gomaziti nedov., F
3,
insectum, gomaṡ, kar
gomaṡi;
scatere, scaturire, gomaṡiti, isvirati, gori vréti, k'viṡhku kipeiti, obilnu iméti. Exod:16.v.20;
serpere, leiſti, laṡiti,
gomaṡiti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
izvirati nedov., F
2,
erumpere, naprei s'ſylo predréti, vun ṡkopati, predréti:
iṡverati;
scatere, scaturire, gomaṡiti,
iṡvirati, gori vréti, k'viṡhku kipeiti, obilnu iméti. Exod:16.v.20
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
jeza ž, F
11,
bilis, ṡholzh,
jeṡa;
cholera, ṡholzhna boléṡan, tudi dertjè, griṡ, v'jeidanîe,
jeṡa;
exardere ira, od ſerda, inu
jeṡe ſe vuṡhgati;
excandescere, ſe reṡlobiti, od
jeṡe divjati, ſe reṡjeṡiti;
fervere ira, od
jeṡe vréti;
indignatio, negnada, ſard, ſarditoſt, ṡlobnoſt,
jeṡa;
infremere, perṡketati, s'ṡobmy ṡhkripati od
jeṡe ali ṡhaloſti ſe peiniti, ṡnotrai v'ſerzu ṡhalovati. Job:16;
rancor, -oris, ſerd,
jeṡa, pleiſnivina, gnyloſt, ſmerdizhina;
ringere, vel ringi, uſta raſpirati, ſe ṡlobiti, od
jeṡe s'ṡobmy ṡhkripati;
supplodere, s'nogami zipatati, inu ob tla tlézhi od
jeṡe;
supplosio, taku zipatanie inu s'nogami telebanîe, inu od
jeṡe, od ferṡhmaiti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
k'višku prisl., F
13, I.
acclivus, -a, -um, acclivitas, ſtermoſt, ſtermú
k'vishku, ſtermozhina;
horripilatio, ſtrah de laſſje
k'viṡhku ſtojè;
oculos attollere, ozhy povṡdigniti,
k'vishku gledati;
orthopnoea, vel ortropaea, -ae, boléṡan teshkiga dihanîa, s'istegnîenim gerlom, de garlu ravnu
k'viṡhku darṡhy;
scatere, scaturire, gomaṡiti, isvirati, gori vréti,
k'viṡhku kipeiti, obilnu iméti. Exod:16.v.20;
sublatus, -a, -um, povṡdignên, odvṡdignên, gori, ali
k'viṡhku uṡdignên;
surrectus, -a, -um, k'viṡhku rovnán. Prov.:30.v.13;
surrigere, gori vſtati, ſe ſtegniti, ſe
k'viṡhku povṡdigniti;
surrigi, k'viṡhku rovnati;
sursum, gori
k'viṡhku;
thyrsus, -si, tá dolgi kozen per ṡeliṡzhu, tá
k'viṡhku ſtojezhi rezil, kakòr per tropodzu, ṡeliṡzhu;
vitis jugulata, terta
k'viṡhku po koleih gori uṡdignena, inu napelana; II.
suspectus, -tus, gori oṡeranîe,
k'viṡhku gledanîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
kadar vez., confervescere, v'kúp ſpariti ſe, vréti kakòr moſht
kadar kiſſa;
cum, kadar;
diluculum, kadar ſe v'jutru ẛarja odpinia, cilú ẛgudai;
eos, eois, ẛarja,
kadar ſonze gori grè, ẛora;
exactus, -us, predajanîe,
kadar eden ſvoje blagú dobru ṡvede;
exulceratio pulmonum, kadar pluzhe gnyejo;
odontalgia, -ae, ṡoby boléṡan,
kadar eniga sobè bolè;
opperiri, zhakati,
kadar ſe kai enimu poſſodi;
psecas, -dis, tih deṡh,
kadar po malim parſhy;
quando, kadai,
kadar;
strictura, -ae, tudi práh od ṡheléṡa,
kadar ſe pili;
transfumare, prekaditi,
kadar dim ṡkuṡi grè;
prim. kader
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
kipeti [kipẹ́ti kipím]
nedovršni glagolvreti, kipeti
PRIMERJAJ: skipeti
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
kipeti nedov., F
9,
aestuare, vrozh biti, veliko vrozhino terpéti, vreiti,
kipeiti;
bullire, vréti,
kipeti;
bullit mare, murje
kipy, gori ṡhene;
ebullire, vréti, ṡavréti,
kipéti;
effervere, kipéti, ṡavréti de vun
kipy;
scatere, scaturire, gomaṡiti, iṡvirati, gori vréti, k'viṡhku
kipeiti, obilnu iméti. Exod:16.v.20;
synochus, sive contines, kadar li ſamu v'zhlovéku kry od vrozhuſti
kipy;
vinum buliens, vel fervens, móṡht, kateri kiſſa, inu
kipy
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
kisati nedov., F
2,
confervescere, v'kúp ſpariti ſe, vréti kakòr moſht kadar
kiſſa;
vinum buliens, vel fervens, móṡht, kateri
kiſſa, inu kipy
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
mošt m, F
11,
brisa, -ae, en groſd, kateri je perpraulen ṡa
mosht tlazhetnîu;
circumcidaneum mustum, ſhe ſtlazhen
moſht;
confervescere, v'kúp ſpariti ſe, vréti kakòr
moſht kadar kiſſa;
ebulitio musti, moſhta kiſſanîe;
musteus, -a, -um, ſladku kakòr
moṡht;
mustum, -ti, moṡht, vinṡki
moṡht;
mustum lixivium, moṡht, kateri ſe ṡhupa imenuje;
quasillus, -li, ena zaina, ṡkuṡi katero ſe
moṡht prezeja;
sapa, -ae, móṡht vkuhan do tretyga deilla;
