vzhájati1 -am nedov. (ȃ) 

1. 1. dvigati se izza obzorja, nad obzorje: luna, sonce vzhaja / zarja vzhaja / ekspr. izza obzorja vzhajajo oblaki
   ♦ astr. zaradi vrtenja Zemlje navidezno dvigati se nad obzorje
2. 2. knjiž. dvigati se: iz zemlje vzhaja sopara / iz srca vzhajajo molitve, prošnje
   // prihajati, izvirati: iz hlepenja po oblasti vzhaja sovraštvo
   ● ekspr. biti doma tam, kjer sonce vzhaja na vzhodu; publ. na filmskem nebu vzhaja nova zvezda se začenja uveljavljati nova igralka

vzhajajóč -a -e: vzhajajoče sonce
● ekspr. dežela vzhajajočega sonca Japonska

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.