pólblázen -zna -o [u̯b] prid. (ọ̑-á ọ̑-ā) ekspr. skoraj blazen: vsi so se izogibali polblaznega soseda / vročičen, polblazen pogled / biti polblazen od groze, žalosti / lotil se ga je polblazen strah

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

primotogláviti -im dov. (á ȃ) star. v omotici priti: ves vročičen je primotoglavil domov / glasno sta primotoglavila v sobo prišla

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

vročíčen -čna -o prid. (ȋ) 

1. 1. nanašajoč se na vročico: vročičen bolnik; bila je vročična in v nezavesti / vročične oči bolnika; vročične roke / vročični prividi; vročične blodnje; vročične lise na licih / biti v vročičnem stanju
2. 2. ekspr. poln nemira, vznemirjenosti: po glavi so se mu podile vročične misli; vročična razdvojenost, veselost / vročične priprave na tekmovanje / vročično življenje ji je pustilo sledove na obrazu nemirno, pustolovsko
   ● ekspr. opaziti je vročično diplomatsko dejavnost zelo povečano

vročíčno prisl.: vročično pričakovati kaj; vročično svetleče se oči; sam.: vzdihi vročičnih

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.