obákraj prisl. (ȃ) knjiž. na obeh straneh: potok je obakraj obrasel z vrbami;
vojaki so obstopili stezo obakraj / z rokama se je oprl na obakraj ob klop
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
žalújka -e ž (ȗ) - 1. vrtn. rastlina, katere veje, mladike se pri rasti usmerjajo navzdol; povešavka: to drevo je žalujka / breza žalujka
- 2. v zvezi vrba žalujka okrasno drevo z visečimi vejami: vrba žalujka je povešala veje do vodne gladine; obrežje z vrbami žalujkami
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.