báža -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

beagle -a [bígəlm (í)
lovski pes gonič, ki ga uporabljajo zlasti za lov na zajce, prepelice, angleški brak: križanec med mopsom in beaglom; organizirana vzreja psov pasme beagle

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

bekón -a m (ọ̑)
agr. prašič mesnate pasme za pitanje: zaklati bekona; pitanje, vzreja bekonov
// ed. meso takega prašiča: prodali so tisoč ton kvalitetnega bekona

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

bìk bíka samostalnik moškega spola [bìk] STALNE ZVEZE: morski bik
FRAZEOLOGIJA: močan kot bik, trenirati kot bik, trmast kot bik, zgrabiti bika za roge, Kamor je šel bik, naj gre še štrik.
ETIMOLOGIJA: = cslov. bykъ, hrv., srb. bȋk, rus., češ. býk < pslov. *bykъ, verjetno kot litov. bū̃kas ‛bukač, ptica Botaurus stellaris’ iz bučati; prvotno torej ‛bučeč, hrumeč’ - več ...
bikorêjec -jca m (ȇ)
kdor vzreja plemenske bike: živinorejci in bikorejci

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

čebéla -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

čebelár -ja m

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

čebelárjenje na rôje -a -- -- s

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

čebelárka -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

činčíla činčíle samostalnik ženskega spola [činčíla] ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Chinchilla iz špan. chinchilla, manjšalnica od chincha ‛smrdljivec, dihur’ - več ...
fadljanje [fadljȃnje] samostalnik srednjega spola

pitanje, zlasti perutnine

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

gaskonjski
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
gaskonjska gaskonjsko pridevnik
IZGOVOR: [gaskón’ski]
ZVEZE: mali gaskonjski grifon
PRIMERJAJ: Gaskonjski zaliv

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

gòri odhranjenjé ~ -á s vzreja, vzgoja: ocsa, i mati ſzta ſze mogla za nyihovo dr'sánye i gori odhrányenyé ſzkrbeti KM 1790, 84

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

gòri zhránenje ~ -a s vzreja, oskrba: Te prvi zrok je I za decsicze gori zhránenye BKM 1789, 267

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

govédo govéda samostalnik srednjega spola [govédo] STALNE ZVEZE: cikasto govedo, črno-belo govedo, istrsko govedo, lisasto govedo, moškatno govedo, muškatno govedo, rjavo govedo, škotsko govedo, škotsko visokogorsko govedo, škotsko višavsko govedo
ETIMOLOGIJA: = cslov. govędo, hrv., srb. gòvedo, nar. rus. govjádo, češ. hovado iz pslov. *govę iz ide. *gou̯-, kot v stind. gáu-, gr. boũs, lat. bōs, stvnem. chuo, nem. Kuh, angl. cow - več ...
govedorêjec -jca m (ȇ)
kdor redi, vzreja govedo: posvetovanje govedorejcev

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

istrski
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
istrska istrsko pridevnik
IZGOVOR: [ístərski]
ZVEZE: istrski gonič, istrska belica
PRIMERJAJ: Istrski maraton, Istrski ipsilon, Istrska županija

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

jelenorêja -e ž, pojm. (ȇ) |vzreja jelenov|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

kojle [nepopoln podatek]

reja, vzgoja

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

kokóš kokóši samostalnik ženskega spola [kokóš] STALNE ZVEZE: štajerska kokoš
FRAZEOLOGIJA: hoditi s kokošmi spat, kokoš, ki nese zlata jajca, kot kokoš brez glave, zlata kokoš, Kaj je bilo prej, kokoš ali jajce?
ETIMOLOGIJA: = stcslov. kokošь, hrv., srb. kȍkōš, ukr. kókoš ‛petelin’, nar. češ. kokoš < pslov. *kokošь iz onomatopeje *koko, ki posnema kokodakanje - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

