báža -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
beagle -a [bígəl] m (í) lovski pes gonič, ki ga uporabljajo zlasti za lov na zajce, prepelice, angleški brak: križanec med mopsom in beaglom;
organizirana vzreja psov pasme beagle
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
bekón -a m (ọ̑) agr. prašič mesnate pasme za pitanje: zaklati bekona;
pitanje, vzreja bekonov // ed. meso takega prašiča: prodali so tisoč ton kvalitetnega bekona
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
bìk bíka samostalnik moškega spola [bìk] 2. znamenje horoskopa med ovnom in dvojčkom2.1. kdor je rojen v tem znamenju
3. ekspresivno zelo velik in močen moški
4. slabšalno kdor je neumen, omejen ali se mu to pripisuje; SINONIMI: slabšalno osel
STALNE ZVEZE: morski bik FRAZEOLOGIJA: močan kot bik, trenirati kot bik, trmast kot bik, zgrabiti bika za roge, Kamor je šel bik, naj gre še štrik. ETIMOLOGIJA: = cslov. bykъ, hrv., srb. bȋk, rus., češ. býk < pslov. *bykъ, verjetno kot litov. bū̃kas ‛bukač, ptica Botaurus stellaris’ iz ↑bučati; prvotno torej ‛bučeč, hrumeč’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
bikorêjec -jca m (ȇ) kdor vzreja plemenske bike: živinorejci in bikorejci
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
čebéla -e ž
Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
čebelár -ja m
Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
čebelárjenje na rôje -a -- -- s
Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
čebelárka -e ž
Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
činčíla činčíle samostalnik ženskega spola [činčíla] 1. glodalec z mehko dlako, košatim repom in močnejšimi skakalnimi nogami, po izvoru iz Južne Amerike; primerjaj lat. Chinchilla 1.1. manj formalno krzno te živali
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Chinchilla iz špan. chinchilla, manjšalnica od chincha ‛smrdljivec, dihur’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
fadljanje [fadljȃnje]
samostalnik srednjega spolapitanje, zlasti perutnine
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
gaskonjskiPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog gaskonjska gaskonjsko pridevnikIZGOVOR: [gaskón’ski]
ZVEZE: mali gaskonjski grifon
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
gòri odhranjenjé ~ -á s vzreja, vzgoja: ocsa, i mati ſzta ſze mogla za nyihovo dr'sánye i gori odhrányenyé ſzkrbeti KM 1790, 84
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
gòri zhránenje ~ -a s vzreja, oskrba: Te prvi zrok je I za decsicze gori zhránenye BKM 1789, 267
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
govédo govéda samostalnik srednjega spola [govédo] 1. velika domača žival s parklji in navadno debelimi stožčastimi rogovi; primerjaj lat. Bos taurus; SINONIMI: goved
2. večji parkljar z močnim oprsjem in debelimi stožčastimi rogovi; primerjaj lat. Bos
3. slabšalno kdor je nekulturen, brezobziren ali se mu to pripisuje; SINONIMI: slabšalno govedar, slabšalno krava
STALNE ZVEZE: cikasto govedo, črno-belo govedo, istrsko govedo, lisasto govedo, moškatno govedo, muškatno govedo, rjavo govedo, škotsko govedo, škotsko visokogorsko govedo, škotsko višavsko govedo ETIMOLOGIJA: = cslov. govędo, hrv., srb. gòvedo, nar. rus. govjádo, češ. hovado iz pslov. *govę iz ide. *gu̯ou̯-, kot v stind. gáu-, gr. boũs, lat. bōs, stvnem. chuo, nem. Kuh, angl. cow - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
govedorêjec -jca m (ȇ) kdor redi, vzreja govedo: posvetovanje govedorejcev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
istrskiPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog istrska istrsko pridevnikIZGOVOR: [ístərski]
ZVEZE: istrski gonič, istrska belica
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
jelenorêja -e ž, pojm. (ȇ) |vzreja jelenov|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
kojle [
![Naglasne in/ali druge izgovorne značilnosti niso znane. nepopoln podatek](/Content/Site/img/ikona-vprasaj.png)
]
reja, vzgoja
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
kokóš kokóši samostalnik ženskega spola [kokóš] 1. domača ptica s kratkim vratom in krepkim trupom; primerjaj lat. Gallus gallus domesticus 1.1. meso te živali kot hrana, jed
2. podoba, ki predstavlja domačo ptico s kratkim vratom in krepkim trupom
