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

pŕhniti, pȓhnem, vb. pf. 1) wie Staub entfliegen, stieben, Cig.; — smrad mu je prhnil v nos, ein Gestank stach ihm in die Nase, Bes.; — 2) (Staub u. dgl.) hinstreuend werfen, Jan.; — 3) (von einer leichten, schnellen Bewegung): huschen, entflattern, entfliegen, C.; Golobek je prhnil skoz okence, Npes.-Vraz; entrennen: svinja je prhnila, Dol.; entfliehen, Jan., Fr.-C.; na konja p., sich aufs Pferd schwingen, Z., Npes.-K.; p. črez kaj, darüberschießen, Cig.; p. iz zamišljenja, aus dem Trübsinn sich aufreißen, Cig.; — 4) werfen: p. kaj črez most, LjZv.; — 5) einen Schnaubelaut ausstoßen, Z.; — 6) morsch werden, C., Štrek.; — 7) mürbe werden: hruške so dobre, če prhnejo, Fr.-C.; — 8) = osuti se: grozdje prhne, Fr.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

pr̀hpogáča, f. = prhka pogača: Robce med svate je delila, Svilne robce 'no prhpogače, Npes.-Vraz (Mik. (V. Gr. III. 154.)).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

pristȃva, f. 1) der Meierhof, das Landgut, Meg., Dict., Mur., Cig., Jan., Schönl., Jap.-Valj. (Rad), nk.; jaz sem pristavo kupil, Krelj; v predmestjih so vrti, pristave, Hip. (Orb.); "to je grad in pristava!" (to je vse!): tako se reče, kadar je česa (n. pr. pridelka) malo Notr.-Let.; tudi: prístava: Na polju stoji pristava, Prelepa nova pristava, Npes.-Vraz; — 2) = sinus (math.), Jan., Cig. (T.); (po češ.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

prišę́tati, -tam, -čem, vb. pf. lustwandelnd herankommen, Jan., Npes.-Vraz.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

pȗnca, f. 1) das Mädchen; — das Frauenzimmer, C.; to je moja p. (mož o svoji ženi), BlKr.; — 2) die Puppe; — 3) die Schwiegermutter, Mur., Npes.-Vraz, vzhŠt., BlKr.; ("polnca" Meg., "povnca", BlKr.); — prim. it. pulcella od lat. pullus = mlad, Mik. (Et.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

rabọ̑ta, f. der Frohndienst (die Robot), Mur., Cig., Jan., Štrek.; na raboto, v raboto iti, hoditi, Notr.; Celi teden je v raboto dan, Npes.-Vraz; menihi so imeli tri vasi podložne za raboto in desetino, Jurč.; staro raboto opraviti = potrebo opraviti, SlGor.-C.; — die Naturalleistungen (z. B. für die Gemeinde), Svet. (Rok.); — rábota, Mur., vzhŠt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

ràd, ráda, adj. 1) froh, Cig., Jan., BlKr.; rad sem, Cig.; rad sem te videti, rada sem bila pošiljati te v šolo, radi smo, ako prideš vsak dan, Solkan-Erj. (Torb.); jaz bi že rad bil, če bi mi pomagal, Npr.-Kres; rad biti česa, V.-Cig.; vse ga je bilo rado, Erj. (Izb. sp.); r. za kaj, für etwas eingenommen: To betvo pesmic vam podam, Ki ste za pesmi radi, Slom.; — 2) gern (le nom.), rad bi, ich möchte, ich wünschte; radi bi, da bi naši bravci spoštovali našega mladega prijatelja, Str.; rad bi, da kupiš, Erj. (Torb.); kaj bi rad? was möchtest du gerne? was wünschest du? kruha bi rad; rad bi znal, vedel, čital, jedel; — rad spim, jem, govorim; sestra rada bere; dete rado spi; rad vzameš, ako ti pes na repu prinese, Npreg.-Levst. (Rok.); rad imeti, gerne haben (germ.); bodi, kakor je samo rado, es mag gehen, wie es will, Levst. (Rok.); — rado = koli: kamor rado, C.; naj bo mrzlo, kakor rado, vzhŠt.-Pjk. (Črt.); — rad sem znati = rad bi znal, kajk.-Mik.; radi bi bili spolniti, ogr.-C.; — rado, gern, Schönl., Kast., nk.; — iz rade volje, aus freiem Willen, Mur.; — 3) r. biti komu, jemanden lieben, gern haben; radi smo si, vzhŠt., ogr.-C.; brat je sestram rad, vzhŠt.-C.; Oba (oča in mati) sta mi rada, Npes.-Vraz.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

