dlẹ̄skati dlẹ̑skam nedov.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
H 1. V slovenskem fonemu h se ohranja pslovan. *x (pod pogoji, ki ne zadoščajo kateri od palatalizacij), (a) ki je nastal iz ide. *s neposredno za ide. *i, *u, *r, *k, *ku̯, *g, *gu̯ ali *gu̯h. (b) Na začetku besede večkrat izgleda, da je nastal iz ide. *sk- (ali *zg-), verjetno prek vmesne premetane stopnje *ks-. Pri izvoru pslovan. *x je še precej nejasnega. Glej tudi s, š. 2. Pri izposojenkah se s sloven. h nadomeščajo germanski h-jevski glasovi, tj. srvnem., nem. ch in h, npr. cẹ̑h, hẹ̑c. Nem. h pri izposoji včasih odpade, npr. rọ̑tovž. V romanskih izposojenkah se najde v primeru hláče, kjer je nadomestil prvotno rom. *c, tj. [k]. 3. Fonem h se večkrat pojavlja v imitativnih besedah in onomatopejah, tudi v zelo starih, kar verjetno izvira iz časa, ko praslovanščina še ni imela fonema *x, tj., ko je bil njegov predhodnik še *ṣ̌, npr. hahljáti se. Glasovi, ki so v rednem sestavu nekega jezika redki, so v onomatopejah in imitativnih besedah še posebej primerni.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
hȋrati -am nedov.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
hlȃd -a in hladȗ m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
hodīti họ́dim nedov.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
hotẹ́ti họ́čem nedov.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
hrána -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
hvála -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
kobacáti -ȃm nedov.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
kokọ̑š -i ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
kolẹ̑da -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
S 1. V slovenskem fonemu s (a) se ohranja pslovan. *s (< ide. *s /razen neposredno za *i, *u, *r, *k, *ku̯, *g, *gu̯, *gu̯h/ ali *k'), npr. svọ́j, desẹ̑t. (b) Lahko je nastal iz starejšega *x (glej H) po drugi palatalizaciji, tj. neposredno pred pslovan. samoglasniki *ě (če iz *ai̯ ali oi̯) ali po tretji palatalizaciji, tj. neposredno za pslovan. nenaglašenimi samoglasniki *i, *ь ali *ę, domnevno le, če naslednji zlog ne vsebuje *o, *ǫ, *u ali *ъ, npr. vȅs. (c) V skupini *st je lahko nastal tudi iz *t pred ide. *t, *d ali *dh, npr. plésti. 2. V ljudskih izposojenkah je nadomestil srvnem. ʒʒ, npr. básati, in ss, npr. pȃsati, mnogokrat romanski s, npr. soldȁt, in madž. sz, npr. sȗrka, sẹ̑gedin.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
Š 1. V slovenskem fonemu š (a) se ohranja pslovan. *š, ki je po prvi palatalizaciji (tj. neposredno pred pslovan. samoglasniki *e, *ę, *ě /če iz ide. *ē ali *eH/, *i ali *ь) nastal iz starejšega *x (glej H), npr. šȅl. (b) Lahko je nastal iz pslovan. *s' (kar nekateri označujejo s š), ki je po jotaciji nastal iz *si̯, npr. šíti. (c) Pred samoglasnikom č se je asimiliral iz s, npr. ščípati. 2. V ljudskih izposojenkah je nadomestil (a) srvnem. in nem. sch, npr. šípa, (b) srvnem. ss, npr. prẹ́ša, (c) rom. s (zlasti pred p, t ali k), npr. špináča, (č) madž. s, npr. šantáti. 3. V imitativnih besedah in onomatopejah posnema predvsem šelestenje, šumenje in šepetanje, npr. šelestẹ́ti, šumẹ́ti, šušljáti.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.