a2 cit. predl. z daj. k:
Ah kulikain oblubi ſturj A S: Poloniæ, vſak dan tej Svetnizi en ozhenaſh, inu zhaszhena ſi Maria ſmolit (I/1, 184) ← it. a za tvorbo dajalnika < lat. ad ‛k, pri’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
à3 cit. predl. z abl. iz, od:
taku resklada ta s: text Cornelius à lapide ǀ Sakaj ſimon à Caſſia pravi ǀ Pishe Jacobus à Vitriaco ǀ S. Dionyſius pak pravi, de Jubilæum pride à Jubilando, od veſſelja ǀ pravi Cornelius â Lapide ǀ Firshtna Felix á Sancta Severina ← lat. ā, ab ‛od, iz’; → ab
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
ab cit. predl. z abl. od, iz:
Alexander ab Alexandro tudi pishe (III, 460) ǀ Iogrom je bil sapuſtil ſvoje Svetu Reshnu Telu Nicodemu, inu Ioſephu ab Arimathia ſvoje martvu Truplu (III, 29) ← lat. ab ‛od, iz’; → à3
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
Abulensis m osebno lastno ime
Avilski:
Ta vuzheni Abulenſis im. ed. nam leto skriunust resloshij ǀ Abulensis im. ed. pravi ǀ Poſhluſhaite kai pravi ta Vuzheni Abulenſis im. ed. Álfonz Tostát Avílski, srlat. Alphonsus Tostatus (umrl 1455) z vzdevkom Abulensis po špan. mesti Avili, razlagalec Svetega pisma
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
Adrian(us) -na m osebno lastno ime
1. Hadrijan:
ta Vuzheni Philoſophus Secundus, kateriga je uprashal Ceſſar Adrianus im. ed. ǀ kakor ga je imenoval Papesh Adrianus im. ed. ǀ kar je djal Dionyſius od Ceſſaria Adriana rod. ed. ǀ sakaj zhe Dionyſius Caſſius od Ceſſaria Adriana rod. ed. je djal ǀ Rim ſe imenuje od Romula Alexandria od Alexandria. Conſtantinopel od Conſtantina. Adrianopel od Adriana rod. ed. ǀ nikar li vènim Meſti kakor Adriana tož. ed., ampak po celli Europi 2. Adrijan:
Adrianus im. ed. s' velikem veſſeljam, inu troſtam je poshlushal ǀ Gospud Adrian im. ed. grè damu ǀ sapovei Ceſſar, de imaio Roke, inu noge Adrianu daj. ed. odſekat 1. Públij Élij Hádrijan, lat. Publius Aelius Hadrianus (117–138), rimski cesar, Trajanov posinovljenec in naslednik 2. Eden šestih papežev z imenom Hádrijan 3. Sv. Adriján, lat. Hadrianus, mučen pribl. 305 v Nikomedeji
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
Akvila. krajšava (?) osebno lastno ime
Akvilan (?):
Taku bere Aquila. im. ed. (IV, 217) Ker je zapis na koncu povedi, ni mogoče z gotovostjo izključiti možnosti, da ni krajšava, da je mišljen teolog in škof Péter Akvílski (umrl 1361); → Akvilanus.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
Albinus m osebno lastno ime
Albin:
Albinus im. ed. per eni vezhery je bil ſnedil 100 rib, 100 tiz, 10 dyn, 20 liberz grosdja, 300 aushtrih, 500 fih (IV, 292) ǀ Jeſt ſi nejſim letu ſmislil, ampak B. Albinus im. ed. Alcuinus, katiri je djal (V, 180) 1. Neki požeruh z imenom Albínus 2. → Alkuinus
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
Aleksander -dra m osebno lastno ime
Aleksander:
Alexander Macedonski krajl je djal enimu lenimu inu shleht ſholneriu, katerimu je bilu ime Alexander im. ed. ǀ Alexander im. ed. ta Veliki Mazèdonski krajl s'sholnery ſe je bratil, inu sa vadle metal ǀ Kateru je dobru vejdil Alexander im. ed. Papesh ǀ Alexander im. ed. Alenſis govorj ǀ Alexander im. ed. Ceſſarja Baſiliuſa Syn nej mogal sadoſti G. Boga sahvalit ǀ Alexander im. ed. ab Alexandro tudi pishe ǀ Alexandar im. ed. kadarkuli je enu Mestu noter vſel ǀ tudi je bil polonal Simeona Cirenenskiga, kateriga ſò bily perſilili Judje, de je mogal Chriſtuſu pomagat krish na hrib Calvarie neſti … njegova dua Syna, Alexander im. ed., inu Ruffus ſta dua ſveta Marternika ratala ǀ more leto resnizo sprizhat Firshtna Maria Alexandra rod. ed. Parmelanskiga Firshta shena ǀ na grob Alexandra rod. ed. tiga Vilikiga Macedonskiga krajla ǀ Alexandru daj. ed. na pruti grè ǀ en Indianer ie bil perpelal Alexandru daj. ed. Macedonskimu krajlu eniga pſſa ǀ Inu s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … Volarij s. Alexandra tož. ed. ǀ Apelles je bil taku naterlih ſmalal Alexandra tož. ed., de od tiga praviga, inu shiviga ſe nej mogal reslozhit, satoraj ſò djali, de dua Alexandra im. dv. na ſvejtu ſe najdeta, eden Syn krajla Philippa … Ta drugi, de je bil Syn Apellasau 1. Aleksánder Véliki, makedonski kralj (356–323 pr. Kr.) 2. Neki vojak Aleksandra Velikega 3. Eden sedmih papežev z imenom Aleksánder 4. → Alensis 5. Aleksánder, sin cesarja Basilija 6. Alessandro Alessandri, srlat. Alexander ab Alexandro (1461–1523), pravnik 7. Aleksánder Fárnski, it. Alessandro Farnese (16. stol.), parmski vojvoda 8. Verjetno je mišljen sv. Aleksánder, mučen okrog 130 9. Aleksánder, sin Simona iz Cirene (SP Mr 15,21)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
Amonitar -ja m prebivalsko lastno ime
Amonec:
Ammonitery im. mn. ſo bily eno veliko vojsko vukupaj ſpravili (I/2, 209) ǀ kadar ſe ſò imeli vojskovati zhes Moabiterje, inu Ammoniterje tož. mn. (IV, 167) ǀ preſtrashi nyh Saurashnike Ammoniterje tož. mn. (IV, 178) Amónci, gr. Ἀμμανὶτες, prebivalci kraljestva Amon vzhodno od Jordana z glavnim mestom Rabat, danes Aman, sovražniki Izraelcev (SP 2 Sam 23,37)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
Ananija(s) -sa m osebno lastno ime
1. Hananja:
Sakaj tudi Anania im. ed. Azaria, Miſsael ſolo bily iſvolili shivy v'to resbeleno pezh versheni biti ǀ Anania im. ed., Azaria, inu Miſael nej ſò bily v' tei ſilnu gorezhi sgoreli ǀ de nej shkodoval Ananiasu daj. ed., Azariasu, inu Miſſaelu ǀ ta offertni krajl Nabukadonosar je bil sapovedal, taiste trij ſvete Mladenizhe, Annania tož. ed., Azaria, inu Miſaela, kateri ſo blij kakor trije Angelzi, noter v'leto ſilnu resbeleno pezh shive vurezhij 2. Hananija:
Anania im. ed., inu njegova shena Saffira dokler Apoſtelnom ſe ſo bily slagali ǀ spumnite de Annania im. ed. inu zaphira sa volo ene ſame laſsie s'naglo ſmertio ſo bily vmèrli ǀ ta neſrezhni Ananias im. ed., inu njegova shena ſaphira ǀ Glihi vishi S. Peter je djal timu leshnivimu Ananiaſu daj. ed. ǀ je djal od S. Paula k' Annaniaſu daj. ed. 1. Hananjá, lat. V Ananias, eden treh mladeničev, ki jih je babilonski kralj Nabukadnezar, potem ko so zavrnili malikovanje, vrgel v razbeljeno peč, vendar jim plameni niso škodovali (SP Dan 1,6, 3,19); → Sidrah. 2. Hananíja, lat. V Ananias, mož, ki je z vednostjo žene Safire prodal posestvo, del izkupička dal apostolom, del pa zamolčal. Ko ga je sv. Peter povprašal po resnici, je umrl (SP Apd 5,1).
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
Anatolius m osebno lastno ime
Anatolij:
en iesni togotni zhlovek Amatolius im. ed. imenovan (V, 405) V zapisu je domnevno napačno natisnjen m namesto n, saj ustreznega imena z m dostopni viri ne navajajo.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
Andoinus m osebno lastno ime
Antonij (?):
Zhe S. Andoinus im. ed. Shpanigarjom je bil desh sphroſſil (IV, 438) Morda je mišljen eden od več svetnikov z imenom Antónij, srlat. Antonius.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
andverhar -ja m rokodelec:
terbej de dellauz, inu andverhar im. ed. je pravizhen ǀ ti Goſpud, ti Andeverhar im. ed., ti Dohtar ǀ Leta andtverhar im. ed. je imel ſliſſik, inu ſvejſtù dellat ǀ Aku nepovernesh, kar ſi vſel po krijvem … Andverharju daj. ed. ǀ So tekli Anduerhary im. mn. ǀ v' shtazunah teh andverhariou rod. mn. ǀ delauzam, anduerhariam daj. mn. lona n' hozheo plazhat ǀ po tem potu v'Nebù je prishal v'mej Ceſary Theodoſius … v'mej andverharij or. mn. Crispinus Beseda se z izjemo enega zapisa v I/2, 202 pojavi šele v peti knjigi, v prvih štirih se sicer uporablja različica → antverhar.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
Antigonus m osebno lastno ime
Antigon:
Krajl Antigonus im. ed., kadar je bil saſtopil, de njega Syn Alcion je umerl (IV, 412) Ni jasno, kateri makedonski kralj je mišljen, saj niti Antígon I. (306–301 pr. Kr.) niti Antígon II. (276–239 pr. Kr.) ni imel sina z imenom Alkion.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
Apis m osebno lastno ime
Apis:
krajl Apis im. ed. pak bi rekal, nezh nej potrebnishiga zhloveku, kakor arznia (I/1, 51) ǀ Krajl Apis im. ed. pak je to saſtopnoſt bil vdubil, de je ſnal s' maſilam, inu s' shaubo bolesni oſdravit (IV, 194) ǀ eniga rogatiga vola Apis im. ed. imenovaniga sa ſvojga Boga ſo molili (III, 241) 1. Ápis, neki kralj 2. Ápis, egip. bog v podobi črnega bika z belo liso na čelu
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
Arabija -e ž zemljepisno lastno ime
Arabija:
S. Judas Thadeus gre v' Meſapotamio, v' Arabio tož. ed., v' Ponto, inu Judæmeio ǀ ludje v' Meſapotamy, v' Araby mest. ed., v' Affriki ǀ kamen, kateri v'Arabij mest. ed. ſe najde ǀ pokuro teshko, inu veliko, katero nekadaj ſo dellali ty Pushauniki v'Tebaidi, v'Araby mest. ed., v'Scity Ime označuje z Arabci poseljeno ozemlje Bližnjega vzhoda, manj verjetno tudi nadsaharske Afrike.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
Argonavtika -e ž stvarno lastno ime
Argonavtika:
Poëti nej ſo mogli prehualit ta hrib Parnaſſus, rekozh, de Homerus je bil na taiſtem hribi spiſſal ſvoje zhudne Bukve Illiades, inu Odeſſa imenovane … Flaccus ſvojo Argonautico tož. ed. (IV, 310) Mišljeno je nedokončano delo v osmih knjigah z naslovom Argonávtika, ki ga je napisal rimski pisec Valerij Flak med 70 in 95.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
Artemon -a m osebno lastno ime
Artemon:
She huſhi ſtrah je bil krajla Artemona rod./tož. ed., kateri je bil taku mozhnu straſhan de li ena muha je zheſs njega letella, on kakor shiba ſe je treſsal od straha (I/1, 26) V dostopni literaturi ni najti nobenega kralja z imenom Artémon, gr. Ἀρτέμων.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
Atanazius m osebno lastno ime
Atanazij:
Kakor ozhitnu pravi S. Athanaſius im. ed. ǀ samerka S. Atthanaſius im. ed. ǀ Kakor lepu govorij s. Athanasius im. ed. ǀ K' ſadnimu Ceſſar poshle po eniga Zupernika, s' imenam Athanaſius im. ed., ter sapovej de ima S. Juria s' ſtrupam umorit 1. Sv. Atanázij Véliki (295–373), patriarh v Aleksandriji, cerkveni učitelj 2. Neki čarovnik z imenom Atanazij, ki naj bi zastrupil sv. Jurija.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
atleta m atlet:
Theagines Aletà im. ed. eniga celiga vola na enkrat je ſnedil (IV, 292) Tako razumevanje zapisa (← lat. athlēta ← gr. ἀϑλητής ‛borilec, tekmovalec, atlet’) temelji na vsebini in na sobesedilu, saj se v nadaljevanju omenja slavni atlet Milon iz Krotona. Manj verjetno je treba zapis pojmovati z odvečnim A kot zaimek → leta. Naglasno znamenje ne govori nujno za slednjo možnost, ker se v zaimku zapisuje zelo redko.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
Baraba -a m osebno lastno ime
Baraba:
Pilatus je bil na sbero dal Judom, de bi od ſmerti reshili Barabba tož. ed., ali Chriſtuſa ǀ meneozh de bodo raishi Chriſtuſa, kakor Barabba tož. ed. proſſili Barába, razbojnik, ki ga je Pilat za judovsko veliko noč skupaj z Jezusom predstavil ljudstvu. Judje so zahtevali, da Pilat Baraba izpusti, Jezusa pa obsodi na smrt s križanjem (SP Mt 27,16).
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
bokal -a m bokal:
s'en bokau tož. ed. vina je bila dalla (II, 170) ǀ vſame en bokau tož. ed. ſmerdezhe uode (II, 171) ǀ kateri glashe, majolike, bokale tož. mn. quarte, burfle &c. bi v'rokah dershali (II, 263 s.) ← it. boccale < lat. baucālis ← gr. βαυκάλις, βαυκάλιον ‛vrsta posode z ozkim vratom za ohlajene pijače’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
Boltazar -ja m osebno lastno ime
Boltežar:
ali ſvejsda li trem ſe je bila prikaſala: Gaspariu, Milicheriu, inu Boltaſariu daj. ed. (IV, 322) Bóltežar, srlat. Balthasar, po armenski legendi eden treh modrih z Vzhoda, ki so se prišli poklonit rojenemu Kristusu.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
bratovščina -e ž bratovščina, tj.
cerkveno društvo z nabožnimi nalogami:
ta S. Bratoushna im. ed. na semli ǀ S. Elias Prerok, pervi Shtifter te Svete Bratauszhine rod. ed. ǀ letej S. Bratauszhini daj. ed. je bila sapiſſana ǀ MARIA Diviza je to S. Bratauszhino tož. ed. shtiftala ǀ S. Peter takorshne nebò hotel v'ſvojo bratauszhino tož. ed. imeti ǀ ſe puſti v' to Bratoushino tož. ed. sapiſſat ǀ nejſe puſti v' leto Bratoushno tož. ed. sapiſſat ǀ v' letej S. Bratauszhini mest. ed. je bila sapiſſana ǀ Vſe Bratauszhine im. mn. ſó dolshne ſvojga Shtifterjo zhaſtiti
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
brez predl. z rod. brez:
kateri je en zhiſt Duh bres teleſſa ǀ G. Bug je ſpoſnal, de reven bi bil Mosh bres Shene ǀ ſapovej garmado pogaſſit, Thamar s' meram breſs vſe shtrajfinge ſpuſtit Različica brez se uporablja le v četrti in peti knjigi. V prvih treh se z izjemo dveh primerov v drugi dosledno uporablja → prez.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
cerati1 -am nedov. mučiti, žreti, uničevati:
lakota tebe zera 3. ed. ǀ Jma jetiko, sakaj nevoshlivoſt vſak dan ga zjera 3. ed., inu slabj ǀ de bi nje duh losheshi ſe mogal k' ſvojmu Stuarniku polsdignit, je ſvoje truplu s' poſtam zerala del. ed. ž cerati se truditi se, tj.