razglèd, -glę́da, m. 1) die Besichtigung, die Beschau, Cig., Jan.; božjega veličastva r., Ravn.; r. vojske, die Heerschau, die Musterung, Cig., Jan.; — die Recognoscierung, Cig.; iti na rázgled (nav. o nevesti), in Augenschein nehmen, Cig., Dol., Gor.; (= iti na rázgledi, Ig [Dol.]; nevesta gre z materjo k ženinu na rázgledi, vzhŠt.; Pripeljala bom se na razgledi, Npes.-Vraz); — 2) die Aussicht, die Fernsicht, das Belvedere; — 3) = zgled, das Beispiel, das Muster, Cig., Jan., Ravn.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

razgrẹ́bati, -grẹ̑bam, -bljem, vb. impf. ad razgrebsti; auseinanderscharren, zerscharren, aufscharren; — r. se, auseinandertreten: Precej se voda razgrebala, Za njo se je zagrebala, Npes.-Vraz.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

razrováti (dodatek k slovarju), -rǫ́vljem, vb. pf. zerwühlen: razrovana postelja, Npes.-Vraz.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

rodbína, f. 1) die Verwandschaft, Cig., Svet. (Rok.), ogr.-Valj. (Rad); v rodbini biti s kom, mit jemandem verwandt sein, DZ.; on nam ni nič rodbine, er ist mit uns gar nicht verwandt, Npes.-Vraz; — die Sippschaft (v slabem pomenu): to je grda rodbina, Lašče-Levst. (Rok.); — 2) die Familie, Mur., Cig., Jan., nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

s 1., (pred samoglasniki in zvenečimi soglasniki z, pred s, z, š, ž tudi sə̀, pred nj tudi ž), I. praep. A) c. gen. 1) na vprašanje: odkod? tam, kjer bi na vprašanje: kje? stal predlog "na" z lokalom: von — herab, von: s konja pasti, z mize vleči; sə strehe zmetati sneg; vse je teklo ž njega (z njega), (der Schweiß) rann von ihm herab; tresk je udaril z neba; s postelje vzeti rjuhe; z one strani se pripeljati, von jener Seite her gefahren kommen; Majar'ca pride z vode, Npes.-Vraz; s Koroškega, aus Kärnten (prim. na Koroškem, in Kärnten); z Dunaja priti, von Wien kommen (prim. na Dunaju); — pred prislovi: z daleč, von ferne (tudi: zdaleč); s tod = odtod (tudi: stod), C.; — 2) v časnem pomenu: s konca, s prvega, anfänglich; z mladega, von Jugend an; — 3) znači vzrok: s tega, daher, deshalb: s tega so hudo ime pri Judih imeli, Krelj; s tega je zbolel, Levst. (Rok.); s prav važnih vzrokov, DZ.; (prim. iz); — 4) način: z večine, größtentheils, C., nk.; z lahka, auf eine leichte Weise (nav. zlahka), z lepa (zlepa), auf gütlichem Wege; s kratka (skratka), kurzum, Jan., nk.; — (mnogokrat se meša s predlogom "iz", od katerega dostikrat ga ni moči več ločiti, Mik. (V. Gr. IV. 529., 570.)); — B) c. acc. 1) (redkokedaj) znači kraj, kjer je kaj: s konec mesteca je bila stena, Ravn.-Mik.; — 2) nam. raz c. acc.: z mizo pasti, z Belo, z Visoko priti, Gor.-Mik.; — s pridigo pozvoni, kadar duhovnik raz pridižnico stopa, Breznica (Gor.); — II. praef. znači, da se kaj s česa, od zgoraj doli premika: seno z voza zmetati; s konja səsesti, vom Pferde herabsteigen, Mik.; sneti klobuk z glave, s klina.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