3. slabšalno ženska, ki je neumna, omejena ali se ji to pripisuje; SINONIMI: slabšalno kokoška
STALNE ZVEZE: štajerska kokoš FRAZEOLOGIJA: hoditi s kokošmi spat, kokoš, ki nese zlata jajca, kot kokoš brez glave, zlata kokoš, Kaj je bilo prej, kokoš ali jajce? ETIMOLOGIJA: = stcslov. kokošь, hrv., srb. kȍkōš, ukr. kókoš ‛petelin’, nar. češ. kokoš < pslov. *kokošь iz onomatopeje *koko, ki posnema kokodakanje - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
kònj kônja samostalnik moškega spola [kòn kônja] 1. večja domača žival z dolgo grivo in dolgim repom; primerjaj lat. Equus caballus
2. podoba, predmet, ki predstavlja domačo žival z dolgo grivo in dolgim repom
3. igrača, ki predstavlja domačo žival z dolgo grivo in dolgim repom; SINONIMI: konjiček
4. šahovska figura, ki se premika za dve polji naprej v kateri koli pravokotni smeri in eno polje vstran; SINONIMI: skakač
5. telovadno orodje za gimnastične vaje z oblazinjenim kvadrastim zgornjim delom, navadno z ročaji
6. znamenje kitajskega horoskopa med kačo in kozo
7. manj formalno nestandardna merska enota za izražanje moči motorja, približno 0,74 kW; SINONIMI: manj formalno, ekspresivno konjič, manj formalno, ekspresivno konjiček
STALNE ZVEZE: andaluzijski konj, angleški konj, arabski konj, hladnokrvni konj, islandski konj, kraški konj, lipicanski konj, mongolski konj, nilski konj, polnokrvni konj, posavski konj, povodni konj, toplokrvni konj, trojanski konj FRAZEOLOGIJA: biti na konju, biti vlečni konj (česa), delovni konj, garati kot konj, jekleni konj, kot fijakarski konj, močan kot konj, mrtev konj, paradni konj, potiti se kot konj, presedlati s konja na osla, princ na belem konju, refleks crknjenega konja, staviti na napačnega konja, staviti na pravega konja, trojanski konj, ustaviti konje, zajahati (kakšnega) konja (česa), Beseda ni konj., Elizabeta na belem konju prijezdi., Podarjenemu konju se ne gleda v zobe., Ustavite konje!, Za dobrim konjem se vedno praši., Zmagovalnega konja se ne menja. ETIMOLOGIJA: = stcslov. kon'ь, hrv., srb. kȍnj, rus. kónь, češ. kůň < pslov. *kon'ь, verjetno iz ide. *kábō(n) kot lat. cabō, sorodno lat. caballus, prvotno ‛skopljen konj, delovni konj’, gr. kabállēs ‛delovni konj’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
konjPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog konja samostalnik moškega spolakitajsko horoskopsko znamenje
oseba, rojena v kitajskem horoskopskem znamenju konja
IZGOVOR: [kòn’], rodilnik [kônja]
BESEDOTVORJE: konjev
ZVEZE: povodni konj, nilski konj, trojanski konj, trojanski konj
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
konjerêjec -jca m (ȇ) kdor redi, vzreja konje: bil je znan kot najboljši konjerejec
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
konjerêjec -jca
m kdor redi, vzreja konje![pojmovnik](/Search/File2?dictionaryId=208&Name=pojmovnik.png)
SINONIMI:
star. konjski reditelj
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024
kràp1 krápa samostalnik moškega spola [kràp] 1. sladkovodna riba s krepkim telesom in daljšo hrbtno plavutjo, ki živi v stoječih in počasi tekočih vodah; primerjaj lat. Cyprinus carpio; SINONIMI: iz zoologije navadni krap 1.1. ta žival kot hrana, jed
STALNE ZVEZE: navadni krap FRAZEOLOGIJA: ščuka med krapi ETIMOLOGIJA: = hrv. krȁp, strus. koropъ, češ. kapr < pslov. *korpъ, v zvezi s stvnem. karp(f)o, nem. Karpfen, nejasnega izvora - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
kuncerêjec in kunčjerêjec -jca m (ȇ) kdor redi, vzreja kunce: društvo kuncerejcev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
ličínka -e ž
Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
línijska vzrêja mátic -e -e -- ž
Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
lípan lípana samostalnik moškega spola [lípan] sladkovodna riba s sivkastim in rumenkastim trupom in veliko pisano hrbtno plavutjo; primerjaj lat. Thymallus thymallus
STALNE ZVEZE: arktični lipan, soški lipan ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. lìpān, češ. lipan < pslov. *lipanъ, sorodno še nar. rus. lipenь < *lipenь, nejasnega izvora, morda iz ↑lipa - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
lipicánec lipicánca samostalnik moškega spola [lipicánəc] konj srednje višine s krepkim telesom bele ali svetlo sive barve, po izvoru iz Slovenije; SINONIMI: lipicanski konj