kònj kônja samostalnik moškega spola [kòn kônja] STALNE ZVEZE: andaluzijski konj, angleški konj, arabski konj, hladnokrvni konj, islandski konj, kraški konj, lipicanski konj, mongolski konj, nilski konj, polnokrvni konj, posavski konj, povodni konj, toplokrvni konj, trojanski konj
FRAZEOLOGIJA: biti na konju, biti vlečni konj (česa), delovni konj, garati kot konj, jekleni konj, kot fijakarski konj, močan kot konj, mrtev konj, paradni konj, potiti se kot konj, presedlati s konja na osla, princ na belem konju, refleks crknjenega konja, staviti na napačnega konja, staviti na pravega konja, trojanski konj, ustaviti konje, zajahati (kakšnega) konja (česa), Beseda ni konj., Elizabeta na belem konju prijezdi., Podarjenemu konju se ne gleda v zobe., Ustavite konje!, Za dobrim konjem se vedno praši., Zmagovalnega konja se ne menja.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. kon'ь, hrv., srb. kȍnj, rus. kónь, češ. kůň < pslov. *kon'ь, verjetno iz ide. *kábō(n) kot lat. cabō, sorodno lat. caballus, prvotno ‛skopljen konj, delovni konj’, gr. kabállēs ‛delovni konj’ - več ...
konj
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
konja samostalnik moškega spola
žival
kitajsko horoskopsko znamenje
oseba, rojena v kitajskem horoskopskem znamenju konja
IZGOVOR: [kòn’], rodilnik [kônja]
BESEDOTVORJE: konjev
ZVEZE: povodni konj, nilski konj, trojanski konj, trojanski konj

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

konjerêjec -jca m (ȇ)
kdor redi, vzreja konje: bil je znan kot najboljši konjerejec

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

konjerêjec -jca m
kdor redi, vzreja konjepojmovnik
SINONIMI:
star. konjski reditelj

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024

kràp1 krápa samostalnik moškega spola [kràp] STALNE ZVEZE: navadni krap
FRAZEOLOGIJA: ščuka med krapi
ETIMOLOGIJA: = hrv. krȁp, strus. koropъ, češ. kapr < pslov. *korpъ, v zvezi s stvnem. karp(f)o, nem. Karpfen, nejasnega izvora - več ...
kuncerêjec in kunčjerêjec -jca m (ȇ)
kdor redi, vzreja kunce: društvo kuncerejcev

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

ličínka -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

línijska vzrêja mátic -e -e -- ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

lípan lípana samostalnik moškega spola [lípan] STALNE ZVEZE: arktični lipan, soški lipan
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. lìpān, češ. lipan < pslov. *lipanъ, sorodno še nar. rus. lipenь < *lipenь, nejasnega izvora, morda iz lipa - več ...
lipicánec lipicánca samostalnik moškega spola [lipicánəc] ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Lipizzaner iz it. Lipizzano, po slovenskem naselju Lipica, od koder izvira ta pasma
mática -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

mátičnik -a m

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

Míllerjeva metóda vzrêje mátic -e -e -- -- ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

norfolški
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
norfolška norfolško pridevnik
IZGOVOR: [nórfolški]
ZVEZE: norfolški terier, norfolški kasač
PRIMERJAJ: Norfolški,

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

odgója -e ž (ọ̑)
zastar.
vzgojaodgoja treh sinov ni bila lahka / odgoja živine reja, vzreja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

odrêja -e ž (ȇzastar.
1. vzreja: odreja psov; odbrati mladiče, ki so sposobni za odrejo
2. vzgoja: skrbeti za odrejo otrok
● 
zastar. dati otroka v odrejo rejo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

ovčerêjec tudi ovčjerêjec -jca m (ȇ)
kdor redi, vzreja ovce: govedorejci in ovčerejci

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

paličnják -a m (á)
zool. žuželka paličastega telesa, brez kril, podobna delu rastline, navadno vejici, Phasmatodea: ličinke paličnjaka; vrste paličnjakov; vzreja paličnjakov za hišne ljubljenčke / avstralski paličnjak

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

pasjerêja -e ž (ȇ)
vzreja psov: ukvarjati se s pasjerejo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

pès psà samostalnik moškega spola [pə̀s] STALNE ZVEZE: beli morski pes, bernski planšarski pes, grenlandski pes, hijenski pes, kitajski goli pes, leteči pes, mehiški goli pes, morski pes, morski pes orjak, orjaški morski pes, ovčarski pes, pastirski pes, perujski goli pes, portugalski vodni pes, prerijski pes, sinji morski pes, sivi grebenski morski pes, švicarski planšarski pes, tigrasti morski pes, veliki beli morski pes, veliki švicarski planšarski pes
FRAZEOLOGIJA: biti na psu, brezzobi pes, čakati (na koga, na kaj) kot pes na kost, garjav pes, gledati se kot pes in mačka, kdo, kaj ni vreden, da bi koga, kaj pes poscal, kot pes, kot pes na povodcu, kot pretepen pes, kot psa, kot stekel pes, lagati kot pes, lajati kot pes, pes čuvaj, pokazati, kam pes taco moli, priti na psa, ravnati s kom kot s psom, spraviti koga, kaj na psa, še pes ne povoha koga, vedeti, kam pes taco moli, zelen pes, zvest kot pes, živeti kot pes, Kakršen gospodar, takšen pes., Pes, ki laja, ne grize., Pes ima kosmata ušesa., Pes je človekov najboljši prijatelj., Psi lajajo, karavana gre dalje., Starega psa ne moreš naučiti novih trikov., Še pes ima rad mir pri jedi., Vsak izgovor je dober, pa če ga pes na repu prinese., V španoviji še pes crkne.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. pьsъ, hrv., srb. pȁs, rus. pës, češ. pes < pslov. *pьsъ iz ide. *pik'ó-, tako kot stind. piśá- ‛neka lisasta žival’ iz ide. korena *pei̯k'- ‛rezljati, risati, označevati’, glej pisati, prvotno torej ‛lisasta žival, lisko, piko’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