sẹjáti, -sẹ̑jem, vb. impf. 1) säen; gosto, redko s.; pšenico po ledu s. = sich vergeblich bemühen, Cig.; — prepir s. med ljudi; — denar s., mit dem Gelde wüsten, Cig.; — bolezen s., eine Krankheit durch Ansteckung verbreiten, Cig.; — 2) mit dem Sieb reinigen, sieben, reitern; moko s.; s. phano rudo, das gepochte Erz rädern (mont.), Cig.; — 3) kolo, voz seje, das Rad, der Wagen gleitet oder wackelt hin und her, Dol.; — praes. sẹ̑jam, Mik., ogr.-Valj. (Rad); škrjančku pojejo otroci: Sej, sej, sejaj sejaj! Pjk. (Črt.); Veter veja, s snegom seja, Npes.-Vraz.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

sẹ̑nčina, f. eine schattige Stelle, ein schattiger Ort, C., Npes.-Vraz; die Schattengegend: senčina kake gore, Dalm.; — der Schattengang, V.-Cig.; — der Schatten, Jan., C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

sẹnják, m. = 1. senik, der Heuschoppen, Habd.-Mik., Cig., Jan., C., Npes.-Vraz, Danj.-Mik., Zora, Notr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

shȃjati, -am, vb. impf. ad (v)ziti; aufgehen: solnce shaja; Čim nam je više (zvezda) shajala, Svetlejša postajala, Npes.-Vraz; — aufgähren, aufgehen: testo, kruh shaja; mrlič shaja, Z.; — aufkeimen: žito shaja, C.; — pogl. vzhajati.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

shȃjati se, -am se, vb. impf. ad sniti se; 1) zusammenkommen, sich zusammenfinden: pod lipo se shajajo možaki; sich versammeln: ljudje se že shajajo pred cerkvijo; s. se s kom, mit jemandem Zusammenkünfte haben; — vse se shaja v to, alles kommt darauf hinaus, Cig.; — 2) sich ergehen, Jan.; Notri se shaja Marko mlad, Npes.-Vraz.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

shŕzati, -zam, -žem, vb. pf. aufwiehern: Konjič nemilo shrže, Npes.-Vraz; (nam. vzh-).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

sklę́kniti, -klę̑knem, vb. pf. 1) wanken, ogr.-M.; eine hinkende Bewegung machen, C.; straucheln, einen Fehltritt thun, C.; (pren.) s. na poti pobožnosti, s. v greh, C.; — s. od česa, von einem Vorhaben abstehen, zurücktreten, ogr.-C.; — 2) zusammenstürzen, C.; (o človeku), Npes.-Vraz; (o živali), verenden, C.; — sinken: upanje mi je skleknilo, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

sklízək, -zka, adj. schlüpfrig, Jan., C., Mik., Trst. (Let.), Npes.-Vraz, vzhŠt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

skónəc, adv. 1) am Ende, gegen Ende, Mur., C.; s. njive, C.; s. steze, Npes.-Vraz; s. leta, am Jahresschluss, Z.; — s. 24ih ur je umrl (nach 24 Stunden), Goriš.-Levst. (Rok.); — 2) = po koncu, aufrecht, C.; — (nam. vzkonec).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

skorən, -rna, adj. schnell, eifrig, fleißig, C.; (— hitzig, streng, schlimm, C.; skorni ljudje, hitzige, schlimme Leute, Npes.-Vraz; übermüthig, Fr.-C.; trotzig, boshaft, C.; — skorna zima, strenger Winter, C.; — tudi: skuren, C.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

skọ̑z, skọ̑zi, I. adv. 1) hindurch: s. teči, hindurchfließen, s. sijati, hindurchscheinen; s. biti, zugrunde gegangen sein, alles verloren haben, C.; s. in s., durch und durch, durchgehends; s. in s. prehoditi, premeriti kaj; s. in s. premočiti si obleko; — 2) immer, M., C., Npes.-Vraz, Polj.; s. in s., fort und fort, immerdar, Cig., Jan.; s. bolj, immer mehr, Šol.; skozi je raztresal, Levst. (M.); — II. skọ̀z, skọ̀zi, praep. c. acc. 1) durch (v krajnem pomenu); skoz mesto jezditi; nit igli skozi uho prepeljati; skoz okno gledati; — 2) durch (v časnem pomenu); s. tri leta, drei Jahre hindurch; — 3) (po vzgledu nem. durch znači sredstvo: skozi Kristusa je človeštvo odrešeno; — skozi Bog, Alas.; za skozi Bog, um Gottes willen! Notr., Prim., Npes.-Schein.; po it. per Dio! in slov. za Boga!).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

