pôlblázen -zna -o [pou̯blazən] prid. (ȏ-á ȏ-ā) ekspr. skoraj blazen: vsi so se izogibali polblaznega soseda / vročičen, polblazen pogled / biti polblazen od groze, žalosti / lotil se ga je polblazen strah
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
primotogláviti -im dov. (á ȃ) star. v omotici priti: ves vročičen je primotoglavil domov / glasno sta primotoglavila v sobo prišla
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
vročíčen -čna -o prid. (ȋ) 1. nanašajoč se na vročico: vročičen bolnik;
bila je vročična in v nezavesti / vročične oči bolnika; vročične roke / vročični prividi; vročične blodnje; vročične lise na licih / biti v vročičnem stanju 2. ekspr. poln nemira, vznemirjenosti: po glavi so se mu podile vročične misli;
vročična razdvojenost, veselost / vročične priprave na tekmovanje / vročično življenje ji je pustilo sledove na obrazu nemirno, pustolovsko
● ekspr. opaziti je vročično diplomatsko dejavnost zelo povečanovročíčno prisl.:
vročično pričakovati kaj; vročično svetleče se oči; sam.: vzdihi vročičnih
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.