mučiti se z namenom pridobiti:
Ieſt nuzh, inu dan sKarbim, inu ſe trudem, inu zeram 1. ed. po blagu ← srvnem. zer(e)n ‛jesti, prehranjevati se, porabljati, uničevati’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
Cimbinatus m osebno lastno ime
Cintugnat (?):
ſim bral od tiga Rimskiga Gospuda Cimbinatus im. ed. s' imenam (III, 555) Verjetno tiskarska napaka, saj ime Cimbinatus v antičnih virih ni znano. Morda je mišljen nekdo z imenom lat. Cintugnatus.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
cirati nedov. krasiti, lepotičiti:
Imate vasho dusho s'zhednoſtio zerat nedol., inu nikar vashe oblizhe, inu truplu lepotizhit ǀ katiri hozheo zerat nedol., inu ſe guantat kakor Gospada ǀ kersheniki taku lepu zieraio 3. mn. njeh Cerkve ǀ lepu zerai vel. 2. ed. Altarje ǀ bi ſvojo mater zjeral del. ed. m s'to ner lepshi lepoto ǀ je tega tudi zieral del. ed. m s' drevam tiga shivejna ǀ bo ſvojo nedolshno dusho s' ſvetimy zhednoſti G. Bogu dopadezhmi zerala del. ed. ž ǀ enu zhiſtu slatu rataio, kateru do vekoma nashe dushe bo ziralu del. ed. s v'Nebeſhih ǀ bodo ti kotli v'hishi Boshy raunu, kakor ty slati pehary ta Altar zerali del. mn. m ǀ Bug, inu natura ſo njo s' daram te lepote zerali del. mn. m ǀ katere ſo leta pungrad ſuſebnu lepu zierale del. mn. ž ← srvnem. zieren ‛krasiti, lepotičiti’; sodeč po gradivu iz 16. stol. (npr. pri Megiserju zirati), je treba izhajati iz sloven. cirati, pri čemer zapisi z ier, jer izkazujejo prehod ir > i̯er, znan v zahodnih narečjih, zapisi z er pa kažejo na isti prehod, saj je Janez Svetokriški govorjeni i̯er praviloma zapisoval z e, è.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
čajt -a m čas:
bo skorej zhait im. ed. sheti ǀ sdaj je zhait im. ed. ſe opyanit pri čajti pravočasno:
S. Duh per zhaitu bò reſvetil to Gospodizhno Claro ǀ sa tiga volo per zhajti mu leben okrati V korpusu se beseda pojavlja le v navedenih štirih primerih. Verjetno gre za samo pisno, morda celo zgolj tiskarsko križanje med sopomenkama → cajt in → čas. Naključna napaka, zapis zh namesto z, je sicer precej redka, prim. vſe zheiſte ſo odperte (IV, 205); → čajtinge, → cas.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
čaščen -a prid. čaščen:
katero gnado ſim ble shelela doſezhi, kakor ta offertni zhaszhen im. ed. m biti (IV, 128) ǀ zhaſzhen im. ed. m bodi do vekoma G. Bug (V, 275) < slovan. *čьst'enъ̏ z vplivom refleksa samostalnika *čь̏stь > sloven. čȃst; → češčen
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
čez2 predl. s tož. 1. čez, prek, proti:
Ti ſi krajl zhes vſe krajle, zhes semlo, inu nebu ǀ Nei li morebiti Bug General inu krajl zhes vſe vojske ǀ je vſhe bila sodba ſturiena zhes nyh ǀ nej bilu obeniga de bi ſe zhes njega vſmilil ǀ G. Bug ſe je bil pravizhnu reſerdil zhes Sodomo, inu Gomorro ǀ Gospoda, katera zhes vſo pravizo ſvoje kmete dere, inu v' bushtvu perpravi ǀ ſe preſtràshio, inu ſe reſerdè zhies njega ǀ Enkrat poshle shabe zhes Trazio ǀ vojskouati zhes ſaurashnike ǀ Firsht Ludovicus zheſs vſyh volo je bil porozhil ǀ Zhèſs lete ſe toshi ǀ Je enkrat General Joſve eno veliko vojsko zhas Kananerje pellal ǀ Kateri zes oſkerblejnie Boshje marmrajo ǀ vſmili ſe zhesme ǀ zkes vſo resnizo piſheio ǀ sa vſaki denar, kateriga od kmeta khes dolshnust ste prejeli ǀ Shes en zhaſs tu ropotajne, inu shraj neha 2. o:
zhes lete sadnie beſsede Ludovicus de Ponte, taku piſse Vezljivost z or. v primeru zhes katiro nehvaleshnoſtio je klagoval ta bogaboyezhi Thomas De Kempis (V, 245) je verjetno analogna po predlogu nad, prim. tudi na katiro nehualeshnoſtio nasho milu klaguie S. Bonaventura (V, 251).
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
de2 cit. predl. z abl. od, iz, z:
Kakor je vidila s' ſvojmy ozhmy ta bogaboyezha Diviza Agnes de Monte Politiano ǀ brate, inu ſeſtre te S. Bratauszhine de Carmine ǀ Anton de Padova ſapovej ribam ← lat. dē ‛od, iz, z’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
Demokles -la m osebno lastno ime
Demoklej:
Democles im. ed. en Ajd raijshi kakor de bi bil veno nezhistost padu je bil v'en vreli kotu s'kozhu (I/1, 111) ǀ Nezh nenuza nedolshnoſt, inu divishtvu Democla rod. ed. pasheta krajla Demetriuſa (IV, 15) Ni jasno, kdo z imenom Demoklêj, gr. Δημοκλῆς, je mišljen. Gotovo ni mišljen Damoklej (4. stol. pr. Kr.), dvorjan pri tiranu Dioniziju v Sirakuzah.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
Didakus m osebno lastno ime
Didak:
Pishe Pater Didacus im. ed. Isviter ǀ Vuzhenu odgovorj Didacus im. ed. de Cellio ǀ Kir Didacus im. ed. ſtella ner poprej samerka taiſto beſſedo ǀ Sa tiga volo Didacus im. ed. Stella nam danas en lep navuk da 1. Verjetno je mišljen bl. Dídak iz Andráde, jezuit (17. stol.). 2. → Celio 3. Didak iz Estelle, srlat. Didacus Stella (umrl 1575), španski teolog s priimkom po severnošpanskem mestu Estella, avtor priročnika za pridiganje z naslovom Liber de modo Concionardi (1576)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
Dionizius -a/-ija m osebno lastno ime
Dionizij:
pravi Dionyſius im. ed. Carthuſianus ǀ S. Dionysius im. ed. Carthuſianus poterdi ǀ Trinog Dionysius im. ed. je bil is Siracuſe pobegnil ǀ Dionyſius im. ed. Caſſius od Ceſſaria Adriana je djal ǀ Dioniſius im. ed. Carthuſianus piſhe ǀ pravi Dionyſius im. ed. Areopagita ǀ Kateru poterdi Dijoniſius im. ed. Rutilius rekozh ǀ taku govorij Dionijſius im. ed. Cart: ǀ Satorai pravu praui Dionijsius im. ed. Chartuſianus: ǀ poterdi Dyoniſius im. ed. Carthuſianus ǀ je odgovuril ta Vuzheni Philoſophus Ariſtippus Krajlu Dioniſiuſu daj. ed. ǀ Nej ſe li shtima, inu huali Affrica s' Auguſtinam … Francia s' Dionyſiam or. ed. ǀ je bil porok pred krajlam Dionyſiuſam or. ed. 1. Dionízij Kartuziján, niz. Denys van Leeuwen (1402–71), teolog, pisec 2. Dionízij starejši (431–367 pr. Kr.), trinog v Sirakuzah 3. → Areopagita 4. Dostopna literatura ne navaja nikogar z imenom Dionízij Rutílij. 5. Kásij Dionízij, lat. Cassius Dionysius (2.–1. stol. pr. Kr.), prevajalec del Kartažana Marga 6. Sv. Dionízij, frc. Dénis (mučen 250), prvi pariški škof
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
Dizma(s) -ma m osebno lastno ime
Dizma:
tardouratni Rasbojnik Diſma im. ed. ſe je bil sgreval ǀ je molil na krishi respet Dismas im. ed. shagar ǀ Diſmas im. ed. Rasbojnik je shlishal vſe beſſede ǀ V'mej preuſetnimi je bil poklizal Paula … v'mej Rasbojniki Disma tož. ed. Ime skesanega razbojnika sv. Dízme, križanega desno od Jezusa, se omenja le v apokrifnih spisih. Po nekaterih virih naj bi bil Egipčan z imenom Tit.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
do predl. I.
z rod. do:
do ſonza je hotel letejti ǀ oharnia Nebu do vekoma zhloveku sapre ǀ s'Iudesham Iskariotam dò vekoma bodo v'pakli goreli ǀ ſturitè shtenge dó Nebeſs priti ǀ da ſadne ſvoje ure ǀ pridemo da ſamih nebeskih urat ǀ ſe neutalaſish de terdne nozhy II.
s tož. do:
od Adama do konez ſvejtà ǀ nikar en dan, ali lejtu, ampak do konez tiga ſvejta Vezljivost z rod., potrjena le v navedenih dveh primerih, je dvomljiva.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
doprinesti -nesem dov. 1. opraviti, narediti, izvršiti:
vſe kar ym je sapovedanu morio bugat, inu dopernesti nedol. sizer ſo shrtajfani ǀ vſe tu bi bulshi bilu doperneſti nedol., KaKor paK v'paKal priti ǀ je dolshan dobra djania doparnesti nedol. ǀ ene dobre, inu s. Manunge nemate G: Bogu doponaſti nedol. ǀ de li perloshnost imash v'greh te nezhistosti doparneſesh 2. ed. ǀ kadar greh doperneſesh 2. ed. v'shterno padesh ǀ kakor to shlushbo Boshio doperneſe 3. ed., prezej prozh s' ſvoio drushbo potegne ǀ en ſmertni greh doperneſse 3. ed. od G: Buga ſe lozhi ǀ en ſmertni greh doperneſſe 3. ed. ǀ kadar greh doperneſemo 1. mn. ǀ takorshne grehe, katere is zhloveske slabusti doperneſſimo 1. mn. ǀ je sadoſti zhe vy imate enu pravizhnu dellu, inu de taiſtu pravizhnu po Boshy voli doperneſſete 2. mn. ǀ vſe Kar mu je super doperneſeio 3. mn., dokler ga pod semlo spravio ǀ de ſi lih veliku dobrih dell doperneſsejo 3. mn. vener obene dobre manunge nemajo ǀ s'en majhin dobizhik vſaki greh doperneſo 3. mn. ǀ hudizhu k'shlushbi, k'dopadeniu timu zhloveku te nar teshkeshi rezhij ſe doperneſsò 3. mn. ǀ veliku ſadu dobrih dell doperneſsio 3. mn. ǀ malukadai enu dobru dellu doperneſò 3. mn. ǀ je sadosti de li velike grehe nedoperneſeio +3. mn. ǀ ſe nemorio sgovorit, de volnu greh nedoperneſsò +3. mn. ǀ po nozhi doperneſite vel. 2. mn. vaſho molitvu ǀ kaj s'eno pregreho je bil doperneſil del. ed. m uni nesrezhni hlapez ǀ Chriſtus je vſe lete zhuda doperneſsil del. ed. m ǀ de bi bil kaj nespodobniga doperneſel del. ed. m ǀ po nozhi ſam, ali ſamadrug ſi doperneſal del. ed. m ǀ dokler nebò njega post enu cellu letu ob ſamem kruhu, inu vodi doperneſsu del. ed. m ǀ nej taku teshke rezhy njemu sapovedane, de bi jo volnu nedoperneſu +del. ed. m ǀ Gospa, raijshi kakor de bi bila preshetvu dopernesla del. ed. ž, ſe je bila s'kusi oknu vergla ǀ jo sadarshij de nej taistu greshnu djajne doperneſla del. ed. ž ǀ obeniga greha nej ſo doperneſli del. mn. m ǀ kakor de bi bily en ſam greh dopernesli del. mn. m ǀ nej greha taku velikiga de bi ga s' en maihin dobizhik nedoperneſli +del. mn. m ǀ Ta pushtob, Z, Zhaſs nej ſta dobru, inu nuznu doparneſli del. mn. m, de ſi lih S. Paulus vaſs je opominal ǀ nej greha taku velikiga de bi ga s' en maihin dobizhik nedoperneſli +del. mn. m ǀ de bi vezh grehou nedopernesli +del. mn. m 2. preživeti (čas):
tuoje mlade dnij v'nezhistosti, inu poshreſhnosti Si doperneſsel del. ed. m V prvem pomenu je beseda kalk po nem. vollbringen ‛opraviti, narediti’, v drugem pa po nem. zubringen ‛preživeti, preživljati’.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
dosehmal prisl. dosihmal, doslej:
jeſt ſim ſe podstopil moje pridige drukat sturiti v'ſlovenskim jesiku, dokler doſehmal obeden nej tiga ſturil ǀ doſehmal ſim zimpral prebivalshe tizam, ribam, inu drugi shivali ǀ poterdim vſe tu Kar dosehmal ſim govuril ǀ ti ſi dosehmal v'tej zherni ſemli prebival ǀ do ſehmal jest ſim molzhal, inu poterplènje imel ǀ bote vidily, inu nashli Medicinam univerſalem, katero do ſehmal nihdar nej ste mogli najti ǀ ſo mene hudizhi v'pakli martrali, ti pak doſeh mal nej ſi obene martre imelu ǀ do ſehmal nihdar nej ste mogli najti ǀ vſe kar na semli do sehmal vam ſe je sdelu lepu, inu dobru, bi vam ſmerdelu Beseda se z e namesto pričakovanega i pojavi tudi pri Gutsmannu kot dosehmau ‛bisher’. Razlog je v moderni vokalni redukciji (po Pleteršniku je naglas dosihmȃł) ali v analogiji z dotehmal.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
Druzila -e ž osebno lastno ime
Druzila:
S. Ioannes to mortvo Druſillo tož. ed. je bil oſhivil (II, 200) SP omenja hčer Heroda Agripe in Feliksovo ženo z imenom Druzíla (SP Apd 24,24), ne pa tudi, da bi jo sv. Janez oživil.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
Eneas m osebno lastno ime
1. Enej:
Italia, je bil sazhel vupitij Enæas im. ed. kadar je bil lashko dezhelo saghedal (I/1, 72) 2. Enejev:
Inu AEnæas im. ed. Silvius pravi (I/2, 166) 1. Enêj, lat. Aeneas, gr. Ἀινείας, trojanski junak, ki se je ob padcu rešil iz gorečega mesta in po dolgih blodnjah prišel v Italijo. 2. Sílvij Enêjev, lat. Silvius Aeneas, postumni sin Eneja in Lavinije, bajeslovni začetnik kraljev z Albe Longe
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
Evlogius -ija m osebno lastno ime
Evlogij (?):
S. Eulogius im. ed. je bil tiga andverha ǀ de bi vſy kovazhy, inu shlosary po exempelnu S. Eulogiusa rod. ed. ſturili (V, 39) Življenjepisi omenjajo dva svetnika z imenom Evlógij, Evlogija iz Aleksandrije (umrl 607) in Evlogija iz Cordobe (pribl. 800–859), vendar noben od njiju ni bil kovač ali zavetnik tega poklica. Pač pa je zavetnik kovačev sv. Elígij (pribl. 588–660), ki se je v mladosti izučil za zlatarja in kovalca denarja.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
Fabrinus m osebno lastno ime
Fabrin:
kateru poterdi Faberinus im. ed. (IV, 424) Fabrín, srlat. Fabrinus, pisec (16.–17. stol.); da zapis vsebuje odvečni e, je izkazano z referenco Fabrin. na robu.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
fabula -e ž izmišljena zgodba, pravljica:
letu je bilu li ena fabla im. ed. nikar reſniza ǀ letu je li ena fabula im. ed. ǀ ta Modri ga pergliha eni fabuli daj. ed. ǀ leto reſnizo sa eno fablo tož. ed. dershe ǀ Poeti ſi ſo bili leto fabulo tož. ed. ſmislili ǀ Iest navem ali ſo fable im. mn., ali pak hiſtorie ǀ Jeſt vejm de ſo fabule im. mn., kar Poëti od gartroshe pisheio ǀ fabale im. mn. pravio, inu ludem ſe ſhmaihlaio ǀ my n'hozhemo vezh poshlushat vaſhe fable tož. mn. ǀ bodò raishi fabale tož. mn., kakor resnizo S. Piſsma poshlushali ← lat. fābula; zapisi z a v drugem zlogu predstavljajo izgovor s polglasnikom fábəla, kar je vmesna stopnja do popolne redukcije v fabla.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