skríčati 2., -ím, vb. pf. = zakričati, aufschreien: Kaj si tak milo skričala? Npes.-Vraz; (nam. vzk-).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

slamnjáča, f. 1) = slamnica 1), der Strohsack, Cig., Jan.; — 2) der Strohkorb, Mur., Danj.-Mik., Vraz-Pjk., SlGor.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

snọ́čkaj, adv. = snoči, Npes.-Vraz.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

sokǫ̑n, m. = sokol, Npes.-Vraz.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

spávljati, -am, vb. impf. einschläfern, Mur.; Druga ga je spavljala, Pa ga ni prekrižala, Npes.-Vraz.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

spoder, adv. = spodaj, vzhŠt.-Valj. (Vest.), Npes.-Vraz.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

správiti, -prȃvim, vb. pf. 1) aussöhnen; dva človeka, ki sta se skregala, zopet s.; bolnika z Bogom s.; s. se s kom, sich mit jemandem aussöhnen; z Bogom se s.; — 2) aufbewahren; dobro spravi denar, da ga ne izgubiš, da ti ga ne ukrade kdo! nedeljsko obleko v škrinjo s.; bolje je spravljeno jajce, kakor sneden vol, Npreg.-Met.; — einheimsen, einbringen; otavo smo o lepem vremenu spravili; — 3) (an einen Ort) schaffen, bringen, in einen Zustand versetzen; proč, s pota s., wegschaffen; z mize s., abräumen; vkup s., zusammenbringen; (s., versammeln, Meg.); vino ga je pod mizo spravilo; ni ga bilo domov s.; otroka spat s.; s. kaj v denar, etwas zu Gelde machen; vojsko na noge s., ein Heer mobil machen, Cig.; nič ni iz njega s., man kann nichts aus ihm ziehen; to ga bo spravilo pod zemljo, das wird sein Tod sein; na beraško palico s., auf den Bettelstab bringen; pod se, pod svojo oblast s., unter seine Gewalt bringen; v red s., in Ordnung bringen; na dan s., ans Tageslicht fördern; v zadrego s., in Verlegenheit bringen; — s. si, sich anschaffen, Npes.-Vraz; — s. se, sich fortmachen; glej, da se spraviš od tod! mache, dass du von hier fort kommst! skozi luknjo, na drevo se s., sich durch das Loch, auf den Baum hinaufarbeiten; s. se nad koga, sich über jemanden hermachen; s. se k čemu, sich an etwas machen; s. se k delu.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

spremȋrom, adv. immerfort, Npes.-Vraz.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

srẹ́sti, (sretem), vb. pf. = srečati, Jan., Vest., Raič (Slov.); tukaj jih je Jezus sretel, Krelj; grem ga srest = grem mu naproti, Rez., Baud.; (sredem, sredla ga hudoba, Ziljska dol.-Mik.; Njega pa sreje potnik star, Npes.-Vraz).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

sretávati, -am, vb. impf. = srečavati, Npes.-Vraz.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

stája, f. 1) das Stehen: s. na straži, Cv.; — der Stillstand, Cig. (T.); — 2) der Ort des Stehens, der Anstand, Cig., Zora; — 3) die Herberge, das Quartier, Mur., Cig., Npes.-Vraz; — der Standort: vojaške ladje imajo tamkaj svojo stajo, Cv.; — der Viehstandort, C.; nav. pl. staje = ograjen prostor na pašniku, kjer živina o poludne stoji, Cig., Notr.; — staje, die Sennerhütten mit den Stallungen in den Alpen, V.-Cig., Tolm., Bolc; planin in staj je tukaj gori dovolj, Zv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

stanováti, -ȗjem, vb. impf. 1) die Wohnung, das Quartier haben, wohnen; sam, z drugimi s.; — hausen, Cig.; Od prvega tukaj Stanuje moj rod, Vod. (Pes.); — 2) beherbergen: s. koga, C., Npes.-Vraz.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