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Lipizzaner iz it. Lipizzano, po slovenskem naselju Lipica, od koder izvira ta pasma
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
mática -e ž
Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
mátičnik -a m
Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
Míllerjeva metóda vzrêje mátic -e -e -- -- ž
Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
norfolškiPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog norfolška norfolško pridevnikIZGOVOR: [nórfolški]
ZVEZE: norfolški terier, norfolški kasač
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
odgója -e ž (ọ̑) zastar. vzgoja: odgoja treh sinov ni bila lahka / odgoja živine reja, vzreja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
odrêja -e ž (ȇ) zastar. 1. vzreja: odreja psov;
odbrati mladiče, ki so sposobni za odrejo 2. vzgoja: skrbeti za odrejo otrok
● zastar. dati otroka v odrejo rejo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
ovčerêjec tudi ovčjerêjec -jca m (ȇ) kdor redi, vzreja ovce: govedorejci in ovčerejci
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
paličnják -a m (á) zool. žuželka paličastega telesa, brez kril, podobna delu rastline, navadno vejici, Phasmatodea: ličinke paličnjaka;
vrste paličnjakov;
vzreja paličnjakov za hišne ljubljenčke / avstralski paličnjak
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
pasjerêja -e ž (ȇ) vzreja psov: ukvarjati se s pasjerejo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
pès psà samostalnik moškega spola [pə̀s] 1. domača žival z ostrimi zobmi, ki laja in se goji za družbo, varovanje lastnine, lov
2. znamenje kitajskega horoskopa med petelinom in prašičem
STALNE ZVEZE: beli morski pes, bernski planšarski pes, grenlandski pes, hijenski pes, kitajski goli pes, leteči pes, mehiški goli pes, morski pes, morski pes orjak, orjaški morski pes, ovčarski pes, pastirski pes, perujski goli pes, portugalski vodni pes, prerijski pes, sinji morski pes, sivi grebenski morski pes, švicarski planšarski pes, tigrasti morski pes, veliki beli morski pes, veliki švicarski planšarski pes FRAZEOLOGIJA: biti na psu, brezzobi pes, čakati (na koga, na kaj) kot pes na kost, garjav pes, gledati se kot pes in mačka, kdo, kaj ni vreden, da bi koga, kaj pes poscal, kot pes, kot pes na povodcu, kot pretepen pes, kot psa, kot stekel pes, lagati kot pes, lajati kot pes, pes čuvaj, pokazati, kam pes taco moli, priti na psa, ravnati s kom kot s psom, spraviti koga, kaj na psa, še pes ne povoha koga, vedeti, kam pes taco moli, zelen pes, zvest kot pes, živeti kot pes, Kakršen gospodar, takšen pes., Pes, ki laja, ne grize., Pes ima kosmata ušesa., Pes je človekov najboljši prijatelj., Psi lajajo, karavana gre dalje., Starega psa ne moreš naučiti novih trikov., Še pes ima rad mir pri jedi., Vsak izgovor je dober, pa če ga pes na repu prinese., V španoviji še pes crkne. ETIMOLOGIJA: = stcslov. pьsъ, hrv., srb. pȁs, rus. pës, češ. pes < pslov. *pьsъ iz ide. *pik'ó-, tako kot stind. piśá- ‛neka lisasta žival’ iz ide. korena *pei̯k'- ‛rezljati, risati, označevati’, glej ↑pisati, prvotno torej ‛lisasta žival, lisko, piko’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
pikardijskiPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog pikardijska pikardijsko pridevnikIZGOVOR: [pikardíjski]
ZVEZE: pikardijski ovčar, pikardijska terca, pikardijsko potenje
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
pirenejskiPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog pirenejska pirenejsko pridevnikIZGOVOR: [pirenêjski]
ZVEZE: pirenejski ovčar, pirenejski kozorog
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
pleme [pléme]
samostalnik srednjega spola- vzreja
- pleme, pasma
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
plemenják -a m živ. (á) vzreja ~ovplemeníca -e ž (í)pleménka -e ž (ẹ́; ẹ̑) plemenica
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
postŕv postŕvi in postrví samostalnik ženskega spola [postə̀ru̯ postə̀rvi] in [postə̀ru postə̀rvi] in [postə̀ru̯ postərví] in [postə̀ru postərví] 1. sladkovodna riba z velikim gobcem in navadno pikami različnih barv ali vzorcem po trupu, ki živi v bistrih vodah; primerjaj lat. Salmoninae 1.1. ta žival kot hrana, jed