Filostratus m osebno lastno ime
Filostrat:
kar Philoſtratus im. ed. pishe od Herculusa (III, 100) ǀ piſhe Philoſtratus im. ed., od Appolonia Philoſopha (III, 577) Filóstrat, gr. Φιλόστρατος (3. stol.), filozof z Lemnosa
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
Forum mundi cit. stvarno lastno ime
she vſelej je zhudnishi tu kar In Toro Mundi abl. ed. berem (I/1, 87) Iz na robu navedene reference In foro mundi je očitno, da je Toro napačno natisnjeno namesto Foro. Dela z naslovom Forum mundi po dostopnih virih ni najti.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
Gala -e ž osebno lastno ime
Gala:
Montanus je bil veliku karshenikou ſapelal ſkusi Prishco … Priſcillianus skuſi to neſramno sheno Gallo tož. ed. (V, 66) Iz dostopne literature ni razvidno, da bi Priscilijanu pomagala žena z imenom Gala. V tej vlogi se omenja le → Agape.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
Galilejsko morje -ega -a s zemljepisno lastno ime
Galilejsko jezero:
Kadar je JEſus raven Glilejskiga morja rod. ed. hodil (III, 583) Citat na začetku pridige z očitno tiskarsko napako
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
Gaspar -ja m osebno lastno ime
Gašper:
ali ſvejsda li trem ſe je bila prikaſala: Gaspariu daj. ed., Milicheriu, inu Boltaſariu Gášper, lat. Casparus, po armenski legendi eden treh modrih z Vzhoda, ki so se prišli poklonit rojenemu Kristusu.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
gospoda -e ž gospoda:
Judouska Gospoda im. ed., je miſlila koku bi mogla S. Jacoba na ſvoj tall perpravit ǀ IudausKa Gospoda im. ed./mn. ſo ga bily sa Capitana poſtavili ǀ bote hoteli pres mire jeſti, inu pijti, kakor Gospada im. ed. ǀ veliku Rimske Gospode rod. ed. ſò bily na ohzet povabeli ǀ grè k'Iudouski Goſpodi daj. ed. ǀ sa novu lejtu shenkam taku Goſpodi daj. ed., kakor kmetom ǀ Vna, ſe huali de vſaketeri Goſpody daj. ed. ſi uppa kuhat ǀ Obedn ſe nej potſtopil Krajlu povedat de bi ſe h' ſmerti perpravil, sakaj veliki Gospodini daj. ed.+ nej navada povedat, de bi ſe h' ſmerti perpravili ǀ en dan je bil povabil Rimsko Goſpodo tož. ed. v'gostje ǀ kakor je nauada danaſhni dan per Gospodi mest. ed. ǀ Cicero je shelel, de bi ſyn pred Rimsko Gospodo or. ed. enu lepù govorjene naprei perneſel ǀ Sydj ta offertni Annas s' to Judousko Gosbodo or. ed. Kongruenca z glagolom v množini v drugem zgledu temelji na pomenu in torej ne kaže na slovnično množino samostalnika; → gosposka.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
gosposka -e ž gosposka:
kadar bi tebe tvoja Goſpoiska im. ed. Rabelnu zhes dalla ǀ vasha goſpojska im. ed. je s'vamy neuſmilena ǀ ta Vishishi Duhouna Gospoiska im. ed. ſo posnali ranziga Nem. Nem. saſtopnoſt ǀ Pisheo S. Euangeliſti di Iudouska Goſpoſta im. ed. … Sò ſvit dershali, koku bi Ieſuſa pregnanu vjeli, inu vmurili ǀ s'unej Rihtne goſpojske rod. ed., katera ima od boga oblaſt te kryvizhne vmorit ǀ inu okuli Gospojke rod. ed. ſvoj spodobni, inu pravizhni lon iskati ǀ nej na ſvejti huishi Gospoiske rod. ed. kakor je vasha ǀ Bug pak ga je sapuſtil, inu sapovedal Gospoiski daj. ed., de ga imà pregainat ǀ plazhai Gospojſki daj. ed. deſſetino ǀ prezej tezhe h'Gospojski daj. ed. taiſto pershono toshit ǀ ſe bojsh pregreſhit tuoij poſvetni Gospoijski daj. ed. ǀ Aku imaio hudo Gospoisko tož. ed., druſiga nedelaio, ampak taiſto kauneio ǀ ſo ga shli pred Goſpoisko tož. ed. toshit ǀ sa suojo Goſpojsko tož. ed. ſo ijh sposnali, inu bugali Kongruenca z glagolom v množini v tretjem in četrtem zgledu temelji na pomenu in torej ne kaže na slovnično množino samostalnika; → gospoda.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
greben -a m 1. (petelinov) greben:
peteln … kadar ga glava boli, greben tož. ed. s' krampli ſi restarga 2. mučilno orodje z ostrimi kavlji:
poſtavite sheleſne grebene tož. mn. is katerem ſo nyh truplu tergali ǀ sapovei S. Blasha ſlezhi, inu sa roke obeiſit, ter s' shelesnimy grebeni or. mn. tepsti inu kosho tergat ǀ s' shelesnimy grebeny or. mn. ga imaio tergat
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
greh -a m greh:
Bug, inu greh im. ed. pod eno ſtreho prebivat nemorio ǀ niemu lehak, inu nikar teshak grèh im. ed. ſe sdy ǀ aku ta grah im. ed. v' naſhim ſerzu prebiua ǀ ti ſe tulikain ne boijsh greha rod. ed., kateri to vezhno ſmert duſhi perneſe ǀ kadar edn ga bres neglauniga greha rod. ed. vshje, mu perneſe ta vezhni leben ǀ s'mozhnimi ketenami ſim h'grehu daj. ed. perveſan ǀ moje ſerze ſe je k'grehu daj. ed. peraslu ǀ kadarkulj ta zhlovik en ſmertni greh tož. ed. doperneſse od G: Buga ſe lozhi ǀ gledai de nebosh v'greh tož. ed. padil ǀ rejs ſim pregreshil, sposnam moj hreh tož. ed. ǀ 30 lejt v'ſmertnim grehu mest. ed. ſi shivil ǀ tuoja mati je tebe v'grehu mest. ed. spozhela, inu porodila ǀ ena pershona ſe najde de v'grehi mest. ed., inu v'lushti shivy ǀ Bug pred greham or. ed. je bil njega obvarval ǀ kakor en teshak kamen mojo volo s'greham or. ed. tlazhi ǀ ſam ſebe pred grehom or. ed. je bil obuarual ǀ ony cell ſvejt s'grehom or. ed., inu njeh hudobio napolnio ǀ she nej ſo ludje sa ta dua greha tož. dv. snali ǀ grehi im. mn. to vezhno ſmert perneſò ǀ tvòij grehy im. mn. ſe tebi maihini vidio ǀ v'nashyh ſerzoh ty grehij im. mn. bodo prebivali ǀ mene tudi grevaio moj grehj im. mn. ǀ odpushajne vaſhih grehou rod. mn. bodete doſegli ǀ na tuoij dushi pak stu tadlu, inu grehu rod. mn. imash ǀ de bode vaſs rejſhil od grehau rod. mn. ǀ vezhi dell ludy s' mladosti ſe grehom daj. mn. podadè ǀ Preoberni ſe h' Gospudu, inu poſti od hrehou rod. mn. ǀ Christus je sa naſhe grehe tož. mn. ſvojo S: Rèshno krij prelil ǀ je bil meni vſe moje grehè tož. mn. odpuſtil ǀ ſe gredo ſpovedat, hrevingo imaio zhes ſvoje grege tož. mn. ǀ dekelze v'ſramato, inu v'grehe tož. mn. perpravish ǀ v' teh grehah mest. mn. ſe najdejo ǀ shivish vſe skusi v'grehah mest. mn. ǀ Ie rejſs de sdaj v'grehoh mest. mn. shivim ǀ Smerdezha, inu negnuſna v'greheh mest. mn. je leshala ǀ Ti David shiher spish en zhaſs v' grehih mest. mn., katere ſi ſazhel tribat ǀ je hotel try velike greshnike v' teh gregah mest. mn. sapopadene preoberniti ǀ de bi ne napolnil mero, ali vago s' ſvojmi grehi or. mn. ǀ s'ſvoymi grehy or. mn. ſo ga martrali ǀ s'nyh oſtudnimi grehamij or. mn. neuredni ſe ſturè gnado S. Duha prejeti ǀ je vſhe mero, inu vago taku napolnil s' grehami or. mn. ǀ ſi tuoio dusho vmadeshela vezhkrat s'timy ſmertnimi grehamy or. mn. ǀ to moio britko martro taushentkrat s'tvojmi grehomi or. mn. ſi ponovil ǀ ta kateri s' velikimy grehomy or. mn. je obdan mutasti greh pederastija:
Calvin, kateriga v' tem meſti Noiona shiviga ſò imeli ſeshgati, dokler je bilu njemu svishanu de ta mutaski tož. ed. m dol. negnusni greh je tribal Zapisi s vzglasnim h- izkazujejo kraš. izgovor g kot γ, zapisi z -g(-) v korenskem izglasju so hiperkorektni. Zvezo mutasti greh (navedeni zapis s tiskarsko pomoto k namesto t je iz IV, 18), semantično motivirano kot ‛greh, o katerem se ne govori’, navaja Slovar slovenskega knjižnega jezika II, 882.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
h2 predl. z daj. → k
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
Hebrejar m osebno lastno ime
Abul Faraj (?):
Hebreher im. ed. taku bere ǀ Kir Hebreiar im. ed. bere ǀ Hebrehiar im. ed. pak bere ǀ kakor bere Hebreær im. ed. ǀ Hæbreiar im. ed. bere Verjetno je mišljen Abúl Faráj z vzdevkom srlat. Bar Hebraeus (1226–86), dobesedno ‛Judov sin’ (njegov oče je bil namreč judovski zdravnik Aaron), razlagalec Svetega pisma.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
Hebreus m osebno lastno ime
Hebrejski:
Philo Hebræus im. ed. uprasha ǀ Sakai Philo Hebræus im. ed. pravi ǀ pravi Leo Hebræus im. ed. ǀ pravi Jeſephus Hebræus im. ed. en Judouski Rabin ǀ Hebræus im. ed. pak bere ǀ letukaj pravi Philo Hæbræus im. ed. 1. Fílon Aleksandríjski (Hebrêjski) (pribl. 25 pr. Kr.–40 po Kr.), filozof judovskega rodu 2. → Leo 4. 3. Neki rabin z imenom Jóžef
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
Herenfridus m osebno lastno ime
Ezzo:
Bug vam daj eno takorshno ſrezho, kakorshno je imel Grof Palatinski Herenfridus im. ed. (V, 90) V nadaljevanju je opisana zgodba o snubitvi Matilde, sestre nem. cesarja Otona III., za katero vemo, da se je poročila z lotarinškim grofom Ezzom (pribl. 955–1034).
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
Heronimus m osebno lastno ime
Hieronij:
kakor S. Heronymus im. ed. je ſamerkal ǀ Satorai prau pravi S. Herònymus im. ed. ǀ S. Grogor Nazianzenus pravi … S. Heronijmus im. ed. Zapisi vsebujejo hiperkorektno pisavo e namesto ie analogno po kraš. i̯e, kar Janez Svetokriški po protestantski tradiciji zapisuje z e; → Hieronimus 1.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
Hezihius m osebno lastno ime
Hezihij:
Inu Hesijchiuſ im. ed. pravi (I/2, 85) Ni jasno, kateri od več piscev z imenom Hezíhij je mišljen, morda Hezíhij Jeruzalémski (5. stol.).
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
hiševanje -a s poslovanje:
Sturi rajtingo od tuojga hishovajna rod. ed. (I/1, 204) Zapis je citat iz SP Lk 16,2 na začetku pridige. Glagol hiševáti, ki ga Pleteršnik navaja v pomenu ‛das Hauswesen verwalten, haushalten’, je tu pomensko dalje razvit kot gr. οἰκέω ‛gospodinjiti’ in ‛gospodariti, upravljati z’ iz οἶκος ‛hiša’.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
Hostiensis m osebno lastno ime
Hostiensis:
Drago Hostienſis im. ed. na tem ne zvibla (I/1, 92) ǀ Taku resklada Drago Hoſtienſis im. ed. (IV, 362) Verjetno je mišljen it. kanonist in pisec Enrico Hostiensis (umrl 1271), vendar ni jasno, zakaj bi se njegovo krstno ime prevajalo s sloven. Drago, morda zaradi podobnosti z it. imenom Arrigo, ki tako kot Enrico izvira iz nem. Heinrich < srvnem. Heinrīch.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
hrast -a m hrast:
Hraſt im. ed. lahku ſe puſtj ſekat ǀ Abſolon pak ſa ſvoje laſſij na en hraſt tož. ed. ſe je bil obeſſil ǀ najde kmeta de ſe je nen hrast tož. ed. obeſel ǀ venim bodezhim grastu mest. ed. ſydi ǀ on je bil oviſſil na graſtu mest. ed. ǀ pod letem hraſtam or. ed. ym bom mogal pridiguat Zapisa z g- sta hiperkorektna in temeljita na podobnosti glasu h s kraškim γ < g.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
hrastav -a prid. hrastov:
tvoja lepa, bella zartana koſa, bo tarda, inu zherna ratala, kakor graſtava im. ed. ž skoria (II, 136) ǀ njegove lasy ſe ſo bile omotale okuli ene grastave rod. ed. ž veje (II, 355) ǀ nej bila vezh zhloveskimu truplu, temuzh eni h'rastavi daj. ed. ž shkorij podobna (I/1, 82) O zapisih z g- prim. → hrast.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
Hugo -g(on)a m osebno lastno ime
Hugo:
pravi Hugo im. ed. Cardinalis ǀ Ta vuk tudi je bil dopolnil Hugo im. ed. Cardinal ǀ kakor pravi Hugo im. ed. à S. Victore ǀ pravi Hugo im. ed. Charenſis ǀ Hugo im. ed. Carenſis perloshj ǀ pishe Hugo im. ed. de S. Victore ǀ Hugo im. ed. Victorinus je sapiſſanu puſtil ǀ Taku resklada Hugo im. ed. Florentinus ǀ Hugo im. ed. Florentinski Firsht, kateri en greshen, in nesramen leben je pelal ǀ S. Steffan tudi ſe je prikasal timu bogaboyezhimu Appatu Hugonu daj. ed. ǀ zhakamo Firshta Hugona tož. ed. ǀ Poſhluſhajte Huga tož. ed. Cardinala 1. Húgo Kándid, srlat. Hugo Candidus (umrl 1099 ali kasneje), kardinal 2. Húgo iz samostana sv. Viktorja (1096–1114), filozof, teolog in mistični pisec 3. Húgo iz San Cara (pribl. 1190–1263), kardinal 4. Neki opat z imenom Húgo 5. Neki florentinski knez z imenom Húgo; → Ugo
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
in2 cit. predl. z abl. v:
pishe S. Grogor. Hom. 38. in Evange: ǀ kakor berem in ſpeculo exemplorum ǀ od kateriga ſim bral in Vita Patrum ← lat. in ‛v’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
Indijanar -ja m prebivalsko lastno ime
Indijec:
en Indianer im. ed. ie bil perpelal Alexandru Macedonskimu krajlu eniga pſſa ǀ en shlahtni greshni Indianar im. ed. je bil nasho ſveto Vero gori uſel ǀ ſapouei Indianeriu daj. ed., de ima pſsa prozh potegnit ǀ Indianary im. mn. ſo taku mozhnu ſvoje Mashnike ſposhtovali ǀ Indianarij im. mn. try cella lejta po nyh ſtarishijh shalujeio Iz nekaterih kontekstov ni mogoče z gotovostjo izključiti, da bi bil kje mišljen ‛Indijanec’.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
Irenes ž osebno lastno ime
Irena:
Gdu bode rekal de Ceſariza Irænes im. ed. je bila Krivu sturila, dokler je bila sapovedala suojga Sijna Conſtantia Ceſaria oſlepiti (I/2, 110) ǀ pride ena bogaboyezha shena s' imenam Irenes im. ed. (III, 110) 1. Iréna, gr. Εἰρήνη, vzhodnorimska cesarica (797–802) 2. Neka žena z imenom Iréna
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
iskati iščem nedov. iskati, tj.