stŕmən 2., -mna, adj. = strm, Mur.; strmne gore, Npes.-Vraz.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

strúnica, f. dem. struna; das Saitchen; Dekle, drobno kak strunica, Npes.-Vraz.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

stržȃj, m. = stežaj, die Thürangel, Npes.-Vraz; — na s. (= na stežaj) odpreti vrata, C., Savinska dol.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

svȃja, f. der Hader, der Zwiespalt, die Zwietracht, Cig., Jan., C., Mik., Npes.-Vraz, vzhŠt.; z jezikom svaje delati, vzhŠt.-Kres; v svaji so, svajo imajo med seboj, sie haben sich zerzankt, vzhŠt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

svajeváti, -ȗjem, vb. impf. = svajati, Npes.-Vraz, ogr.-M.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

svepljívost, f. das Schwanken, die Unsicherheit, Npes.-Vraz; die Wankelmüthigkeit, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

svȋla, f. 1) die Seide, Guts., Mur., Cig., Jan., ogr.-Valj. (Rad), nk.; svilo presti, Npes.-Vraz; kosmata s., die Flockseide, die Florettseide, Jan., Vrt.; — 2) = svilo, der Draht, C., Danj.-Mik.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

šȃjka, f. = ploščata ladja, Mur., Cig., ogr.-Valj., Št. (ob Dravi); Drava nosi okovane šajke, Npes.-Vraz; — prim. tur. šajka, Mik. (Et.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

šę́tati se, -tam, -čem se, vb. impf. spazieren, luftwandeln, Mur., Dol.-Cig., Jan., C., Mik., ogr., kajk., BlKr., nk.; Kraljič se po kamri šeta, Npes.-K.; kokot se šeta po dvoru, ogr.-Valj. (Rad); Po stezi se šeče bela žena, Npes.-Vraz; (= šetati, Mur., Cig., Jan.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

šlígati, -am, vb. impf. = šlikati, peitschen, Št.-Z.; kobila z repom šliga, Npes.-Vraz.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

špríhniti, šprȋhnem, vb. pf. spritzen (z. B. Wasser aus dem Munde), C., Npes.-Vraz.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

šútati, -am, vb. impf. spähend oder lauernd schleichen: š. za kom, jemandem nachstellen, ogr.-Valj. (Rad), Zora, Npes.-Vraz; pajek za muhami šuta, ogr.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

tǫ̑dik, adv. = tod, Jan., Danj.-Mik., Npes.-Vraz.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

trjáče, f. pl. 1) das gröbste Spinnhaar, das Werg, Cig., vzhŠt.-C.; — 2) die daraus gemachte Leinwand: v trjačah hoditi, Npes.-Vraz.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

tŕnjiče, n. dem. trnje; Dörnlein, Prip.-Mik.; Men' je srce žalostno, S trnjičem ograjeno, Npes.-K.; S trnjičem si mi postiljala, Npes.-Vraz.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

trǫ́siti, -im, vb. impf. 1) streuen, ausstreuen; cvetje t.; gnoj t. po njivi; — denar t., Geld ausstreuen, verzetteln; — 2) = tresti, erschüttern, schütteln, Mur., vzhŠt., ogr.; — t. se, zittern, Mur., Npes.-Vraz, vzhŠt., ogr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

trúditi, trȗdim, vb. impf. 1) abmüden, ermüden (trans.); kako dolgo boš še trudil mojo potrpežljivost? Škrinj.; usmiljenje božje t., Jap. (Prid.); — t. se, sich abmüden, sich abmühen, sich bemühen; t. se za kako reč; zastonj se t.; — 2) t. se, in Geburtswehen liegen, Npes.-Vraz.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

tȗckati 2., -am, vb. impf. = tučkati: Mačka je miško tuckala, Npes.-Vraz.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

ugodíti, -ím, vb. pf. 1) Gefallen finden, Cig., Jan.; — wohl thun, dienen, Cig., Jan.; — 2) willfahren, zu Gefallen thun, befriedigen, Alas., Cig., Jan., Cig. (T.), M., C., nk.; — 3) = pogoditi, treffen, Mur., Danj.-M.; u. koga s strelom, Npes.-Vraz; u. priliko, C.; u. jo, es treffen, Jan.; — errathen, C.; u. uganko, ein Räthsel lösen, C.; — u. se, gerade recht kommen, C.; ugodilo se mi je, es kam mir eben recht = prileglo se mi je, Cig.; — 4) zeitigen, reif machen, C., M.; — u. se, reif werden, C.; sadje se ugodi, das Obst liegt ab, Cig.; konoplje se ugodijo, der Hanf wird gar, fertig, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