pikardijski
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
pikardijska pikardijsko pridevnik
IZGOVOR: [pikardíjski]
ZVEZE: pikardijski ovčar, pikardijska terca, pikardijsko potenje

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

pirenejski
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
pirenejska pirenejsko pridevnik
IZGOVOR: [pirenêjski]
ZVEZE: pirenejski ovčar, pirenejski kozorog
PRIMERJAJ: Pirenejski polotok

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

pleme [pléme] samostalnik srednjega spola
  1. vzreja
  2. pleme, pasma

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

plemenják -a m živ. (á) vzreja ~ov
plemeníca -e ž (í)
pleménka -e ž (ẹ́; ẹ̑) plemenica

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

postŕv postŕvi in postrví samostalnik ženskega spola [postə̀ru̯ postə̀rvi] in [postə̀ru postə̀rvi] in [postə̀ru̯ postərví] in [postə̀ru postərví] STALNE ZVEZE: ameriška postrv, jezerska postrv, kalifornijska postrv, mavrična postrv, morska postrv, ohridska postrv, potočna postrv, soška postrv
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. pȁstrva, bolg. pъstъ́rva < *pьstry iz pslov. *pьstrъ ‛pisan, pester, pikčast’ - več ...
prášič prašíča samostalnik moškega spola [prášič] STALNE ZVEZE: divji prašič, krškopoljski prašič, vietnamski prašič
FRAZEOLOGIJA: cviliti kot prašič, debel kot prašič, jesti kot prašič, prašič pri koritu, zaklati kot prašiča koga, Ni ga tiča čez prašiča.
ETIMOLOGIJA: = hrv. pràščić < pslov. *porsьčit'ь iz prasec - več ...
prašičerêjec tudi prašičjerêjec -jca m (ȇ)
kdor redi, vzreja prašiče: bil je znan kot dober prašičerejec

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

prašičerêjec -jca m
kdor redi, vzreja prašičepojmovnik
SINONIMI:

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024

presájanje ličínk -a -- s

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

pújsek pújska samostalnik moškega spola [pújsək] ETIMOLOGIJA: pujs
purán purána samostalnik moškega spola [purán] FRAZEOLOGIJA: rdeč kot puran
ETIMOLOGIJA: pura
redīti1 -ím nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

rêja čebél -e -- ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

repopulácija -e ž (á)
ponovno naseljevanje (avtohtonih živali): program, projekt repopulacije soške postrvi; načrti, ribogojnica za repopulacijo; vzreja in repopulacija / naravna repopulacija

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

ròj rôja m

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

ruski
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
ruska rusko pridevnik
IZGOVOR: [rúski]
ZVEZE: ruska duma

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

sát -a m

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

sokôlarstvo tudi sokólarstvo -a s (ȏ; ọ̑)
vzreja sokolov in lov z njimi: o sokolarstvu je mnogo napisanega

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

sokôlarstvo -a tudi sokólarstvo -a s, pojm. (ȏ; ọ̑) |vzreja sokolov|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

súlec súlca samostalnik moškega spola [súləc] ETIMOLOGIJA: = nar. hrv. sulac, kot stcslov. sulěj ‛boljši, močnejši’, cslov. suliti sę ‛bahati se’ iz pslov. *sulъ ‛velik’ < ide. *k'ou̯H-lo- ‛napihnjen, nabrekel’, tako kot stind. śū́ra- ‛junak’, śváyati ‛nabrekati, postajati močan’, śótha- ‛nabuhlost, nabreklina’ - več ...
šárplanínec -nca m (ȃ-ȋ)
vet. srednje velik pastirski pes z dolgo dlako in košatim, zavitim repom: vzreja šarplanincev