iskati z namenom najti in
želeti, hoteti:
sazhne te Nebeshke shaze yskati nedol. ǀ per pridigi nimate druſiga iskati nedol., ampak to gorezho resnizo ǀ Krajl puſtj iskat nedol. taiſtu sheliszhe ǀ nimamo yſkati nedol., na ſemli naſſe iſvelizainje ǀ Abraam njega Ozha ta je bil shal v'Egypt Kruha yskati namen. ǀ Bug je bil shal isKat namen. Adama ǀ gre prezej, yskat namen. tu prepovedano drivu ǀ na semlo ſi prishal to shkodlivo shival iskati namen. ǀ Ne bo prishal, kakor ta parvi krat yſkati namen. te sgublene ovzhize ǀ poshle ijskat namen. Mashnike ǀ ſo bilij shli po skriniah denarje ijskati namen. ǀ ga gre yshat namen., ga najde veni ſenizi ǀ Ieſt yszhem 1. ed. moje lube bratie ǀ jo vshe dolgu zhaſſa iszhem 1. ed. ǀ li tvojo edino zhast jiszhem 1. ed. ǀ Jeſt neyszhem +1. ed. moje zhaſti ǀ kaj ti lubesnivi, inu lepi mladenizh letot yszhesh 2. ed. ǀ ga yshzhesh 2. ed. po hribah, inu dolinah ǀ proſſish, inu iszhesh 2. ed. kej bi mogal en frishin trunk vdobit ǀ s'veſseilom yszhes 2. ed. ſmert ǀ yszhe 3. ed. eno teſno ſpranizo ter s'kusi taisto lejse ǀ Ta zhlovik ga iszhe 3. ed., inu tudi naide ǀ zupernje yſzhe 3. ed., inu cilu Boga satay ǀ ſamu tu Nebeſhku yshzhe 3. ed. ǀ v'vſijh vishah ijszhe 3. ed. njega ob leben perpravit ǀ ijſzhe 3. ed. buzhe, kumare, zhebu, inu zheſsen ǀ sastoin ijshzhe 3. ed. ta hudobni shkoduat timu pravizhnimu ǀ drugiga neijshzhe +3. ed., semuzh tebe podkopat ǀ Sdaj pak ſe na Shaffaryh nezh druſiga neyszhe +3. ed., temuzh de ſo ſveſty najdeni ǀ Kadar dergdi nasho pumozh ijszhemo 1. mn. ǀ Ali ſakaj druge exempelne yſzhemo 1. mn. ǀ kaj druſiga skuſi nashe dellù iszhemo 1. mn. ǀ Vy yſzhete 2. mn. Ieſuſa Nazarenskiga, tiga krishaniga ǀ naulesh yszhete 2. mn. takorshna mozhna vina, de vaſſ opianio ǀ sakaj vij li tu posvetnu kateru en kratek zhaſs terpi ijshzhete 2. mn. ǀ Ah vij nepametni Kateri te preproste ijhzhete 2. mn. ogolufati ǀ volnu v'nevarnost ſe podado, inu perloshnosti yszheio 3. mn. ǀ ſame yſzheio 3. mn. perloshnoſt s'drugimi moshmij snanje dellat ǀ sa boshjo zhast nemarajo, ampak ſuojo lastno yſzhejo 3. mn. ǀ ſupet iſzheio 3. mn. perloshnoſt ǀ Nej li iszheio 3. mn., inu proſſio zhaſtj ǀ tudi nijh s'laternami ijszheio 3. mn. ǀ firbizhnu ijſzheo 3. mn. vejdit djaine ǀ na semli nyh lon yshzhejo 3. mn. ǀ kadar sgubè en toler, en rajnish, shalujejo, ga fliſsnu yshzheio 3. mn. ǀ Nej ty drugi ludje yſhzheo 3. mn. nyh ſrezho ǀ yszhio 3. mn. po nedrah ǀ skarbnu yshejo 3. mn. Dohtarja de bi njeh telu osdravil ǀ ſvoj nuz, inu dobizhik s' shkodo teleſſno, inu duhouno blishnyh iszheo 3. mn. ǀ tedaj li mleku, inu vouno yszheo 3. mn. ǀ Ony mene neishzheo +3. mn., ampak mojo veliko doto ǀ zhe resniza je taku nuzna, potrebna … sakaj jo ludje nelubio, neshtimaio, inu neijshzheio +3. mn. ǀ vener ty nemarni ludje letu neshtimaio, neiszheo +3. mn. ǀ G. Bogu dopasti neyshzhejo +3. mn. ǀ ludy kateri skuſi ſvoje dobra della neyszheio +3. mn. zhaſt boshio ǀ Letu yszhi vel. 2. ed., letu sheli, letu proſſi ǀ Kar je tam gori yszhite vel. 2. mn. ǀ Iszhite vel. 2. mn., inu lubite Boga taku bode vaſha dusha shivela ǀ Ishzhite vel. 2. mn. v' hishi Euphemiana ter bote nashli tiga Svetiga Mosha ǀ per Christuſu ijszhite vel. 2. mn., taku bodete letu neshli ǀ Nikar tedaj Nem. Nem. neyshzkete +vel. 2. mn. vaſho zhast ǀ Jeſt nebom dergdi exempelne iskal del. ed. m ǀ Abſolom s'eno veliko vojsko ga je yskal del. ed. m ǀ Ie ijskal del. ed. m Krajl ſaul vſijh vishah Davida tiga nedolshniga vubiti ǀ ta presheshna Herodiades je iskala del. ed. ž perloshnoſt ǀ v'teh S: Ranah yskala del. ed. ž ǀ vashe ſerze bo … te posvetne rezhij bo sanizhualu, inu te Nebeshke ijskalu del. ed. s ǀ tvoj Ozha, inu jeſt ſmò tebe s' shaloſtio yſkala del. dv. m ǀ aku li bomo NebeſhKu Krajleustvu yskali del. mn. m ǀ s'laternami vaſs bodo pod semlo ijskali del. mn. m ǀ po ſvojh shejlah bodo Vuzhenike iskali del. mn. m ǀ pò uſot ſo njega ijskali del. mn. m vumorit ǀ de bi s'laternami fliſsik ijshali del. mn. m pod semlò ǀ de bi hualo, inu zhaſt per ludeh neyskali +del. mn. m ǀ taiſti, kateriga ſò yskale del. mn. ž je bil od ſmerti gori vſtal ǀ po Tempelni ſo iskale del. mn. ž ſvojga Lubiga
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
iz predl. I.
z rod. 1. iz:
ony Samy ſo ſmeli is slatih peharu pyti ǀ vſe druge deshele is oroshiom ſo bily premagali ǀ moshgane is'glave, inu is kostij mousik ſe ym zjdy ǀ je bil grosovitnu gajshlan, inu iscirque isvershen ǀ is'priatela, bò vaſs nepriatel ratal ǀ Vni Capitan js Capharnaua ǀ s'nizheſar vaſs je po ſvoy podobi ſtuaril ǀ kadar ta grosd je mehak, inu ſladak, de s' njega ſe spreſha tu shlahtu, inu kraftnu vinu ǀ poſodo, s'katere rod. ed. ž ſo hoteli vodo pyti 2. z, tj.
od zgoraj navzdol:
Crucifix kateri je bil na bari ſname rokè is krisha 3. zaradi:
letu neſturite is Firbiza, ampak iz andohti ǀ zhe is' ſlabuſti, ali s'kuſhnave v' greh padete II.
z or. z:
ſe je vmadeſhala is kryvio ſvoyh ſaurashnikou ǀ nihdar is ſvojo roko nej so krij teh ſaurashnikou prelili ǀ Ie bil lascaris eniga Grofa is imenam Peter vbyl ǀ kakor je bilsturil vni Evangelski ozha js ſuojm ſgublenim Sijnam ǀ s'suojm lepem duhom je bila pregnala ſmrad, iskaterom pershone je bila Eua uſmradila → z2, → z1
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
izgovarjati -am nedov. 1. zagovarjati:
my ſtu sguvorou najdeimo nashe grehe tudi v' ſpuvidi sgovariat nedol. ǀ obari Bug de bi hotu moje grehe sgovarjat nedol. ǀ kar ner vezh more sgovarja 3. ed. to dusho, inu ſe fliſſa taiſto od oblaſti tiga hudizha reshit ǀ silnu mozhnu ſe sameri G. Bogu leta, Kateri suoj greh sgovarja 3. ed. ǀ niKar nasakrivaj, nikar nesgouarjei +vel. 2. ed. tuoj greh ǀ NiKar tedaj ne sgouarajte vel. 2. mn. v'spuvidi vashe grehe ǀ nikar ijh neskrivajte, inu nesgovarjajte +vel. 2. mn. ǀ Sveti Michael pak je tiga Mashnika sgovarial del. ed. m ǀ on pak ſe je sgovarjal del. ed. m rekozh 2. pogovarjati se:
sazhne s' tovarsham, ali s' tovarshizo pod cello pridigo sgovariat nedol., inu quantat izgovarjati se izgovarjati se, tj.
opravičevati se z nepristnimi razlogi:
Mojſes ſe sazhne sgovariat nedol., inu branit ǀ golobiza od ſazhetka ſe ſàzhne ſgovariat nedol., k' ſadnimu ſe puſtj pregovorit, ter mu da enu mejſtize v' gnesdi ǀ Ob tej uri te vezherje, je on ſvojga hlapza vun poſlal povedati tem povablenim, de bi prishili, sakaj vſeje perplaunenu. Inu onij ſe ſo sazheli, edn po drugim isgovarjati nedol. ǀ te proſsi en ſtar shita napuſsodo ſe sgovariash 2. ed. de nepremoresh poſsodit ǀ Ta Kateri v'spuvidi se sgovarja 3. ed. ǀ ta Kateri ſe sgouarja 3. ed., inu ſuoj greh sakriua ǀ Faush prizhaviz ſe ſgovarja 3. ed. de dobizhik ga je oslepel ǀ ſe sgovariate 2. mn., de nepremorite almoshno dati ǀ ali pak ſe sgouarjeio 3. mn., inu nedolshni dellaio ǀ Kateri pred ſpovednikam ſe sgovarjejo 3. mn. ǀ obeden ſe nesgovarjai +vel. 2. ed. ǀ Vy shene nikar ſe nesgovarjajte +vel. 2. mn. de nemorite Bogu shlushiti ǀ nikar ſe nesgovarjeite +vel. 2. mn. v' tej vishi ǀ nikar nesgovariate ſe +vel. 2. mn. de imate hudiga Mosha ǀ Henricus ſe je sgovarial del. ed. m, rekozh, de vſak dan je druge molitvizhe Bogu sa taiſto offral ǀ zhe ſe bomò sgovariali del. mn. m, inu odnashali volo Boshjo dopolnit, gorje bo nam Zapis z iz- je iz citata na začetku pridige (SP Lk 14,17–18). Za zgled s pomenom ‛pogovarjati se’ bi bilo mogoče nastaviti razgovarjati.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
izpod predl. z rod. izpod:
sput nohty kry mu vun shuiga (IV, 454) ǀ s'potnohty kry mu shviga (II, 558)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
izpred predl z rod. izpred:
poberiſe prozh spred mojh ozhy (IV, 143) ǀ de bi hotela beishat spred oblizha Boshiga (V, 558)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
Jeruzalemitanar -ja m prebivalsko lastno ime
Jeruzalemčan:
ſò kakor Jeruſalemitanary im. mn. (IV, 13) ǀ S. Theodorus po dolgi lakoti, inu sushi Iroſolimitanerjom daj. mn. je bil ſproſſil desh (IV, 438) Branje v drugem zapisu ni zanesljivo, poleg tega v dostopni literaturi o svetnikih z imenom Teodor ni najti ustrezne legende; → Jeruzalem, → Hierozolomitar.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
Joana -e ž osebno lastno ime
Jana, Ivana:
Joanna im. ed. Mati S. Franciſca ga nej mogla v' hishi poroditi, ampak je mogla veno shtalo pojti ǀ Na mejſti Ame je ſtregil en Angel Joanni daj. ed. Vrbevetani, kateri je umerla Mati, inu Ozha, Angel je Joanno tož. ed. peſtoval, ſibal, inu pital ǀ ſe bere od Marciana kateri je bil vſel Pulcherio Ceſſarizo, Annaſtaſius Ariamno, Pophlagonius Zoelo, Philippus Joanno tož. ed. kateri sa volo ſvojh Neveſt ſo bily krajli, inu Ceſſary ratali 1. Ivána z vzdevkom Pika (12.–13. stol.), mati sv. Frančiška Asiškega 2. Neka Joána iz Orvieta 3. Verjetno je mišljena Joána Burgúndska (1293–49), frc. kraljica, žena Filipa VI.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
jopa -e ž suknja, jopič:
aku edn ti vſame ioppo tož. ed., daimu she plaish ǀ pokrije glavo s'shelesno kappo, ſerze s' shelesno Ioppo or. ed. ǀ kadar ſo bily njemu na sbiro dali lepe gvante, inu shelesne sholnerske jope tož. mn. ǀ Shnidar ne more jejſti dellu ſvojh rok, namrezh jope tož. mn., suknje, hlazhe ← srvnem. joppe ← stfrc. jupe ← špan. aljuba ← arab. džubba ‛široko, spredaj odprto vrhnje oblačilo z dolgimi rokavi’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
Jozef(us) -fa m osebno lastno ime
Jožef:
David je bil pohleun, vener Patriark Joſeph im. ed. je bil zhiſtishi ǀ Sama Maria Diviza, inu S. Ioseph im. ed. ſe ſo zhudili ǀ de bi Ioſeph im. ed. ſe nemaszhaval zhes nyh, kir ſo ga bily predali ǀ Joſeph im. ed. je vidil ſvoiga lubiga brata Beniamina ǀ Puſtil je bil Joſeff im. ed. ſvoj plajsh v' roki une nezhiſte Egypterske Firshtine ǀ Iosep im. ed. je bugal, gre, ijh najde ǀ Iosephus im. ed. à Leoniſsa ordna Capucinerskiga ǀ pravi Joſephus im. ed. Hebræus en Judouski Rabin ǀ Iosephus im. ed. Venetus piſhe ǀ Ta Bogaboyezhi Gerſon velik shlushabnik S. Joſepha rod. ed. ǀ berem od ioſepha rod. ed. Patriarka iacoba synu ǀ je shpishan bil od S. Josepha rod. ed. ǀ kakor je bil Angel Gabriel oſnanil S. Joſephu daj. ed. ǀ kakor je bil uni Faraonau shlushabnik pruti timu brumnimu Josephu daj. ed. ǀ eno nuzh ſe je ſajnalu timu mladimu, inu nedolshnimu Iosephu daj. ed. ǀ Iogrom je bil sapuſtil ſvoje Svetu Reshnu Telu … Nicodemu, inu Ioſephu daj. ed. ab Arimathia ſvoje martvu Truplu ǀ krajl Faraon je ner ble lubil Joſepha tož. ed. ǀ Ie vidila shena vniga egypterskiga firshta tiga lepiga Ioſepha tož. ed. ǀ s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … Tishlerij S. Ioſepha tož. ed. ǀ Iosepha tož. ed. una Egijpterska Firshtina nej mogla sturiti v'presheshtvu pasti ǀ tiga nedolshniga Josepha tož. ed. Ismaeliterjom sa 20 ſrebernikou Bratje ſo bili predali ǀ Zhastili ſo njega muzh v'Sampſonu, njega previdejnje v'Ioſephu mest. ed. ǀ de G. Bug tebe vidi, bi s' tem brumnem Joſepham or. ed. rekal ǀ ſo ſtali pred njeh bratam Ioſepham or. ed., kateriga ſo bily Iſmaejiterjam predali 1. Jožef, lat. V Ioseph, gr. Ἰωσήφ, Jakobov sin, svetopisemski očak (SP 1 Mz 30,24) 2. Sv. Jóžef, mož device Marije 3. Jóžef iz Arimatêje, Jezusov učenec, ki je Pilata prosil, da bi Jezusovo truplo sneli s križa in položili v grob, ki ga je bil dal narediti zase (SP Mt 27,57) 4. Sv. Jóžef iz Leonesse (1556–1612), kapucin, pridigar 5. Neki judovski rabin z imenom Jóžef
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
k2 predl. z daj. k:
Mashnik ſe k'folku oberne ǀ Ie Ieſus k'Fariseom rekal ǀ ſedejo k' miſi ǀ ſam ga pele k' Aurelianu ǀ k ſadnimu saſpi veni ſenzi ǀ en shlahten Goſpud ga je bil h'koſſili povabil ǀ prezej tezhe h'Gospojski taiſto pershono toshit ǀ je ble nagnen h'hudimu, Kakor pak k' dobrimu ǀ Syn, hyzhemu ſi ti nama letu ſturil ǀ grè h' poroki s' ſvojo Naveſto ǀ ti nesesh tvoj offer h' Altariu Pozicijska vaianta h, ki je več kot dvakrat redkejša od k, se praviloma pojavlja pred k-, pred drugimi soglasniki nedosledno, pred samoglasniki pa le izjemoma. Predlog se v redkih primerih zlije z vzglasjem sledeče besede: hitru gre spet Krajlu (V, 548). Raba v primerih, kot je Shlishim de edn sdaj k' meni pravi, je pod vplivom rabe it. predloga a, morda tudi nem. zu, raba v primerih, kot je norssko kappo mu smala, ter ga k' norzu ſturj, pa pod vplivom nem. zu.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
kambra -e ž kamra, soba:
uſaka kambra im. ed. je imela ſvoje laſtnu imè ǀ ſtreha te kambre rod. ed. ſe odpre ǀ yh sa ſabo is kambre rod. ed. ulezhe ǀ de vejter nebò v'uasho kambro tož. ed. prishal ǀ domazhi gredo v'kambro tož. ed. gledat ǀ natihim gre v'kambra tož. ed. ǀ ſagledajo veni kambri mest. ed. malike, ali Bogove, katere Micha je molil ǀ en dan shlishi rapotati v'kambri mest. ed. tiga Capitana ǀ kadar edn eno hisho hozhe ſydat, ima gledat de vſy tali hishe ſe prau slihaio, namrezh viſsokuſt inu dolgoſt te hishe; Vkna, inu urata; shtenge, inu kambre im. mn., ſizer ta hisha bi ne bila po kunshti ſydana ǀ vſe njega zimre, ali kambre tož. mn. je bil sapovedal s'shpegli pokriti ǀ na leteh kambrah mest. mn. je bilu sapiſſanu kulikajn riht ſe ima perpravit Različica z interkaliranim b je pogostejša kot → kamra; → kembra.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