ukoplję́nəc, -nca, m. der Verschnittene, Npes.-Vraz.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

ulę́či, ulę̑žem, vb. pf. 1) erliegen: pod mojo težo bi ti ulegel, Lašče-Erj. (Torb.); unterliegen, Vrt.; — sich krank niederlegen, Rez.-C.; — 2) gebären, u. se, geboren werden, (vl-) Jarn.; (ulenči, Zilj.-M.); — 3) u. se, sich niederlegen; — sich krank niederlegen; — sich legen: morje se je uleglo; veter se je ulegel; jeza se mu je ulegla; — 4) ulegla je steza, es führt ein Weg, Npes.-Vraz.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

umȃrjati, -am, vb. impf. ad umoriti; morden, tödten, Habd.-Mik., Kremp.-M., ogr.-Valj. (Rad); matere deco umarjajo, Npes.-Vraz; — abtödten, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

umíranje, n. das Sterben; die letzten Züge; u. zvoniti, Npes.-Vraz.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

vẹ́dra, f. = vedro, das Schaff, der Eimer, Mur.; okovana vedra, Npes.-Vraz.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

vẹ̀n 2., adv. doch, C.; to pa ven ne bo res, Dol.-Levst. (M.); — ja, Npes.-Vraz, vzhŠt.; ven pridem, ich komme ja, M.; — nam. vem; prim. vedeti.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

vǫ́za, f. 1) das Band, Cig., C., Vas Krn-Erj. (Torb.); Pripaše svetlo sabljico, Na sablji vozo rudečo, Npes.-Vod. (Pes.); das Haarflechtenband: Se dvoje kit mu dol obes', In tudi lepa voza vmes, Npes.-K.; die Schnur, C.; — die Angelschnur, Cig.; — 2) der Kerker, Meg., Mur., Št.-Cig., C., Mik., Trub., Dalm., Kast., ogr., kajk.-Valj. (Rad), vzhŠt.; V vozo so me d'jali, Noter v hudo temnico, Npes.-Vraz; v vozo priti, Slom.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

vǫ̑znica 2., f. die Eingekerkerte, Npes.-Vraz.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

vračník 2., m. der Arzt, Mur., ZgD., Slom., vzhŠt.; Naj kdo po vračnika teče, Npes.-Vraz.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

vȓh, vȓha, vrhȃ, m. 1) das obere Ende, der Gipfel, na vrhu visoke gore; drevesu vrh odtrgati; der Scheitel (geom.), Cig., Cig. (T.), Cel. (Geom.); der Höhepunkt, Cig. (T.); do vrha priti, die größte Höhe erreichen, Cig.; do vrha dorasti, vzrasti, vrha dorasti, erwachsen; sin je vrha dorastel, Npr.-Krek; = vrha velik vzrasti, Npes.-Vraz; = pod vrh priti, C.; = svoj vrh dorasti, Prip.-Mik.; — 2) = gorica, vinograd, der Weinberg, SlGor.-Mur., Cig., C.; v vrh iti, Mur., C.; Jaz pa imam vrha dva, Polna vina sladkega, Danj. (Posv. p.); — 3) der Obertheil, das Oben; po vrhu plavati, obenan schwimmen; na vrhu ležati, oben liegen; od vrha do tal, von oben bis unten; do vrha napolniti, bis obenan füllen = pod vrh napolniti, Cig.; — do vrha, völlig, Cig.; na vrh priti, nach oben kommen, auftauchen, zum Vorschein kommen; (pren.) na vrhu biti, die Oberhand haben, Cig.; na vrh iti komu, sich jemandem widersetzen, Fr.-C.; na vrh priti komu, jemanden zu Paaren treiben, überweisen, C.; — po vrhu, obenhin, oberflächlich; — po vrhu kupiti, in Bausch u. Bogen kaufen; — po vrhu dati, obendrein (als Zugabe) geben; — z vrhom, gehäuft voll; z vrhom nameriti; z vrhom, im Überflusse, Cig.; vsega je z vrhom v domu, Vrt.; vsega z vrhom imeti, Levst. (Zb. sp.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