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

vz... predpona
1. v glagolskih sestavljenkah za izražanje
a) usmerjenosti dejanja navzgor: vzdigniti, vziti, vzleteti, vzpeti se, vzravnati
b) začetka dejanja, nastopa stanja: vzfrfotati, vzplahutati / vzbuhniti, vzkipeti / vzcvesti, vzljubiti, vznemiriti
c) dosege zaželenega namena, cilja: vzgojiti, vzrediti / vzpostaviti
č) same dovršnosti (včasih brez pomenskega odtenka): vzkaliti, vzrohneti
2. v imenskih sestavljenkah glagolskega izvora za izražanje pomena, kot ga določa ustrezni glagol: vzhod, vzpenjavka, vzpon, vzponski, vzreja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

vzrêja -e ž (ȇ)
1. oskrba, nega živali z namenom, da se razvije do gospodarsko, uporabno zaželene razvojne stopnje: ukvarjati se z vzrejo; vzreja konj / vzreja rib v ribniku / vzreja mladičev
// oskrba, nega koga do stopnje, ko se lahko preživlja sam: vzreja in vzgoja otrok
2. dejavnost, pri kateri se z odbiranjem, parjenjem živali skuša doseči, da zrastejo in dobijo ustrezne, zaželene lastnosti: vzreja novih pasem / selektivna vzreja
 
vet. čista vzreja pri kateri se parijo nesorodne živali iste pasme

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

vzrêja -e ž, pojm. (ȇ) ~ mladičev; ~ novih pasem

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

vzrêja -e ž
oskrba, nega živali z namenom, da se razvije do gospodarsko, uporabno zaželene razvojne stopnjepojmovnik
SINONIMI:
zreja, zastar. odreja
GLEJ ŠE SINONIM: reja

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024

vzrę̑ja, f. die Erziehung, Cig. (T.), nk.; — prim. zreja.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

vzrêja čebél -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

vzrêja mátic -e -- ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

vzrêja mátic iz narávnih mátičnikov -e -- -- -- -- ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

vzrêja mátic na čêpkih -e -- -- -- ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

vzrêja mátic na réz -e -- -- -- ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

vzrêja mátic ob rézih na sátih -e -- -- -- -- -- ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

vzrêja mátic po Rauchfussovi metódi -e -- -- -- -- ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

vzrêja mátic s presájanjem ličínk -e -- -- -- -- ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

vzrêja mátic z razrezovánjem sáta v trakôve -e -- -- -- -- -- -- ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

vzrêja mátic z rézom v lóku -e -- -- -- -- -- ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

vzrêja rôjev -e -- ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

vzrejeválec -lca [wzrejevau̯ca tudi wzrejevalcam (ȃ)
kdor vzreja živali: vzrejevalec angorskih mačk

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

vzrêjno okróžje -ega -a s

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

zajčerêjec tudi zajčjerêjec -jca m (ȇ)
kdor redi, vzreja (domače) zajce: navdušen zajčerejec

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

zasílna vzrêja mátic -e -e -- ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

zrêja -e ž (ȇ)
vzreja: ukvarjati se z zrejo; zreja telet / zreja novih pasem

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

zrêja čebél -e -- ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

živínče -ta s (í)
1. nav. ekspr. navadno večja domača žival, ki se redi, vzreja zaradi gospodarskih koristi, zlasti manjše govedo: živinče se pase; pomolsti, vpreči živinče; bolehno, preplašeno živinče; dela kot živinče, pa še ni dovolj zelo, hudo / vprežno živinče
// ed., zastar. manjšalnica od živina: skrbi za konje in drugo živinče
2. ekspr. kdor opravlja zelo težka, naporna dela: otrok ni živinče / ali misliš, da sem tovorno živinče
3. slabš. kdor dela, kar se naroči, zahteva: neumno živinče mu seveda ni ugovarjalo
4. ekspr. nasilen, surov človek: to živinče jo bo uničilo / kot psovka pusti me, živinče
5. ekspr., navadno s prilastkom kdor ima pomembnejši družbeni položaj: na lov je prišlo nekaj imenitnejših živinčet

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

živinorêjec -jca m (ȇ)
kdor redi, vzreja živino: biti živinorejec; problemi živinorejcev / nomadski živinorejec

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

živinorêjec -jca m
kdor redi, vzreja živinopojmovnik
SINONIMI:

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024

Število zadetkov: 86