Kampidolium zemljepisno lastno ime
Kapitol:
kadar v' Rimi ſo grunt coppali de bi nyh zhaſtiti Campidolium tož. ed. ſydali ter v' grunti ſo bily eno zhlovesko glavo nashli (III, 354) Kapitól, lat. Capitōlium, rimski grič z Jupitrovim svetiščem
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
Ketelus m osebno lastno ime
Ketel:
Pishe tudi od eniga kmeta ketellus im. ed. s' imenam Neki kmet z imenom Ketel, o katerem piše → Durandus.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
kjekaj1 zaim. kaj, nekaj, kar koli:
ſe boym de bi kejkaj im. ed. taziga ſe nam ne sgudilu ǀ s'ſerzam odpusti tem kateri ſo njemu kejkaj tož. ed. hudiga sturili ǀ ta nepametna shivina hualeſhna ſe iskashe tem, od katerih kejkaj tož. ed. dobriga prajme ǀ kadar ta lubi otrok je ſvojo Matter kejkej tož. ed. proſsil, ona mu je sapovedala doli poklekniti ǀ Iest grem de bom keikaj tož. ed. noviga ſhlishala ǀ Kadar je ke kaj tož. ed. lepiga vidla Ta slovarski sestavek je glede na knjižno izdajo spremenjen skladno z Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja, 25 ss. V knjižni izdaji je iztočnica zmotno nastavljena kot kajkaj, kar navaja Pleteršnik v pomenu ‛kar koli’ le kot kajkavsko.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
Klara -e ž osebno lastno ime
Klara:
nemoremo vſe ratat, kakor s: Clara im. ed. ǀ leta gnadliua Gospodizhna Clara im. ed. ǀ Tebe ò S. Clara im. ed. sa prizho poklizhem ǀ od S. Claræ rod. ed. ſtoy piſſanu ǀ Jeſt pak nad ſtonovitnoſtio Gospodizhne Claræ rod. ed. ſe ne zhudim shlahtni Boppen premislim ǀ Morebiti de Sathan je bil to shlafernzo S. Clari daj. ed. dal ǀ Leta ſvejsda je Gospodizhni Clari daj. ed. naprej ſvejtila ǀ G. Bug pak je bil na ſvejt poſlal to Sveto Divizo Claro tož. ed. ǀ S. Duh per zhaitu bò reſvetil to Gospodizhno Claro tož. ed. 1. Sv. Klára Asíška (pribl. 1193–1253), redovna soustanoviteljica 2. Neka samostanska novinka z imenom Klára
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
kmetiški -a prid. kmečki:
kmetushki im. ed. m ſtan jma v' mej vſimy ner ble sposhtovan biti ǀ ena kmetushka im. ed. ž shena je na enem osli jesdla ǀ nekiteri kmetushki tož. ed. m ſtan mali shtimaio ǀ on ſam je kmetesku tož. ed. s dellu dellal ǀ pod Gradam veni kmetushki mest. ed. ž hishi je mogla prebivat ǀ je bil ſvojo Nebeſko lepoto ſlekil inu de ſe je bil s' kmeteſko or. ed. ž oblekil ǀ Vuol pomeni te kmetushke tož. mn. m ludij, inu delouze ǀ ſo supet nyh grobe kmettushke tož. mn. ž navade dershali Zapisi z u in e za etimološki i (prim. pri Megiserju kmetizhki ‛agreſtis’, pri Kastelec-Vorencu kmetiṡhki ‛ruralis, rusticus’) kažejo na polglasniško izreko; → kmet.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
Kolumba ž osebno lastno ime
Kolumba:
Piſhe eno zhudno reizh, de v'tem meſti Lugdunium, ena shena je bila is imenom Columba im. ed. (I/2, 65) Neka žena iz Lyona z imenom Kolúmba
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
Kornelius m osebno lastno ime
Kornelij:
taku piſhe Cornelius im. ed. à Lapide ǀ Pater Cornelius im. ed. Damkert Ieſuviter je jo sfaril 1. Kornélij iz Steena, srlat. Cornelius a Lapide, pravo ime Cornelis Cornelissen van den Steen (1567–1637), flamski jezuit in razlagalec Svetega pisma. Krajevno ime v priimku van den Steen, ki izvira iz niz. steen ‛kamen’, je prevedeno z lat. lapis ‛kamen’. 2. → Damkert
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
koštrun -a m koštrun:
mu napruti pride en debeli cashtrun im. ed. ǀ s' eno kakush, s' eniga kashtruna tož. ed. ſe dolgu zhaſſa kup dela poprej kakor ſe sglihaio ǀ veliku ovaz, kaſtrunu rod. mn., inu telet ǀ ſo offrovali uvole, telleta, kashtrune tož. mn., golobe, garlize ǀ kadar je Bogovom telleta, ouce, inu koshtrune tož. mn. offroval ǀ Elias je G. Bogu offroval vuole. Salomon ouzhize, Cashtrune tož. mn. ← it. castròne ‛koštrun’; zapisi z a v prvem zlogu izkazujejo prednaglasno akanje.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
kvarta -e ž (igralna) karta:
quartam daj. mn., pleſſu, pyanſtvi, lebingom, shpaſſom … ſo slavu dali ǀ dopoli nozhij quarte tož. mn., inu glashe v'rokah dershite ǀ ozy pruti ſteni oberne inu sazhne na quarte tož. mn. kasat, s'katerimy Nebù je sgubil ǀ cell dan bodo per kuartah mest. mn., inu majolikah sydeli ǀ s'quartamij or. mn. je bil ſgubil vſe denarie ← it. carta z vrinjenim -v- verjetno pod vplivom quarto ‛četrti, četrtina’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
lastovica -e ž lastovica:
Laſtauza im. ed. kadar samerka de ſima ſe perblishuje, letj v' te gorke deshele ǀ nebodite jeſizhni kakor laſtauze im. mn. ǀ lastauze im. mn. ſo ga bile oſlèpile ǀ Sherjali, Garlize, lastuze im. mn., inu ShtorKle, Kadar samerKajo de Nebu shuga mres, vejter, inu ſneih prezej pobegnio v'gorKejshi desèle ǀ Beno ſapovej laſtauzam daj. mn., de imaio tihu biti, dokler bo njega pridiga vun, kar prezei ſo vumokenle Zapisi z au so kakor zapisi paun pri → poln hiperkorektni. V prid nastavku z ov (in ne av) govori zapis lastuze.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
lep -a prid. lep:
ſilnu lep im. ed. m je bil S. Jerni, de ſi lih taku odert ǀ Nesrezhenu leip im. ed. m gvishnu je bil leta zhloveski pild ǀ sazhne gledat ta lepi im. ed. m dol. ſad, vidi de je lep beu, inu erdezh ǀ leta leipi im. ed. m dol. zhiaſtiti peld je pomenil to zhlovesko naturo ǀ ſe njemu ena ſilnu lepa im. ed. ž Gospa perkashe ǀ kaj s' ena lepa im. ed. ž reizh je leta ǀ Luna nej taku leipa im. ed. ž, de bi ſvoje leipote nesgubila ǀ tu nar nuznishi je tu lepu im. ed. s govorjenie ǀ na ohzet pres lepiga rod. ed. m shenitniga guanta je bil prishal ǀ ti sdej is tuoje lepe rod. ed. ž viſokusti v'blati tega madesha leshish ǀ vſe kar dobriga, lepiga rod. ed. s, inu nuzniga zhlovik shelejti more ǀ kar pak leipiga rod. ed. s, zhedniga, inu huale uredniga vidio per eni perſoni letu samolzhe ǀ vſe kar lejpiga rod. ed. s imà na ſe poſtavi ǀ ſo jo perglihali tej lepi daj. ed. ž Danizi ǀ je bil nij perneſil roshe Nebeske, katere sò tak lep tož. ed. m duh imele ǀ vy ſe troshtate en leip tož. ed. m Svet Konz ſturiti ǀ raunu ta lepi tož. ed. m dol. navuk je bil S. Bernardus suoijm bratam dal ǀ spodbodite vaſhiga lepiga tož. ed. m ži. kojna ǀ ta kateri hozhe eno lepo tož. ed. ž musiko Christuſhu dopadezho sturiti ǀ enu lepu tož. ed. s imè je bil nij dal ǀ Ta shival lammia imenovana ima enu lepù tož. ed. s oblizhe ǀ nej ſò venem lepem mest. ed. m Duori, ampak veni gorezhi hishi ǀ de bi Muſikonte v lepi mest. ed. ž odringi dershal ǀ s'suojm lepem or. ed. m duhom je bila pregnala ſmrad ǀ en gard zhern shivot s'lepem or. ed. m slatem shtukam pokriejo ǀ sklenem s'taistem lepim or. ed. m navukam ǀ S. Chryſoſtomus letu poterdi s'to lepo or. ed. ž pergliho ǀ s' tem lepem or. ed. s ſvitovajnam ǀ obedn s'lepem or. ed. s ozheſſam jo nepogleda ǀ sta dua lepa im. dv. m Angela k'meni prishla ǀ ugleda dua lepa tož. dv. m Fantizha, katere je bil kupil en Rimski Purgar ǀ tamkaj ſo bily ty lepi im. mn. m Pildiki ǀ bote vidili ene fantizhe, kateri ſo lepij im. mn. m kakor Angelzi ǀ nyh Hzhere ſo lepe im. mn. ž, offertnu guantane ǀ de ſi glih ſo lepè im. mn. ž vidit, vener ſo nerodovitne ǀ druſiga nei bilu shlishat po plazahi, inu gaſſah temuzh trobente, goſsli, zitre, bobni, inu leipe im. mn. ž peiſſmi ǀ ſo kakor iabuka Pentapolska, katera od sunaj ſo lepa im. mn. s ǀ Kulikajn lepih rod. mn. mladenizhu, inu lepih rod. mn. Dekelz tebe poshlushajo ǀ en Kranzel s'lepih rod. mn. roſſiz spletem ǀ najde try lepe tož. mn. m slate denare ǀ ſe ſalubio v'shlahtnoſt, v'lepe tož. mn. m guante ǀ more imeti te lépe tož. mn. m Pashete ǀ leipe tož. mn. m Altarie po goſſah dellaio ǀ oblizhe imate Kakor en Angelz, ozhij lepe tož. mn. ž zherne Kakor ena golobiza ǀ k'snaminu te hualeshnosti lepè tož. mn. ž shenkinge v'kloshter ſo bily perneſli ǀ kadar ſvoje lepet tož. mn. ž+ piſsane peruti gleda ǀ je bila navajena po lepeh mest. mn. proſtorneh gradeh prangat ǀ v'lepeh mest. mn., inu v'slateh kozhijah ſe ſo v'Mestu pelali ǀ s'suojmi lepimi or. mn. beſsedami sledniga sapele ǀ s' lepimy or. mn. urshohi iskaſal, inu ſvishal primer.> gdu je lepshi im. ed. m kakor naſh zartani Iesus ǀ nèj lepshi rod. ed. ž, nuznishi, inu spodobnishi sapuvidi, Kakor je ta de imamo G. Boga is celiga nashiga serza lubiti ǀ nej bilu lepshi rod. ed. ž Gospodizhine, inu tudi Bogaboyezhishi ǀ Angelzi nej ſo mogli lepshi rod. ed./mn. ž pejſsmi smiſlit ǀ Ena lepa, mlada, zartana vduva, de v' cellem meiſti nei bilu lejpshi rod. ed. ž ǀ lepshiga rod. ed. s inu kushtniſniga della nej na ſvejtu kakor je ta S: Sacrament ǀ de ſi lih veliku lepshi tož. ed. m ſlovenski jesik ſo imeli ǀ Leta urshoh je dober, ali she en bulshi, inu lepshi tož. ed. m samerkajte ǀ de bi ludie lepſhi tož. ed. ž perloshnoſt imeli ſe oskerbeiti ǀ de bi my G. Bogu enu lepshi tož. ed. s ime, inu zhaſtishi Titil imeli dati ǀ tu lepshi tož. ed. s od ſunaj kasheio, tu gershi pak od snotri skrivajo ǀ Daniel, inu njegovi tovarshi samu sozhivie, inu sele ſo jeidili, vener ſo bili lepshi im. mn. m, inu debelishi, kakor taiſti, katiri ſo capune, inu prate jeidili ǀ Plinius pravi, de shenske Pershone zhe lepshi im. mn. ž ſo v'mladoſti garshi rataio v'ſtaroſti ǀ On drugazhi lepshi tož. mn. ž shenkinge je meni shenkal, kakor ſo lete tvoje presež.> Oh Abſolon! ti ſi bil ta ner lepshi im. ed. m v'Iſraelskim krajleſtvi ǀ kateri je ta nerlepshi im. ed. m pildik Nebeſhki ǀ ima enu lepù oblizhe kakor ta nar lepshi im. ed. ž shena ǀ Tu nar lepshi im. ed. s je ſvetloba pres katere vſe je gerdu ǀ naide polno almaro tiga ner lepshiga rod. ed. m kruha ǀ prezej sapovei ta nar lepshi tož. ed. m guant perneſti ǀ sheli vſhivat tu zartanu, inu narlepshi tož. ed. m oblizhe Ieſuſa Chriſtuſa ǀ poſſadite ga na mojga ner lepshiga tož. ed. m ži. kojna ǀ imaio to ner lepshi tož. ed. ž paklensko Gospodizhno perpelat ǀ je shkoda tu ner lepshi tož. ed. s shitu ſeshgati ǀ v'ta nar lepshi mest. ed. m guant ga pusti oblezhi ǀ Iſidora, katera v'ſvoj ner lepshi mest. ed. ž mladoſti je bila Nuna ratala ǀ je vumerla v' nje narlepshi mest. ed. ž mladoſti ǀ bi ſvojo mater zjeral s'to ner lepshi or. ed. ž lepoto ǀ ima ſtu tyh ner lepshyh rod. mn. Dekelz poslati ǀ okadi te ner leipshi tož. mn. m pilde ǀ Kadar nar lepshi tož. mn. ž beſsede zhloveku vuoshzhjo, takrat nar ble ogolufajo ǀ puſti priti Godize, inu te ner Lepſhi tož. mn. ž Dekelze ǀ imate te ner lepshi tož. mn. ž beſsedenjemu dati ǀ te nar lepshideshezhe tož. mn. ž+ vejize vkupaj sbere ǀ de ſi lih slep je te ner lepshi tož. mn. s della dellal shuſi ſoſebno gnado Boshjo le-ta je lepa to ni verjetno:
na vuſs glaſs ſe ſaſmeja, ter pravi, leta je lepa de jeſt bom otroke imela, yh nej ſim imela kadar ſim bila mlada, inu yh bom imela v'Staroſti, kir tudi moj Gospud je en ſtari Dediz z lepim zlepa:
de nemore nezh s' lepem, inu dobrem opravit ǀ ni s' lepem, ni s' gerdam nemore nezh opravit ǀ Kadar je vidil de nikar s'lepim, nikar s'hudim njo nemore pregovorit ǀ nei mogal slepem io potolashit
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
letina -e ž letina:
Kaj bomo sazheli lejtena im. ed. ſo huda, nadauKi ſo preveliKi, dobizhKa malu (I/2, 69) ǀ malu ſe perdella, letina im. ed. je huda, doſti nam gori grè (V, 416 s.) ǀ je bil en bogat Mosh, kateri je imel eno taku dobro lejtino tož. ed., de nej vejdil kam blagu spravit (I/1, 170) Za prvi zgled bi bilo sicer mogoče nastaviti letino s in zapis pojmovati kot im. mn., vendar se zdi verjetneje, da se vezljivost z množinskima oblikama tu izkazuje pomotoma, saj take tvorbe v sloven. sicer ni zaslediti, pa tudi iz etimološkega vidika ne bi bila upravičena.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
lotrija -e ž nečistovanje, prostitucija:
nemaraio sa bolesan v'katero ijh pijanstvu, inu loteria im. ed. perpravi ǀ Nezhistost, lotrija im. ed., Neſramnost, inu preshushtvu, je taku gmain, Kakor de bi nihdar od boga ne bilu prepovedanu ǀ poboy, preſeshtvu, inu loterja im. ed. ǀ Sa volo ene ſame loterie rod. ed. cellu meſtu Sichem Iacobavi ſijnovi neuſmilenu ſo bilij pobili ǀ sa volo mojga doperneseniga presheſtua, inu loterje rod. ed. ǀ Od kot tulikajn lotrie rod. ed., preseshtua, inu nesramniga djaina ǀ ſvoje lotarje rod. ed. nikuli ſe nej spovedat hotela, temuzh vſelei Spovedniku te nesramne grehe je sataila, de bi jo vſy sa dekelzo shtimali ǀ katera tulikain hudiga Sadu je pernesla, namrezh, tatvino, lotrio tož. ed., presheshtvu, ſaurashtvu ǀ sdaj ozhitno lotrjo tož. ed., inu presheshtvu ſe triba ǀ kateri triba nezhiſtot, neſramnoſt, lotryo tož. ed., pyanſtvu, lebinge, inu kar je tem enakushnu ǀ nezhiſtoſt, loterio tož. ed., inu presheshtvu tribaio ǀ on je pyanzhoval, jagral loterjo tož. ed. tribal ǀ nezhiſtoſt, inu loterijo tož. ed. s'Moabiterskimy shenamij ſo tribali ǀ Bò uni, ali una lejta, inu lejta v'loterij mest. ed., inu v' rpreshvſtvi shivela ǀ tulikajn lejt shivite v' nevoshlivoſti, v' nezhiſtoſti v' lotery mest. ed., v' preshishtvi, v' golufy, v' tatvini ǀ ena nezhiſta shena s'ſvojo loterio or. ed., je bila eno lepo s'ſlatiga shtuka ſuknio sadobila ǀ kaj njemu sdaj nuzhaio njegove loterie im. mn., presheshtva, pyanſtva, ohernia, golufia, shentovajne ǀ gredò pyanzhovat, ſe boyovati, shelmarie, inu loterie tož. mn. tribat ǀ de ſi lih shelmarje, inu loterije tož. mn. tribajo → loter; zapisi z medglasnim -ter- so pod vplivom nem. Lotterei.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
Macedonius m osebno lastno ime
Macedonij:
Macedonius im. ed., kateri nihdar nej pod ſtreho prebival (II, 187) Neki puščavnik z imenom Macedónij
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
mačka -e ž mačka:
ti ſi sa fantamy hodila, Kakor mazhika im. ed. sa podgano ǀ taiſti Mosh, inu shena, kakor ps, inu mazhika im. ed. shivita ǀ Ta Shena nej hotela mazhiko tož. ed. v' shakli kupit ǀ kokush je per leſizi ſtala, meſh per mazhiki mest. ed. ǀ nebodite posly, kakor mazhike im. mn., katire sgrabio, karkuli morio ǀ kakor de bi otrozy ſe jokali, pſy laiali, mazhke im. mn. maukale, ouze beukale ǀ she vſelei vekshi norzy ſo bily taiſtij, kateri sa boga ſo molili mozhike tož. mn., pſſe, kazhe, ribe, tize, crocodile, lintuarne, inu druge oſtudne shivali Zapisi z -i- so hiperkorektni.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
Magnecius m osebno lastno ime
Magnecij:
enimu Gospudu Magnetius im. ed. imenovanimu rezhe (III, 231) Neki gospod z imenom Magnécij iz legende o sv. Juriju
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
Mancius m osebno lastno ime
Mancij:
Pravi shlahtni Gospudje ſò bily uni trje Bashadory is noviga ſvejta v'Rim poslani, od katerih pishe Daniel Bartolus: Enimu je bilu imè Manzius im. ed., timu drugimu Joannes, timu trjetimu Julianus (V, 31) O odposlancih z imeni Mancius, Joanez in Julianus piše Daniel Bartol; → Bartolus.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
Marcelianus m osebno lastno ime
Marcelijan:
brata, Marcus, inu Marcellianus im. ed. Synoua tiga bogatiga Tranquillina, ſta bila noter potegnena savolo vere Chriſtuſa Jeſuſa (III, 104) ǀ ſta bila ſposnala una dua Sveta brata Marcus, inu Marcellianus im. ed. (III, 409) ǀ ty Sveti Vuzheniki, inu Piſſary. Auguſtinus … Marcellianus im. ed. (III, 428) 1. Sv. Marceliján, mučen skupaj z bratom Markom za časa Dioklecijana 2. Ni jasno, kateri pisec je mišljen, morda → Marcelinus.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
Marius -a m osebno lastno ime
Marij:
poshle proſsit P: Guardiana is imenom Marius im. ed. de Mercato Seracino de bi k'njemu prishal ǀ piſhe Trebellius Pollio od Ceſaria Marius im. ed. imenuaniga ǀ sholnerij, inu drugi ſo bilij Mariuſa tož. ed. sa Ceſarja isvolili 1. Neki gvardijan z imenom Márij 2. V dostopni literaturi se ne omenja noben rimski cesar s tem imenom, le več nižjih dostojanstvenikov.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
Mark(us) -ka m osebno lastno ime
Marko:
Kakor s. Marcus im. ed. pravi ǀ Myr bodi tebi Marcus im. ed. Evangeliſt moj ǀ Marcus im. ed. Craſsus je tulikajn blaga imel ǀ krajl Marcus im. ed. Antonius hozhe sa ſvojo krajlizo to bogato Cleopatro udobit ǀ Marcus im. ed. Tul: Cicero nej mogal sadoſti prehualit tiga ſerzhniga Deciuſa ǀ ſta bila ſposnala una dua Sveta brata Marcus im. ed., inu Marcellianus ǀ Pishe Boronius, de tu lejtu 170, kadar Ceſſar Marcus im. ed. Aurelius, inu Lucius Verus ſta na semli regirala ǀ Oh velika gvishnu ſrezha tvoja je bila S. Mark im. ed. ǀ je bil isvolil S. Marca rod. ed. hisho ǀ Taku je djal Chriſtus k' S. Marcu daj. ed. ǀ je bil S. Marca tož. ed. obiel, inu kushal ǀ Plato huali Marca tož. ed. Attiliuſa ǀ per S. Marcu mest. ed. vſelej Leva malaio ǀ per S. Marku mest. ed. na 14. polj. 1. Sv. Márko, evangelist (SP Apd 12,12) 2. → Krasus 3. → Antonius 1., → Markanton 4. → Cicero 5. Sv. Márko, mučen skupaj z bratom Marcelijanom za časa Dioklecijana 6. → Avrelius 7. → Atilius
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
Martin(us) -na m osebno lastno ime
Martin:
S. Martin im. ed. je try ſtane imel, je bil sholnier, Minih, inu Shkoff ǀ s. Marten im. ed. polovizo suojga plajſha je bil njemu dal ǀ kakor s: Martinus im. ed. imamo vednu v'Nebu gledat ǀ Pishe Martinus im. ed. Delrius ǀ Martinus im. ed. del Rio pishe od eniga Richteria s' imenam Petrus ǀ ſturimo kakor Martinus im. ed. Navarrus, kateri 60. Lejt vsak dan cell Sveti Roſhenkranz je molil ǀ ſo bily prishli po dusho S. Martina rod. ed. ǀ ſe nimaio puſtiti ſapelati od luter Martina rod. ed. ǀ Sdaj jeſt ſe obernem k' Naſhimu Pomozhniku Svetimu Martinu daj. ed. ǀ je pohleunu proſſil Luter Martina tož. ed. de bi ga oſdravil ǀ Oh èn lep shpegu imaio nikar li Sholnerij, ampak tudi ty Duhouni na S. Martinu mest. ed. ǀ s' Svetem Martinam or. ed. bomo mogli rezhi ǀ Se nenajdeio vezh Martini im. mn., de bi ſebe ſlekli 1. Sv. Martín Tourski (316/17–397), škof v Toursu 2. → Delrio 3. Martin Aspilcueta z vzdevkom Navarrus (1491–1586), špan. kanonist in moralni teolog 4. → Luter
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
mej predl. I.
z daj. med:
obedn nej slap, ali bolan ratal mei taiſtimu folku II.
s tož. med:
Ie padel mej RasbojniKe ǀ skozhi mei taiſte, katiri zhes njega ſo ſe bily resjeſili III.
z or. med:
Ta prava lubesan je tiga meſsa, kakushna je mej Mosham, inu sheno ǀ de en hrup mej ludmij nevſtane ǀ meni da vpaine de ſim edn mei temi isvolenimi Vezljivost z daj. se pojavi samo v navedenem zgledu in verjetno ne izvira iz živega govora; → vmej.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
mesto -a s mesto, tj.
1. večje utrjeno naselje:
tu meſtu im. ed. m Bethulia v'veliki neuarnoſti ſe je neshlu ǀ raunu v'teh revah ſe je nekedaj nashlu tu mestu im. ed. Ieruſalem ǀ s'taisto skrinjo ſo bilij odperli vrata tiga mesta rod. ed. Hiericho ǀ blisu tiga meſta rod. ed. Bomberg ǀ od Ierusalemskiga mesta rod. ed. pojdemo v'tu mestu tož. ed. ſamario ǀ rauen tiga mesſta rod. ed. ſichem ǀ na kresni vezher jo vun s' mejſta rod. ed. pele ǀ je bil ta mozhni sijd tiga mejsta rod. ed. Hiericho okuli vergal ǀ kateriga ſo bily s'mesta rod. ed. ſtepli ǀ S. Paulus je bil v'tu Meſtu tož. ed. Athenes prishal ǀ vſe kar je hudiga, inu shkodliviga taistu mestu tož. ed. martra ǀ cellu mejſtu tož. ed. Hiericho ie bil konzhal ǀ v'tem meſti mest. ed. Ceſarea je bila ena Matti ǀ po meſti mest. ed. je tekal, inu na vus glaſs je vpyl ǀ gdu bi bil v'mesti mest. ed. de bi ne tekel njega gledat ǀ V'tem Mesti mest. ed. Thebes shest taushent na enkrat je bilu martranih ǀ v' tem meſte mest. ed. Madrit je bila ena shlahtna dekelza ǀ Purgerij v'tem meiſti mest. ed. antiochia imenovanem ǀ v' tem mejſtj mest. ed. Colonia ſta bila dva kupza ǀ pred tem Ceſſarskim meſtam or. ed. Dunai ǀ vſe nyh meſta im. mn., inu deſhele bodo pokonzhane ǀ vſe katolish Mesta im. mn., vſi Verni Firshti, inu Ceſarij, vſi niskiga, inu viſokiga ſtanu zhast, inu hualo mu pojeio ǀ vſy ſte s' meſt rod. mn. beyshali v' puszhave ǀ veliku Mest rod. mn. Konzhajo inu svoj podversheni folk obushajo ǀ S. Jacob bo Compoſtello, inu she druge meſta tož. mn. shermal ǀ molitva tiga pravizhniga rejshi mesta tož. mn., deshele, inu ſvejt pred vſem tem kar je shkodliviga ǀ je bil poterl, inu resmetal na ner mozhneshi turne, inu mejſta tož. mn. ǀ Jeſt ſim tebe po hribah, inu dolinah, po vaſeh inu meſtah mest. mn. iskal ǀ vslatyh kozhyah po nyh mestoh mest. mn. ſo yh pelali ǀ u'teh uelizijh mejſtah mest. mn., de Antuerharij ſo niih shtazune imeli 2. prostor:
laſtnu mejſtu im. ed. Judeshavu je bil luft v' katerem ſe je bil obeſſil ǀ ſamu taistu mejstu im. ed., kir tern tizhij imu vrshoh ſe toshit ǀ neuprashate kaj je s' enu meiſtu im. ed., katiru grem vam perpravit ǀ ſerce je taistu meistu im. ed., v' Katerem ozhij, inu sheliè Boshie ſe ustonovè ǀ ſatiſnite vashe vsheſe, mejſta rod. ed. neperpuſtite temu peklenskimu jeshu ǀ ſapovej enimu hribu de ſe ima s'mejſta rod. ed. preſeliti ǀ obedn ga nej mogal is mejſta rod. ed. ganiti ǀ nej imel mejsta rod. ed. de bi mogal pozhivat ǀ s'mejsta rod. ed. ganit ſe nemore ǀ ſvejsde pak s' meiſta rod. ed. ſe neganeio ǀ ty brumni inu prauizhni nemajo meista rod. ed. ǀ jo poſtavi na enu skriunu mejſtu tož. ed. ǀ na gvishnu mejſtu tož. ed. ſe skrje ǀ takushnim per Misi tu pervu mejstu im. ed. ſo dali ǀ dobra beſſeda dobru mejstu tož. ed. najde ǀ ti bi ſe pofliſſal tvoje blagu na enu gvishnu ſigurnu meiſtu tož. ed. preneſti ǀ Kir edn ima ſvoje laſtnu majſtu tož. ed. tamkaj ner raishi prebiua ǀ je bil en velik greh doperneſſil n' enem skriunem meiſti mest. ed. ǀ na taistim mejsti mest. ed. en altar ſturj ǀ snaminie na zesti. kateru drugem pot kashe, ali ſamu pak na ſvoim parvim mejstom or. ed. (?) oſtane ǀ en zhlovek ob enem zhaſſu nemore na dveih mejſtah mest. dv. biti v' naterlih vishi ǀ Ta tryeti dan je bil reslozhil, inu na ſvoja gvishna mejſta tož. mn. vode poſtavil, inu morje ǀ premislite vſe druge meiſta tož. mn., kamar hodite ǀ po vſyh mejſtah mest. mn., inu kotah celiga ſvejta ǀ porod ſame volnu vbijeio, inu v' gnoiu, inu negnuſnyh meiſtoh mest. mn. pokopleio Beseda se v pomenu ‛večje utrjeno naselje’ praviloma piše s korenskim e, v pomenu ‛prostor’ pa z ei/ej. Podobno sekundarno ločevanje je tudi v češčini, prim. město ‛večje utrjeno naselje’ poleg místo ‛kraj, prostor’.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
migati -am nedov. migati, dajati znamenja z rokami:
v' Zerkvi okuli ſebe gledate, inu migate 2. mn. ǀ ony ſami nejſo mogli mrejsho h' kraiu perulezhi, satoraj ſo migali del. mn. m, inu s' rokami kaſali Jogrom, katiri ſo bli v' tem drugem zholnu, de bi ym prishli pomagat mreshe uleizh ǀ nej ſo bili mutaſti, ni gluhi, de bi ym migali del. mn. m, inu s' rokami kasali
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
Mihael -a m osebno lastno ime
Mihael:
enkrat S. Michaël im. ed. Archangel je po Nebeſſih letel, ter de s' ſvojo peretnizo ſe je bil Lune doteknil ǀ S. Archangel Michael im. ed. nej ſmu ſe potſtopit hudizha prekleti ǀ Gdu nevej to veliko zhaſt, inu hualo katero pò cellem ſvejtu ſi je bil sadubil Michael im. ed. Von Turrn Cardinal Svete Karshanske Zerkue ǀ NA DAN SVETIGA MICHAELA rod. ed. ARCHANGELA, FIRSHTA TEH ANGELOU ǀ perglihat Archangelu Michaelu daj. ed. ǀ ſim miſlil hualit S. Michaela tož. ed. Firshta teh Angelou 1. Sv. Míhael, nadangel (SP Jud 1,9) 2. Neki kardinal z imenom Míhael
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
Miliher -a m osebno lastno ime
Melhior:
ſvejsda li trem ſe je bila prikaſala: Gaspariu, Milicheriu daj. ed., inu Boltaſariu (IV, 322) Mélhior, po armenski legendi Melgon, eden treh modrih z Vzhoda, ki so se prišli poklonit novorojenemu Kristusu.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
milostiv -a prid. usmiljen, milostljiv:
O Bug bodi miloſtiu im. ed. m meni, greshniku ǀ shiher ſe Bug reshali, dokler je miloſtvu im. ed. m ǀ sakaj tulikajnkrat ò milostivi im. ed. m dol. Gospud to greshno dusho poklizhesh ǀ Ah Miloſtovi im. ed. m dol. Goſpud ǀ ò Miloſtoui im. ed. m dol. Bug ǀ v' negnadi taku miloſtoviga rod. ed. m Gospuda nebò shivil ǀ s'te miloſtove rod. ed. ž roke Boshje ǀ Isvelizhani ſo ty miloſtivi im. mn. m ǀ Shegnane tvoje miloſtive im. mn. ž rokè ǀ ſe je sapledla okuli teh miloſtouih rod. mn. noh Chriſtuſa JEſuſa ǀ je bila padla k' miloſtivem daj. mn. nogam tiga Odreshenika ǀ nihdar ſvoje Milostive tož. mn. ž ozhy neoberne od te greshne sgrevane dushe ǀ ſvoje miloſtovie tož. mn. ž ozhij nar rajshi oberne na takushno sgrevano dusho ǀ bosh shlishala taiste milostve tož. mn. ž beſsede ǀ pogleda s' ſvojmi miloſtivimi or. mn. ozhmy na pokuro ǀ s'taistimy beſsedamy milostivimy or. mn. k'pokuri ga je vabila ǀ s'mojmi ozheſsamij milostovimi or. mn. bodem na vaſs gledal ǀ greshinze pak s'milostovimi or. mn. beſsedomij je podvuzhil ǀ G. Bug je s' ſvojmi miloſtmi or. mn. ozhmi na nas pogledal Zapisi priponskega i z o kažejo na naglas mílostiv.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
mimo predl. z rod. mimo:
Pride en levit glihi vishi grè mimu njega, kakor de bi en kamen vidil ǀ Enkrat ſo mimu njegoviga kloshtra rajshali Agarenary ǀ ona je shla mimu eniga Altaria Shaloſtne Mariæ ǀ S. Antoninus Florentinski skoff ie memu ene hishe shal
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
mir -u/-a m mir:
Sama lubesan, inu myr im. ed. te velike teshave ſakonske premaga ǀ TuKai ſe naide mijr im. ed., inu pozhitiK tiga Duha ǀ k'snaminu tiga myru rod. ed. eno olisko veijzo v' svoih vſtjh je bil perneſsil ǀ mu nej ſim meru rod. ed. ponozhi, inu po dnevi pustila de bi od greha nehal ǀ sakaj nam hozhesh dati kushik tiga vezhniga miyru rod. ed. ǀ Golobiza neſſe to ojlzheveno vejzo k' snaminu tiga merù rod. ed. ǀ nikoli nej ſim mijru rod. ed. pred nijm imela ǀ na semli nikuli nej mirù rod. ed., inu pozhitka imela ǀ ſe boij ſerda Boshiga, pozhitka, inu mera rod. ed. ne najde ǀ malu kershenikou k' myru daj. ed. Nebeshkimu pride ǀ podpiſhiteſe temu s: Mijru daj. ed. ǀ Abſolona je pohleunu sa myr tož. ed. proſsil ǀ shelite na tem ſvejtu mijr tož. ed., inu pokoj imejti ǀ aku ſe bode shnijm s'kuſi pravo grevingo ſpravil, inu mijr tož. ed. ſturil ǀ Leta shena je imela ſe pofliſſat s' ſvojm mosham per myri mest. ed. shiveti ǀ poydi v' myri mest. ed. damu ǀ gre v' myru mest. ed. prozh vouk ǀ druge per myru mest. ed. puſtite ǀ Bug pak sa'povej de ſe imaio lubiti, inu mijru mest. ed. shivejti ǀ v'mijru mest. ed. shivèti ǀ s'ſoſſesko je v'miri mest. ed. shivil ǀ de bi takorshno isvolil, s'katero v'ſtrahu Boshim, inu v'myri mest. ed. bi shiveti mogal ǀ Ajdje ſo ſe zhudili nad leto veliko dobruto, inu myram or. ed. teh karskenikou ǀ S' myrom or. ed. ſe premaga kreg, inu ſaurashtvu z mirom v miru, pri miru:
mene inu moj folk s'myram puſtè ǀ poberiteſe prozh, inu s' myram me puſtite ǀ ym je djal, de bi li smyrom imeli ſtati ǀ ony tudi mene s'myrom pustè ǀ ſo s' myrom, inu tihu ſtale ǀ G: Bug ſapovej de bi ymeli vſaj ptvye blagu smeram poſtiti ǀ Ah puſtite me smeram, nej ſe enu malu odahnem ǀ videozh pak, de s' meram ſidi, sdere ſablo ter urat y odſeka ǀ s' mijrom puſtiti ǀ obene shene s'mirom nepuſti ǀ hudizh je ſmijram ſaula puſtil ǀ Studeniz pak nihkdar smijram nestoy ǀ cello nuzh ſmiram s' enim mejſti oſtane ǀ potagrom … je terbej ga ſmerom puſtiti, dokler ſam od ſebe bode preshal ǀ Puſtite ſmyram ptuie blagu ǀ Bogu pak h'zhastij nemoresh smeram polure per s: maſhi stati ǀ zhe ga ſmirom puſtimo my nebomo nezh shtimani
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
mlad -a prid. mlad:
kakor je bil to arznio vſhil, prezei je bil osdravil, lep, ardezh, inu mlad im. ed. m postal ǀ Kadar ſim bil mladt im. ed. m, en dan s'Kusi oknu ſim na plaz gledal ǀ Vni mladi im. ed. m dol. vſame eno hudo Babo, zhe je li bogata ǀ Ti ſi lepa, mlada im. ed. ž bosh sapelana od taistiga Gospuda ǀ v' tovarshtvi tiga mladiga rod. ed. m Tobiaſa ǀ Archangel Raphael je timu mladimu daj. ed. m Tobiaſu djal ǀ ta mladi tož. ed. m dol. porod potouzhe s'Camejnam ǀ kaj s'en hudizh je bil omotil vniga mladiga tož. ed. m ži. firshta ǀ vidi na gaſsi eno mlado tož. ed. ž sheno offertnu guantanu ǀ Vshivaimo lushte tiga meſſa, dokler ſmò mladi im. mn. m ǀ kadar v' Hierusalem jejsdi ſtari, inu mladi im. mn. m napruti njemu gredò ǀ ty mlady im. mn. m levij ſvoym ſtarishym shpisho noſsio ǀ dokler te mlade im. mn. ž tice s'gnesda ne s'lejte, morje tihu ſtoij ǀ ozhy od teh mladih rod. mn. Gospudu nej obernila ǀ v' tovarshtvi teh mladyh rod. mn. ǀ pohujshaine tem mladem daj. mn. dati ǀ sa novu lejtu shenkam taku Goſpodi, kakor kmetom, mladom daj. mn., kakor ſtarom ǀ ti vſe tuoje mlade tož. mn. m dnij v'nezhistosti, inu poshreſhnosti Si doperneſsel ǀ Iest vidim tankaj ene mlade tož. mn. ž pershone, katere ſemkaj gredò ǀ per teh mladih mest. mn. ludeh, malukadaj ſe kaj dobriga shlishi primer.> Ta mlajshi im. ed. m je bil s' materniga telleſſa Ceſſarize Eudoxie na ſvejt prishal ǀ Jeſt ſim ta mlaishi im. ed. m, mene sadene sberat ǀ je djala k' timu mlajshimu daj. ed. m Synu ǀ ſamiga tiga mlaishiga tož. ed. m ži. brata doma ſo puſtili ǀ de bi ty mlaishi im. mn. m vidili ſvoje ſtarishi shiveti po sapuvidi Boshi ǀ Druge she mlaishi im. mn. ž ſo mosha vſele mladi m mn. mladiči:
Pſ pak, dokler samerka de njegovi mladi im. mn. m ſlepy ſe porodè, taku dolgu yh lishe dokler pravu vidio ǀ Ierebize vuzhè ſvoje mlade tož. mn. ſe skrivat pred Lovizom ǀ ta nepametna shivina lubi ſvoje mlade tož. mn., yh vuzhi po ſvoij naturi mlajši m mn. otroci:
Kar vij otrozij sdaj sturite vashim starishim, sagvishnu imate zhaKat, de vaſhij mlajshii im. mn. vam bodo sturili ǀ de bi ty ſtarishy imeli od leteh, ſvoim mlaishom daj. mn. govorit, inu pravit ǀ drusiga nemiſlio ampak de bi ſvojm mlajshom daj. mn. veliku blaga, inu prehodisha sapuſtili ǀ vuzhiteſe vy ſtarishi od tiga Stariga, inu pravizhniga Ioba sa isvelizhejne vashim mlajshim daj. mn. shkerbeti ǀ Velik gvishnu lon vſelej Bug da tem ſtariſhom, kadar ſe pofliſsaio ſvoje mlajshi tož. mn. v'ſtrahu Boshym srèditi z mladega v mladosti:
Vdo Firsh tiga meſta Madeburg s' mladiga ſe je bil podal tej nezhiſtoſti ǀ jest s'mladiga ſim sazhel kupzhuati ǀ Kaku ſe bo tebi godilu, kateri smladiga ſe ſi bil grehom podal ǀ Maria AEgyptiaka leta is mladiga ſe je bila ven loterski leben podala
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
mladost -i ž mladost:
nej mladoſti rod. ed. bres ſtaroſti ǀ nemamo ſe ſanashat na nasho mladoſt tož. ed., inu ſdravje ǀ ta ſonzhni prihot pomeni mladuſt tož. ed., katera raſte ǀ tuoio pamet ſi nuzal k'shelmarij … tvoio mladust tož. ed., inu lepoto h'nezhistosti ǀ Vna je vumerla v' nje narlepshi mladoſti mest. ed. ǀ shenske Pershone zhe lepshi ſo v'mladoſti mest. ed. garshi rataio v'ſtaroſti ǀ V'mladosti mest. ed. ſe oſkerbè, s'tem kar v'ſtaroſti bodò poterbovali z mladosti v mladosti:
kateri s'mladosti tej nezhisti lubesni ſe je bil podal
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
Morija ž zemljepisno lastno ime
Morija:
Lyranus pravi, de taiſti hrib na katerem Abraham je hotel ſvojga Synu Iſaka umorit, inu G. Bohu offrat taiſti hrib je bil imenovan. Moria. im. ed. Hebreish pak Maria Moríja, dežela, v katero je Bog poslal Abrahama z namenom, da žrtvuje sina Izaka (SP 1 Mz 22,2); ime se hebr. glasi Morijjá, prvotno domnevno pomeni ‛kraj videnja’ in nima z osebnim imenom Maríja nič skupnega.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
Mucius m osebno lastno ime
Mucij:
Mutius im. ed. Pushaunik je bil sapovedal ſonzu (II, 122) ǀ Pojdi sdaj ſim ti Paulus … Mutius im. ed. … kateri vſy ſte s' meſt beyshali v' puszhave (III, 366) Neki puščavnik z imenom Múcij; verjetno ni mišljen niti sv. Múcij, mučenec pod Dioklecijanom niti sv. Múcij, perzijski diakon in mučenec.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
na predl. I.
z daj. na:
nej glida na njemu, de bi nebil pretepen ǀ od glave do potplatu nei bilu ſdraviga na njemu ǀ Lorenz je leshal na temu resbelenimu roſsu II.
s tož. na:
jest pak ne gledam na letu, temuzh na beſsede S. Augustina ǀ shpegaio, inu biſtru gledaio na grehe ſvoiga blishniga, nà ſvoie pak nihdar ne ſpumnio ǀ ne ſvoje perſij ga pertiſneo ǀ ſede n'en kamen ǀ David je li ſedemkrat n' en dan molil ǀ najde kmeta de ſe je nen hrast obeſel ǀ on pak stopi n'eno viſoko miso ǀ try ſvoje hzherij nan dan skuſi martro S.S. TROYZI je bila offrala ǀ s'Nebeſs je bil nadnu pakla pahnil Luciferja ſa volo njegove preuſetnoſti ǀ ſe poloshj napostilo ǀ leto sapovej nèdn viſok tram obeſit III.
z mest. na:
krono ſo shiher na glavi dershali pred krajlom ǀ S. Zeno je premiſhloval s' ſolsami na ozheſſah ǀ de ſi lih maihin samerkaio nad taiſti perſoni ǀ nima s' lonza jeiſti, kateri je napolizi ſtal ǀ de bi my sydeli næ stolèh nebeskyh Vezljivost z mest. je kakor pri → pri in → v pogostejša od vezljivosti z daj., ki je mogoča samo v ednini, pa še tu je le navidezna, saj so zaimenske oblike s končnico -u tako kot v hrv. (prim. hrv. pri njèmu) dejansko mestniške. Predpona se v sestavljenkah, zlasti v prislovih, pogosto piše ločeno, npr. na ſai, na meſtu. Ti zgledi so v slovarju prikazani pod iztočnicami, ki so usklajene z današnjo pravopisno normo.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
nad predl. I.
s tož. nad:
vſe skusi ſeie nad zhloveka ſeme ſvoie Milosti II
z mest. nad:
nad katerem ſtrashnem prjkasu, ta Duhouni ſe je zhudil III.
z or. nad:
nej li drugiſe zhudio nad tem zhudnim drjveſsam tiga lebna ǀ od ene zhiste Divize je bil roijen, nad katerem ſe je zhudil ta Prerok ǀ jokat nat tvojm britkom terpleinom ǀ ſo bilij v'Bethanio pershli jokat, inu shalovati na tem mertvem Lazeruſam ǀ Bug na temij offrij nijmà obeniga dopadeina ǀ na katiro nehualeshnoſtio nasho milu klaguie S. Bonaventura ǀ veliko shaloſt je pozhutil na samim ſpominam, de imà umreti Vezljivost z mest. v navedenem zapisu je verjetno nastala po pomoti, po kateri sta leva prilastka razumljena kot mestniški in ne kot orodniški obliki.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
naglavno prisl. z naglavnim grehom:
Jeſt pak ſe bom zhudil, inu ſashpotval taiſtiga zhloveka, kateri neglaunu greshi (V, 341)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
nebesa -es s mn. 1. nebo:
Nebeſſa im. mn. vſe skuſi ſe gibleio ǀ O Nebeſſa im. mn. vſtanovite ſe! O semla ſtresiſe O morje preſtrashiſe ǀ Nebeſsa im. mn. nuzh, inu dan ſe gibleio, ter obrazheio ǀ Svesde bodo s'Nebeſs rod. mn. padale ǀ kruh s'Nebeſs rod. mn. ym je doli padal ǀ je ſapovedal … Nebeſſam daj. mn. de vam ſvetlobo dado ǀ polsdigne ſvoie ozheſſa, inu rokè pruti Nebeſſam daj. mn. ǀ Turki, kateri prèd koſsilom, inu prèd vezherio dolgu molio, Nebeſsam daj. mn., inu ſemli ſe odklajnaio ǀ Bug pak v'gmera njega rod kakor suesde na Nebeſsih mest. mn. ǀ ſvejsde na Nebeſyh mest. mn. ǀ ſonze sjutru na nebeſſyh mest. mn. ſe prikashe ǀ kulikajn svejsd je na Nebeſsijh mest. mn. ǀ nej na Nebeſih mest. mn. ſtala, ampak nisku v'luffti ǀ ſvejſde … de vſe skusi po Nebeſih mest. mn. tekajo ǀ Na dan tiga S. Rojstva trij sonza ſe ſo na Nebeſijh mest. mn. perkasale ǀ Bug shteje ſvejsde na nebeſſah mest. mn. ǀ zhudne, inu ſtrashne ſuejsde, katere vezhkrat na Nebeſsoh mest. mn. nam ſe prikasheio ǀ terbej poprej dobru premislit ſvejsde na nebiſſih mest. mn., vejter v'luffti ǀ bosh po lejti, inu po ſimi naga pod frai nebeshih mest. mn. prebivala ǀ je pod frai nebeſſami or. mn. pozhival ǀ cello nuzh bo pod fraij Nebeſsami or. mn. zhakal ǀ pod frai nebeſſamy or. mn. bi mogli prebivat 2. nebesa:
ſe reſveſſelé Nebeſſa im. mn., praſnuje semla ǀ Svèt bil, Kakor je bil S. Stephan, Kterimu Nebeſsa im. mn. ſe ſo bila odperla ǀ lujtre Katere od ſemle do Nebeſs rod. mn. ſo doſegle ǀ ti ſi naſs s'en ſam greh s'Nebeſs rod. mn. v'pakal vergel ǀ je bil is Nebeſſ rod. mn. hudizhe pregnal ǀ kluzhe od Nebeſſ rod. mn. je bil dal S. Petru ǀ Angelzi ſo is Nebes rod. mn. doli pershli ǀ s'Nebes rod. mn. je na semlo prishal ǀ shueplenski plemen do Nebes rod. mn. je shvigal ǀ en Angel s'Nebeſ rod. mn. je bil prishal ǀ s'Nebeſſ rod. mn. ogin, shveplu, inu ſerd Boshij ǀ Angeli s'Nebesyh rod. mn. ſo prishli, inu ta Sveti offer v'Nebu ſò neſli ǀ je imel ta pravi pot pruti Nebeſſam daj. mn. kasat ǀ s'exempelnam pot pruti Nebeſsom daj. mn. Kasat ǀ ſe perblishoval k'Nebeſsom daj. mn. ǀ ob taisti uri botè vidili Nebeſſa tož. mn. odperta ǀ resniza ſe je bila v'Nebeſſa tož. mn. skrila ǀ My radi vidimo de ti v'Nebeſsa tož. mn. gresh ǀ is lubesni tiga ſerza ſe pride gori v' Sveta Nebesha tož. mn. ǀ kadar bi en zhlovik li s'kuſi eno shpralizo Nebeſa tož. mn. vidit mogal ǀ Sveta Clara bò v' Nebeſſe tož. mn. polsdignena ǀ v' Nebeſſih mest. mn. je oſſem Chorou teh Svetnikou ǀ v'Nebeſſih mest. mn. bote shaz neshli ǀ v'Nebeſsih mest. mn. yh bo obilnu polonal ǀ V' Nebeſih mest. mn. pak orgla s' Angely ǀ sadosti bo meni de v'Nebeſyh mest. mn. bom ta nar manſhi ǀ ony s'pakla bodò vidili Lazaruſa v'Nebeſsyh mest. mn. ǀ kaj s'en velik lon bi jest ſe troshtal v'Nebeſyh mest. mn. doſezhi ǀ de bi ureden bil v'Nebeſsijh mest. mn. vshivat do vekomo leto Nebesko lepoto ǀ kateri sheli tebe do vekoma v'Nebeſih mest. mn. resveſeslit ǀ òvy Angeli Boshy imate Mario Divizo v'Nebeſsyh mest. mn. pred vaſhimij ozhmy ǀ pruti timu kar ſe v' Nebesyh mest. mn. najde ǀ enu zhiſtu slatu rataio, kateru do vekoma nashe dushe bo ziralu v'Nebeſhih mest. mn. ǀ shelite nikar li ſamu na semli, temuzh tudi v' Nebeſsah mest. mn. imeti eniga suestiga pomozhnika, inu beſsednika ǀ ſe nanajde isvelizheine, ampak tam gori v' nebſſih mest. mn. V več primerih je težko ločiti med obema današnjima pomenoma, saj so se nebesa v predstavnem svetu 17. stol. vsaj delno še enačila z nebom; → nebo.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
Neptun -a m osebno lastno ime
Neptun:
ga nepelò gori te Postojne, kakor piſhejo ti Poeti od Boga Iupitra, nikar te ribe Delphini, kakor Neptuna tož. ed. (I/1, 64) ǀ Zhunarij so molili Neptuna tož. ed. (II, 159) Neptún, lat. Neptūnus, sprva bog sladkih voda, kasneje enačen z gr. morskim bogom Pozejdonom
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
o1 predl. z mest. o, ob:
v'Postu taku dobru meſsu jejsh, kakor o Pustu ǀ O' Boshizhnih Praſnikah pak opomina, de imamo Bogu zhaſt dati ǀ O Vinkuſtih nas opomina de imamo sa dar S. Duhà proſſit
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
ob predl. I.