vrstovníca, f. die Gespielin, Npes.-Vraz.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

zabȃdati, -am, vb. impf. ad zabosti; 1) hineinstechen, hineinstoßen; z. kaj v kako reč; — z. v koga (z besedami), sticheln, Erj. (Torb.); — 2) abstechen; telce, piščance z., Npes.-Vraz.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

zablẹdẹ́ti, -ím, vb. pf. = obledeti, erblassen, Npes.-Vraz.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

začofáti, -ȃm, vb. pf. patschend bewerfen (mit Koth, Mörtel u. dgl.), Z., Npes.-Vraz.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

zaglaváča, f. kača zaglavača, (mit keilförmigem Kopf?), Npes.-Vraz.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

zagọ̑rnik, m. der Weinbauer, Npes.-Vraz.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

zagrẹ́bati, -grẹ̑bam, -bljem, vb. impf. ad zagrebsti; verscharren, Cig., Jan.; begraben, Npes.-C.; z. mrliče, Levst. (Nauk), Cv.; — voda za čolnom zagreba, die Wasserfurche schließt sich hinter dem Kahne, M.; = z. se: Pred njo se je (vodica) pregrebala, Za njo se je zagrebala, Npes.-Kres; Precej se voda razgrebala, Za njo se je zagrebala, Npes.-Vraz.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

zahrzgováti, -ȗjem, vb. impf. wiederholt aufwiehern: konjič zahrzguje, Npes.-Vraz.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

zakǫ́pati 2., -pam, -pljem, vb. pf. durch das Baden verbringen, verbaden: z. premoženje, zdravje, Cig.; z. život, Npes.-Vraz.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

zámož, adv. z. iti, heiraten (v. dem weiblichen Theile), vzhŠt.-C.; z. dati, zur Frau geben, Jurč. (Tug.), Npes.-C.; — v z. dati, Npes.-Vraz; — prim. stsl. za mąžь iti.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

zanósiti, -nǫ́sim, vb. pf. 1) vertragen, verschleppen, Cig., Jan., M.; — 2) schwanger werden, empfangen; zanosila je, Jan., LjZv., Npes.-Vraz, Dol.-Levst. (M.), Fr.-C., ogr.-C., jvzhŠt.; zanošen sad, die empfangene Leibesfrucht, ogr.-C.; — 3) = ponositi: zanošena obleka, abgetragene Kleidung, Jurč.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

zaplakováti, -ȗjem, vb. impf. wiederholt in Thränen ausbrechen: Konjič zahrzguje, Ljuba zaplakuje, Npes.-Vraz.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

zarjẹ́ti (?), -ím, vb. pf. = zarjaveti, Npes.-Vraz.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

zaròk, -rǫ́ka, m. 1) accordierte Arbeit, C.; — 2) pl. zaroki, das Eheverlöbnis, die Verlobung, Habd.-Mik., V.-Cig., Jan., C.; k zarokom iti, Npes.-Vraz; v zarokih biti, verlobt sein, Z.; im Bräutigams-, Brautstande sein (od zaročkov do poroke), vzhŠt.-SlN.; das Verlobungsmahl, vzhŠt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

zauhitẹ́ti, -ím, vb. pf. ereilen: Turčina tam z njo zavhiti (nam. zauhiti), Npes.-Vraz.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

zbetežáti, -ȃm, vb. pf. krank werden, Mur., C., Npes.-Vraz, Danj. (Posv. p.); — (nam. vzb-).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

zbróditi 1., -brǫ́dim, vb. pf. 1) etwas Flüssiges zerwühlen, Jarn., Cig.; z. jedi, in den Speisen herumwühlen, Z.; vse z., alles untereinander werfen, verwirren, Cig.; zbrojena kranjščina, Ravn.; — 2) beschmutzen, Npes.-Vraz.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

zdáti 1., zdám, vb. pf. 1) zusammengeben, Cig.; — ehelich trauen, Mur., C.; — z. katero s kom (verheiraten), Npes.-Vraz; — 2) z. se, vb. impf. = podati se, sich schicken, passen: lepo se mu zda, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