STALNE ZVEZE: ameriška postrv, jezerska postrv, kalifornijska postrv, mavrična postrv, morska postrv, ohridska postrv, potočna postrv, soška postrv ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. pȁstrva, bolg. pъstъ́rva < *pьstry iz pslov. *pьstrъ ‛pisan, pester, pikčast’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
prášič prašíča samostalnik moškega spola [prášič] 1. domača žival z rilcem, valjastim trupom, ščetinasto kožo in krajšim ožjim repom; primerjaj lat. Sus scrofa domestica; SINONIMI: neformalno prase, neformalno prasec, ekspresivno pujs 1.2. meso te živali kot hrana, jed; SINONIMI: neformalno, ekspresivno prase, ekspresivno pujs, ekspresivno pujsek
2. znamenje kitajskega horoskopa med psom in podgano2.1. kdor je rojen v tem znamenju
3. slabšalno kdor je umazan, zanikrn ali se mu to pripisuje; SINONIMI: neformalno, slabšalno prasec, slabšalno pujs
4. slabšalno kdor ima negativne, nesprejemljive moralne lastnosti ali se mu to pripisuje; SINONIMI: slabšalno podgana, neformalno, slabšalno prase, neformalno, slabšalno prasec, neformalno, slabšalno prasica, slabšalno pujs
STALNE ZVEZE: divji prašič, krškopoljski prašič, vietnamski prašič FRAZEOLOGIJA: cviliti kot prašič, debel kot prašič, jesti kot prašič, prašič pri koritu, zaklati kot prašiča koga, Ni ga tiča čez prašiča. ETIMOLOGIJA: = hrv. pràščić < pslov. *porsьčit'ь iz ↑prasec - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
prašičerêjec tudi prašičjerêjec -jca m (ȇ) kdor redi, vzreja prašiče: bil je znan kot dober prašičerejec
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
prašičerêjec -jca
m kdor redi, vzreja prašiče![pojmovnik](/Search/File2?dictionaryId=208&Name=pojmovnik.png)
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024
presájanje ličínk -a -- s
Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
pújsek pújska samostalnik moškega spola [pújsək] 1. ekspresivno prašičji mladič
3. ekspresivno meso prašiča kot hrana, jed; SINONIMI: prašič, neformalno, ekspresivno prase, ekspresivno pujs
4. ekspresivno kar je po obliki podobno prašiču, zlasti hranilnik; SINONIMI: ekspresivno prašiček, ekspresivno pujs
ETIMOLOGIJA: ↑pujs
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
purán purána samostalnik moškega spola [purán] 1. večja domača ptica z dolgim golim vratom in golo glavo; primerjaj lat. Meleagris gallopavo f. domestica; SINONIMI: pura 1.1. meso te živali kot hrana, jed; SINONIMI: pura
FRAZEOLOGIJA: rdeč kot puran ETIMOLOGIJA: ↑pura
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
redīti1 -ím nedov.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
rêja čebél -e -- ž
Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
repopulácija -e ž (á) ponovno naseljevanje (avtohtonih živali): program, projekt repopulacije soške postrvi;
načrti, ribogojnica za repopulacijo;
vzreja in repopulacija / naravna repopulacija
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
ròj rôja m
Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
ruskiPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog ruska rusko pridevnikIZGOVOR: [rúski]
ZVEZE: ruska duma
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
sát -a m
Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
sokôlarstvo tudi sokólarstvo -a s (ȏ; ọ̑) vzreja sokolov in lov z njimi: o sokolarstvu je mnogo napisanega
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
sokôlarstvo -a tudi sokólarstvo -a s, pojm. (ȏ; ọ̑) |vzreja sokolov|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
súlec súlca samostalnik moškega spola [súləc] 1. velika plenilska sladkovodna riba z velikim gobcem in črnimi pikami; primerjaj lat. Hucho hucho 1.1. ta žival kot hrana, jed
ETIMOLOGIJA: = nar. hrv. sulac, kot stcslov. sulěj ‛boljši, močnejši’, cslov. suliti sę ‛bahati se’ iz pslov. *sulъ ‛velik’ < ide. *k'ou̯H-lo- ‛napihnjen, nabrekel’, tako kot stind. śū́ra- ‛junak’, śváyati ‛nabrekati, postajati močan’, śótha- ‛nabuhlost, nabreklina’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
šárplanínec -nca m (ȃ-ȋ) vet. srednje velik pastirski pes z dolgo dlako in košatim, zavitim repom: vzreja šarplanincev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
