afékcija -e ž (ẹ́) knjiž. telesno ali duševno vzdraženje: ljubezen mu je samo telesna afekcija / slušna afekcija
♦ med. kožna afekcija kožno obolenje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
ekscitácija -e ž (á) med. vzdraženje, vzburjenje: ekscitacija živčne celice
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
engrám -a m (ȃ) biol. sled, ki jo zapusti vzdraženje v živčnih celicah, spominski vtis
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
spomínski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na spomin:- a) spominske sposobnosti / spominsko obnavljanje / spominske igre
- b) članek, napisan na podlagi spominskega gradiva / spominska literatura
- c) spominska radijska oddaja / spominska knjiga knjiga za vpisovanje želja, namenjena lastniku v spomin; knjiga za vpisovanje podpisov, vtisov ob določenem dogodku, namenjena lastniku v spomin; odkriti, vzidati spominsko ploščo; spominska razstava; spominska soba soba z razstavljenimi predmeti, dokumenti v spomin na določeno osebo, dogodek; knjiž. spominska znamka priložnostna znamka; spominsko drevo drevo, vsajeno v spomin na kaj
♦ biol. spominski vtis sled, ki jo zapusti vzdraženje v živčnih celicah; etn. spominska pesem pesem v spomin nenadoma, v nesreči umrlemu; filat. spominski pisemski ovitek ovitek, izdan, izdelan za določeno priložnost, s posebnimi napisi, znamkami, žigom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
vtís -a m (ȋ) - 1. podoba predmeta, ki nastane z njegovim vtisnjenjem v kaj: vtisi stopal so še vidni; globoki, sveži vtisi; školjkast vtis
- 2. kar nastane v zavesti kot posledica hitrega, navadno čustvenega sprejemanja zunanjega sveta: vtis izgine, ostane, zbledi; dobiti napačen vtis; urediti svoje vtise; zanesti se na prvi vtis; nov, knjiž. bežen vtis; vtisi s potovanja / biti pod vtisom povedanega vplivom
// barvni, vidni, zvočni vtis / čutni vtis; duševni vtis
// s prilastkom podoba, videz, kot se kaže zlasti pri kratkotrajnem zaznavanju: tkanina daje vtis pletenine; delati vtis zapuščenosti, zmedenosti; napraviti na koga vtis izobraženega človeka / vzdolžni šivi naredijo vtis vitkosti - 3. mnenje, mišljenje o čem, ki nastane zlasti na osnovi zunanjih znakov česa: naš vtis je, da bo organizacija razpadla; imamo vtis, da se jim nikamor ne mudi / lahko bi nastal vtis, da bodo s predpisom vsi problemi rešeni; od kod vam vtis, da vas želimo ogoljufati
- 4. vtisnjenje: vtis kovanca, prstana v vosek / vtis dogodka v spomin
● narediti vtis na koga vzbuditi pri njem čustveni odziv, zanimanje; ekspr. s potovanja je odnesel nepozabne vtise potovanje ga je zelo prevzelo; pog. predstava je pustila slab vtis gledalcem ni bila všeč, jim ni ugajala; ekspr. to je naredil samo zaradi vtisa da bi kdo imel o njem mnenje, kakršno on hoče, želi
♦ biol. spominski vtis sled, ki jo zapusti vzdraženje v živčnih celicah; šport. ocena za umetniški vtis pri umetnostnem drsanju, kotalkanju ocena za umetnostno vrednost izvedenih likov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
vzdráženje -a s (ā) glagolnik od vzdražiti: vzdraženje živca;
hitrost, stopnja vzdraženja / spolno vzdraženje / prevajati vzdraženje; širjenje vzdraženja / vzdraženje otrokove domišljije
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.