zdrȃvjiče, n. dem. zdravje; ljubo z., die liebe Gesundheit, Cig.; z. napiti komu, Npes.-Vraz: zdravjiče! (als Gruß), vzhŠt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

zdrúzniti, -drȗznem, vb. pf. = zdruzgniti, zerdrücken, durch einen Druck zerquetschen, Mur., Cig., Jan., Mik., Npes.-Vraz, Zora, Bes., Nov., Št.; z. zrelo sadje, Vrtov. (Km. k.): kamen z., da iz njega voda teče, Npr. (vzhŠt.)-Valj. (Vest.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

zlȃt, m. das Goldstück, der Ducaten, Mur., Jan., Pohl. (Km.); tolarji, zlatje, Trub.; Zlodej (zlodi) naj vzame ("zeme") turske gradi, Vse turske gradi, žolte zlati! Npes.-Vraz.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

zórja, f. = zarja, die Morgenröthe, Mur., Cig., C., Krelj, Štrek., Npes.-Vraz, kajk.-Valj. (Rad); — übhpt. jede Röthe am Himmel, Mur.; — tudi: zǫ̑rja, ogr.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

zǫ̑rjica, f. dem. zorja, Npes.-Vraz.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

zréči 1., zréčem, vb. pf. vereinbaren, Npes.-Vraz.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

zrèd, I. adv. = vred, zusammen, sammt, zugleich: z. s Kristusom, Trub.; pustite oboje zred rasti, Trub.; — II. praep. c. instr. mit, sammt, Dalm., C., Npes.-Vraz; Zadok zred prerokom Natanom, Dalm.; obisti z. lojem, C.; z. teboj = s teboj vred, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

zvȋrati 1., -am, vb. impf. ad zvreti; siedend aufwallen, sieden; Korenjiče je zviralo, Npes.-Vraz; — (nam. vzv-).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

žárək, -rka, adj. 1) glühend, Habd.-Mik.; žarki ogenj, žarko solnce, nebo, ogr.-C.; — žarko gledati, einen feurigen Blick haben, C., Z.; žarka barva, eine brennende Farbe, Cig.; — žarka bolečina, brennender Schmerz, Cig.; — 2) = žerek, von scharfem, bitterem Geschmack, ranzig, Cig., Jan., vzhŠt.-C., jvzhŠt.; žarko maslo, Cig., BlKr.; — herbe, Jan., Danj.-Mik.; Pelin, pelinkovec, Ti si žarko cvetje, Npes.-K.; — unfreundlich, bitter: žarke besede, Z.; komu žarke praviti, jemandem bittere Wahrheiten sagen, C.; žarko gledati koga, unfreundlich anblicken, vzhŠt.; žarko = bridko, Npes.-Vraz.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

žənjkínja, f. die Schnitterin, Mur., (ženk-), Npes.-Vraz, vzhŠt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

žerẹ́ti, -ím, vb. impf. 1) = žareti: glühen, Cig.; Kupec zdaj po matere gre Z lanci prežerečimi, Npes.-Vraz; — 2) einen beißenden, brennenden Geschmack haben, Jan., Mik.; po grlu mi žeri, Z.; — brennen: dim žeri v očesu, Cig.; pogl. žareti 2).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

žerjávov, adj. 1) Kranich-: žerjavovo pero, Npes.-Vraz; — 2) Krahn-, Cig.; žerjavovo bruno, der Krahnbalken, Cig., DZ.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

žȋnkati, -am, vb. impf. = žeti, Npes.-Vraz.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

žǫ́le, f. pl. das Hängebett im Stall, Npes.-Vraz, vzhŠt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

žółhək, -hka, adj. bitter, herb, Meg., Jan., Cig. (T.), C., Npes.-Vraz, Prip.-Mik., BlKr.; (nam. žolkek, Mik.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

žužę̑łka, f. jedes kleine, schwarze Insect, das Käferchen, Mur.; — der Käfer, Cig., ogr.-C.; tudi: žúžełka; črn kakor ž. ("žužovka"), Npes.-Vraz; — das Insect (zool.), Cig. (T.), Erj. (Ž.), nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.