vz... predpona 1. v glagolskih sestavljenkah za izražanjea) usmerjenosti dejanja navzgor: vzdigniti, vziti, vzleteti, vzpeti se, vzravnati b) začetka dejanja, nastopa stanja: vzfrfotati, vzplahutati / vzbuhniti, vzkipeti / vzcvesti, vzljubiti, vznemiriti c) dosege zaželenega namena, cilja: vzgojiti, vzrediti / vzpostaviti č) same dovršnosti (včasih brez pomenskega odtenka): vzkaliti, vzrohneti 2. v imenskih sestavljenkah glagolskega izvora za izražanje pomena, kot ga določa ustrezni glagol: vzhod, vzpenjavka, vzpon, vzponski, vzreja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
vzrêja -e ž (ȇ) 1. oskrba, nega živali z namenom, da se razvije do gospodarsko, uporabno zaželene razvojne stopnje: ukvarjati se z vzrejo;
vzreja konj / vzreja rib v ribniku / vzreja mladičev // oskrba, nega koga do stopnje, ko se lahko preživlja sam: vzreja in vzgoja otrok 2. dejavnost, pri kateri se z odbiranjem, parjenjem živali skuša doseči, da zrastejo in dobijo ustrezne, zaželene lastnosti: vzreja novih pasem / selektivna vzreja
♦ vet. čista vzreja pri kateri se parijo nesorodne živali iste pasme
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
vzrêja -e ž, pojm. (ȇ) ~ mladičev; ~ novih pasem
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
vzrêja -e
ž oskrba, nega živali z namenom, da se razvije do gospodarsko, uporabno zaželene razvojne stopnje![pojmovnik](/Search/File2?dictionaryId=208&Name=pojmovnik.png)
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024
vzrę̑ja, f. die Erziehung, Cig. (T.), nk.; — prim. zreja.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
vzrêja čebél -e ž
Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
vzrêja mátic -e -- ž
Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
vzrêja mátic iz narávnih mátičnikov -e -- -- -- -- ž
Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
vzrêja mátic na čêpkih -e -- -- -- ž
Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
vzrêja mátic na réz -e -- -- -- ž
Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
vzrêja mátic ob rézih na sátih -e -- -- -- -- -- ž
Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
vzrêja mátic po Rauchfussovi metódi -e -- -- -- -- ž
Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
vzrêja mátic s presájanjem ličínk -e -- -- -- -- ž
Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
vzrêja mátic z razrezovánjem sáta v trakôve -e -- -- -- -- -- -- ž
Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
vzrêja mátic z rézom v lóku -e -- -- -- -- -- ž
Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
vzrêja rôjev -e -- ž
Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
vzrejeválec -lca [wzrejevau̯ca tudi wzrejevalca] m (ȃ) kdor vzreja živali: vzrejevalec angorskih mačk
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
vzrêjno okróžje -ega -a s
Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
zajčerêjec tudi zajčjerêjec -jca m (ȇ) kdor redi, vzreja (domače) zajce: navdušen zajčerejec
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
zasílna vzrêja mátic -e -e -- ž
Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
zrêja -e ž (ȇ) vzreja: ukvarjati se z zrejo;
zreja telet / zreja novih pasem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
zrêja čebél -e -- ž
Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
živínče -ta s (í) 1. nav. ekspr. navadno večja domača žival, ki se redi, vzreja zaradi gospodarskih koristi, zlasti manjše govedo: živinče se pase;
pomolsti, vpreči živinče;
bolehno, preplašeno živinče;
dela kot živinče, pa še ni dovolj zelo, hudo / vprežno živinče // ed., zastar. manjšalnica od živina: skrbi za konje in drugo živinče 2. ekspr. kdor opravlja zelo težka, naporna dela: otrok ni živinče / ali misliš, da sem tovorno živinče 3. slabš. kdor dela, kar se naroči, zahteva: neumno živinče mu seveda ni ugovarjalo 4. ekspr. nasilen, surov človek: to živinče jo bo uničilo / kot psovka pusti me, živinče 5. ekspr., navadno s prilastkom kdor ima pomembnejši družbeni položaj: na lov je prišlo nekaj imenitnejših živinčet
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
živinorêjec -jca m (ȇ) kdor redi, vzreja živino: biti živinorejec;
problemi živinorejcev / nomadski živinorejec
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
živinorêjec -jca
m kdor redi, vzreja živino![pojmovnik](/Search/File2?dictionaryId=208&Name=pojmovnik.png)
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024