vinum buliens, vel fervens, móṡht, kateri kiſſa, inu kipy
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
obilen prid., F
18,
copiosus, -a, -um, obilni, bogat;
Ephrata, obilna. Psal:131;
exhuberare, cilu
obilen biti, preobilovati;
huber, -ris, rodoviten,
obilen;
huberior spes, enu
obilnu vupanîe;
impescere, ṡhivino puſtiti
v'obilnim ṡhiti, ali arṡhi paſti, inu objeſti;
largitas, daratlivoſt, radudajanîe,
obilnu dajanîe;
largus, -a, -um, obiln, preſtrán, ſhirók;
locuples, -tis, bogat,
obiln;
opulentum opsonium, ſylnu
obilnu kuplene ṡhpiṡhe;
percopiosus, -a, -um, cilú doſti, ſylnu
obilni;
pereloquens, cilú dobru ṡgovoren,
obilen s'zhednim govorjenîam;
plenus, -a, -um, poln, polhin,
obilin;
ponderosus, -a, -um, teṡhák, dobre vage, ali
obilne;
redundare, zhes jiti, obilnovati,
obilnu biti;
sacoma, -matis, ena gviſhna mèra, ali vaga, ṡlatá vaga,
obilna vaga;
sangvinolentus, -a, -um, obiln, s'kryvjó, poln kryi;
scatare, scaturire, gomaṡiti, iṡvirati, gori vreti, k'viṡhku kipeiti,
obilnu iméti. Exod:16.v.20
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
povreti [povrẹ́ti povrȅm]
dovršni glagolpredolgo vreti, povreti
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
spariti se dov., confervescere, v'kúp
ſpariti ſe, vréti kakòr moſht kadar kiſſa
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
variti nedovršni glagol
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
vö̀vrèti -vrém nedov. vreti, izvirati: Ti szi dao vövreti zdenczom TA 1848, 59; drügi tál (vode) z-zemlé vré vö kak vretina KAJ 1870, 106
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
vreč [vreti] del. ♦ P: 1 (DB 1584)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
vrẹ́ti, vrèm, vb. impf. 1) sieden; krop, mleko vre; — gähren; mošt vre; — in Aufwallung sein; vse vre po meni; po deželi vre, Cig.; — 2) sprudeln, quellen, hervorströmen; voda vre iz zemlje; — 3) in Menge u. schnell sich bewegen, strömen; ljudje vkup vro; — 4) rauschen; v oblakih vre (n. pr. pred točo); Roj mi je v cvetjiču vrel, Danj. (Posv. p.); — schreien, murren: v. nad kom, Savinska dol.-C.; — praes. vrẹ̑jem, jvzhŠt.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
vrèti vrém nedov. vreti, izvirati: Vreti Ferni KM 1790, 94; Jeli ſztudenecz zedne luknye vré ſzlatko i britko KŠ 1771, 750; pren. Vſzakovacska jálnoſzt vré vſzo hüdoubo neſztanoma KŠ 1754, 55; Vſze ſzrczé moje vré BKM 1789, 220; Kak ſzlatko vré tvoje ime BKM 1789, 275; Ár szem vreo prôti szamomi szebi TA 1848, 58 vrejóuči -a -e ki vre, izvira: bode vu nyem ſztudenecz vrejoucse vudé KŠ 1771, 275
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
vreti [vrẹ́ti vrȅm]
nedovršni glagol- vreti, tj. gibati se zaradi dviganja mehurčkov pare, nastalih ob močnem segrevanju tekočine
- vreti, tj. fermentirati
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
vreti nedov., F
12,
aestuare, vrozh biti, veliko vrozhino terpéti,
vreiti, kipeiti;
bullire, vréti, kipeti;
confervere, v'kupai
vréti;
confervescere, v'kup ſpariti ſe,
vréti kakòr moſht kadar kiſſa;
ebullire, vréti, ẛavréti, kipéti;
fervefacere, ſturiti
vreiti;
fervere, vreiti, ṡhariti;
fervere ira, od jeṡe
vréti;
olla succensa, en lonez, kateri
vre;
scatere, scaturire, gomaṡiti, iṡvirati, gori
vréti, k'viṡhku kipeiti, obilnu iméti. Exod:16.v.20;
suffervere, ṡavreiti, po malim
vreiti;
ut ure,
horas, et per consonantem, vre, significat bulire
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
vreti nedovršni glagol
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
zavreti1 dov., F
7,
defervefacere, ẛavreiti, s'vrenîam gorku ſturiti, povréti;
ebullire, vréti,
ẛavréti, kipéti;
effervere, kipéti,
ẛavréti de vun kipy;
infervefacere, ṡavréti, vreilu ſturiti;
infervere, infervescere, ṡavreiti;
refervere, ſylnu vrozhe biti, ṡupèt
ṡavréti, ali gorku ratati;
suffervere, ṡavreiti, po malim vreiti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
zvȃloma, adv. wallend: z. vreti, jvzhŠt.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.