vzbúrjen -a -o; bolj ~ (ȗ) neobč. ~a množica vznemirjena; biti spolno ~
vzbúrjenost -i ž, pojm. (ȗ) ~ morja; poud. čustvena ~ |vznemirjenost, razvnetost|; neobč. od ~i rdeč obraz vznemirjenosti, razburjenosti
vzbúrjenost -i ž, pojm. (ȗ) ~ morja; poud. čustvena ~ |vznemirjenost, razvnetost|; neobč. od ~i rdeč obraz vznemirjenosti, razburjenosti
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
vzbúrjenost -i ž (ȗ)
stanje vzburjenega: po vsem telesu je čutil prijetno vzburjenost; čustvena, telesna vzburjenost / spolna vzburjenost / knjiž. od vzburjenosti rdeč obraz vznemirjenosti, razburjenosti
stanje vzburjenega: po vsem telesu je čutil prijetno vzburjenost; čustvena, telesna vzburjenost / spolna vzburjenost / knjiž. od vzburjenosti rdeč obraz vznemirjenosti, razburjenosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
vzbúrjenost -i ž
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024