s tož. ob za izražanje izgube: ob uſe pride, kruha strada, petlat more pojti ǀ kakor je bil sturil uni firsht s'Dino, katero ob nje devishtvu je bil perpravil ǀ Abſolon je bil sapovedal ſvoim sholneriom Davida ob leben perpravit ǀ S. Auguſtinus bo rekal de ſi op pamet prishal II.
z mest. ob:
kaj bi djal S. Paulus kadar bi ob naſhim zhaſsu shivil ǀ ob suojm rojstvi ǀ ob pravem zhaſsu tuoje venograde obdelash, oKopplesh, inu poreshesh ǀ ob ſuhim kruhu, inu frishni vodi ſo shiveli
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
obrezati -režem dov. obrezati, tj.
1. odrezati del prepucija:
on, njegovi otrozy, inu drushina ſe imaio obresat nedol. ǀ dokler ſo bili vshe per lejtah, ſe ſo sramovali puſtiti obresat nedol. ǀ ta mladi Firsht Sichen ſe je bil taku mozhnu ſalubil v'to lepo Dekilzo Dino, de ſe je bil puſtil obreſat nedol. ǀ Abraham de bi exempel dal ſvojm otrokam, inu hlapzom, nerpoprei ſam ſebe obreshe 3. ed. ǀ Sephora kadar letu vidi prezej popade otroka, ter ga ſama obrejshe 3. ed. ǀ on nej obresal del. ed. m ſvojga Synu ǀ ta oſſmi dan ſo bily Chriſtuſa obresali del. mn. m 2. obdelati z rezilom:
Draksler on nej ſtuaril taiſti zhok, temuzh li ga je obreſal del. ed. m
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
obsuti -sujem dov. 1. obstopiti:
kadar na plazu stoij vſe mestu njega odſuje 3. ed. 2. (napadalno) obkrožiti:
hudizhy jo obſujeio 3. mn., inu mozhnu ſtiskaio ǀ ozhitni greshniki ga obſujejo 3. mn. ǀ bodo tvoji Saurashniki tebe obſuli: del. mn. m inu bodo tebe obdali, inu okuli, inu okuli ſtiskali ǀ Veliku tellet je mene obſulu del. ed. s, debeli voli ſo mene oblegli ǀ Veliku pſſou ſo na mene planili, inu ſo mene obſuli del. mn. m, kakor zhebelle ǀ kadar bodo taisto obſsule del. mn. ž bolesni, inu hudizhi obsuti se osuti se:
Sjutra zvete, inu ſvojo lepoto kashe, svezher ſe obſuje 3. ed., poshushj, inu gnila poſtane ǀ mu poshle eno roshizo, katera s'jutru lepu zvete, opoldan bleda prihaia, s'vezher ſe obſuje 3. ed., inu poshushi Zapis odsuje zelo verjetno vsebuje pogosto tiskarsko napako, zamenjavo b z zrcalnim d.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
obtožiti -im dov. obtožiti:
sa tiga volo ſo hoteli Chriſtuſa na beſſedi sapopaſti, de bi ga mogli obtoshit nedol. ǀ de bi hudizhi nejmeli tulikain vrshohu mene odtoſhit nedol. ǀ ſo opominali de bi shal k' Rihtariu ga obtoshit namen., de bi njega shtrajfal ǀ preſizo vbye, danarie najde, zupernzo obtoſhi 3. ed. ǀ Eduvarda po nedolshnem je obtoshil del. ed. m ǀ Iest bodem obtoshu del. ed. m ſam ſebe nikar druge ǀ Dua Stara Mosha ſta bila taiſto pred pravizo obtoshila del. dv. m, de ſta Suſanno neshla presheſtvu tribat ǀ Tij Kateri ſo bilij ponedolshnim tiga Bogu dopadezhiga Preroka Daniela obtoshilij del. mn. m obtožiti se priznati krivdo:
ſe obtoshi 3. ed. de je Zupernza ǀ vſe ſpovednize ſo polne lody, ſe njeh grehou obtoshio 3. ed. ǀ hozhe de ſo mutaſti, de ſe neobtoshio +3. mn. pred Spovednikam ǀ uſelej ſe je v' ſpuvidi obtoshila del. ed. ž, de hude nezhiſte miſly, inu shelje imà Zapis odtoſhit vsebuje pogosto tiskarsko napako, zamenjavo b z zrcalnim d.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
od predl. z rod. od:
ſledni Pridigar je v'taki vishi od ludij polonan ǀ Kakor ſe bere od Ceſarja Nerona ǀ pishe Ludovicus Gvizardinus òd Ceſaria Corlna V. ǀ Ah moji luby otrozi varite se ad vſiga hudiga ǀ odpushejne dò G. Boga je bil doſegil
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
odka -e ž trnek:
ribizh otiko tož. ed. vun s'ribo potegne (II, 440) V večini sloven. narečij se trnku reče ọ́dica. Pripona -ica je v mnogih primerih zamenljiva s pripono -ka, npr. čevljarica poleg čevljarka. Tako je po vsej verjetnosti iz ọ́dica nastalo doslej samo pri Janezu Svetokriškem znano ọ́dka, brano ọ́tka, kar je hiperkorektno zapisano kot otika. Manj verjetno se zdi enačenje z besedo ọ́tka ‛ročica pri plugu’, ki pomensko ne ustreza.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
odrt -a prid. 1. odrt:
Manichæus je bil shiu na meh odert im. ed. m ǀ zhe n' hozhe tudi on odrejt im. ed. m biti ǀ ie bil kakor ena oderta im. ed. ž auzhiza ǀ leta nedolshna odarta im. ed. ž Diviza ǀ namejſti te oderte rod. ed. ž koshe G. Bug ſam ga je s' Nebeſkem gvantam ogvantal ǀ nej bil zhloveku podoben, ampak eni oderti daj. ed. ž ouzhizi ǀ eni aderti daj. ed. ž ouzhizi je podoben ǀ Ozha Nebeſki videozh ſvojga ſvejſtiga Synu S. Jerneja sa njegovo volo reſtarganiga, inu odrejtiga tož. ed. m ži. ǀ S. Andri je puſtil ſvoj Krish, S: Ierni ſvojo oderto tož. ed. ž kosho 2. ranjen, razpraskan:
cellu ſvetu truplu je bilu odertu im. ed. s, inu kryvavu ǀ Pilatus je bil Christuſha na gank perpelal vſiga kryvaviga, inu odertiga tož. ed. m ži. ǀ io najde vſo respraskano, inu odarto tož. ed. ž na poſteli mertvo leſhezho ǀ Sapovej de imaio Agatho supet v' jezho pellati vſo kryvavo, inu odarto tož. ed. ž, de tardimu Caminu bi ſe bila imela ſmilit Zapis odrejtiga izkazuje vpliv nedoločnika po analogiji z razmerjem žeti – požet.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
ogrebeničati dov. grebati, tj.
razmnožiti z grebenicami:
jeſt jo bom okoppal s' matiko mojh pridih, ter ſe bom pofliſſal taiſto ogrebenzhat nedol. s' lepimi navuki, de bo slatku grosdje Svetih dell pernesla (V, 148) Pleteršnik ta glagol standardizira kot ogrebenčati in prevaja z ‛omikati’, vendar je iz navedenega sobesedila razvidno, da gre za metaforično uporabljen vinogradniški izraz, za dovršnik od grebeničáti ‛razmnoževati z grebenicami’, ki ga po Štreklju navaja Pleteršnik.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
ogrski -a prid. 1. ogrski, madžarski:
S. Elisabeth Vogarska im. ed. ž krajliza ǀ Vladislaus Alberta Ogerskiga rod. ed. m krajla ſyn, kumai shteri Meſſize je bil ſtar ǀ kakor je sturila Margareta Ogarskiga rod. ed. m krajla Hzhij ǀ bodo nashi yh is Ogerske rod. ed. ž deshele pregnali, inu v' Turzhio sapodili ǀ Eny pravio de je saneſſena is' Ogerske rod. ed. ž deshele, drugi pravio, de je prishla is Hrouashke deshele ǀ Kakor ſe bere od Margarite Hogerske rod. ed. ž Kerajlize ǀ poloviza Nemshke deshele, inu Vogarskiga rod. ed. s krajlevestua ǀ Soliman Selimanau Syn je bil padil v' Ogersko tož. ed. ž deshelo, ter Ogre je bil premagal ǀ v' Shpanski, Polski, Nemski, Ogerski mest. ed. ž, inu v'Hrovashki desheli 2. hunski:
odgovorj Attila … Jeſt ſim Ogerski im. ed. m Krajl, Boshja shtrajfinga Zapisi z vzglasnim H- imajo protezo (prim. → hoštarija, → oče); → Oger, → ugrski.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
okaditi -im dov. okaditi, tj.
umazati z dimom:
Maihina, inu slaba reizh je dim, vener okadi 3. ed. te ner leipshi pilde, taku tudi ena shpotliva beſſeda okadi 3. ed., inu umadeshe te ner brumnishi, inu ner nedolshnjshi persone (V, 438)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
okoli2 predl. z rod. okoli, okrog:
okuli zholna ſe obrazhajo, inu s'morja vun ſe mezheio ǀ po nozhi je vezhkrat s'postele skozhil sa ſvoie oroshie popadil, inu sazhel okuli ſebe mahat ǀ Kadar nar ble okuli tebe ſe shmajhla, takrat nar minje mi je savupat ǀ slahtniki okuli njega ſtojè ǀ je rad okuli dekilz hodil
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
Oljski hrib -ega -a m zemljepisno lastno ime
Oljska gora:
s'taistiga oljskiga hriba rod. ed. Chriſtus, je imel v'Nebu vſdignen biti (I/2, 33) ǀ ſo shli skriti ſe na ta OljsKi hrib tož. ed. (I/2, 32) ǀ Kadar Chriſtus ſe je imel lozhit is tiga ſveità, inu ſe verniti v' nebeſſa, je shal na ojliski hrib tož. ed., sa nym je shla Maria Diviza, Madalena, inu ty Jogry (V, 500) Óljska gôra, lat. V Mons Oliveti, grič z oljčnim nasadom pri Jeruzalemu (SP 21,1)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
ozdraveti -im dov. ozdraveti:
ta bolni shèli osdravit nedol. ǀ ne bo mogal ſe reshit, inu od te bolesni oſdravit nedol. ǀ de ſi lih v'Duhu je ſlab, inu bolan osdravi 3. ed. inu mozhan rata ǀ en greshni zhlovek s'vſemy boshimij arzniami neosdravi +3. ed., ampak she hudobnishi rata ǀ s'kuſi eno spuvid, ali kratko boleſan oſdravio 3. mn., inu vezh v'greh nepadeio ǀ prezei je bil osdravil del. ed. m, lep, ardezh, inu mlad postal ǀ nej li ſamu skerbel de bi Syn oſdravil del. ed. m ǀ Kakor ſe je bila doteknila Kraja gvanta Christuſaviga je bila osdravila del. ed. ž ǀ kakor tij ranjenij ſo v'to kazho pogledali prezei ſo osdravili del. mn. m ǀ aku leto arznio bote nuzali hitru bote oſdravili del. mn. m ǀ Oh vy bolne dushe vſimite ta nebeski Belzoar Svetiga Reshniga Teleſſa, de bote osdravile del. mn. ž, od vezhne ſmerti ſe reſhile Nedoločne oblike z i-jevskim refleksom za ě kažejo na historično upravičen naglas ozdráveti.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
Paladius m osebno lastno ime
Paladij:
nyh vera je folsh, kakor pishe Palladius im. ed. (IV, 18) ǀ Pishe Palladius im. ed. v'lebni teh Puszhaunikou (V, 77) Paládij (pribl. 364–431), menih v Egiptu in Palestini ter kasneje škof v Helenopolisu, avtor bibliografij menihov z naslovom Historia Lausiaca (419/20)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
Palatio zemljepisno lastno ime
de Palatio cit. pril. osebno lastno ime
iz Palacija (?):
kakor ſamerka Paulus de Palatio (I/1, 159) Ni jasno, katero od več srednjeveških mest z imenom Palatium, it. Palazzo je mišljeno.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
Pedagogus m stvarno lastno ime
Vzgojitelj:
Pedagogus im. ed. pishe od eniga, kateri nuzh, inu dan je quartal, inu sa S: Maſhe, inu molitvu malu maral ǀ kakor skuſi leto pergliho Pædagogus im. ed. poterdi Dikcija sicer kaže, da bi bilo treba ime pojmovati kot vzdevek, vendar dostopna literatura ne navaja nobenega učenjaka, za katerega bi bil značilen. Zato se zdi verjetneje, da je z imenom mišljeno delo Παιδαγωγός, lat. Paedagogus, sloven. Vzgojítelj, ki ga je napisal Klemen Aleksandrinec.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
pehar -(j)a m kelih, kozarec:
pehar im. ed. je bil poln oſtude, inu gnuſobe ǀ Katera is tiga pehara rod. ed. pije ǀ de bi is taiſtiga slatiga peharia rod. ed. pili ǀ en slat pehar tož. ed. mu poda de bi ſi shejo vgaſsil ǀ en pehar tož. ed. poln kryvi v' rokah dershal ǀ ſkrivaj ſo bilij hlapzy Egijpterskiga Firshta Ioſepha en ſlat pekar tož. ed. poſtavili ǀ v'taistim peharu mest. ed., v'Katerem nam napije ſlatkust, nam tudi napije britkust ǀ greh je vna Babilonska loterza, Katera si slatam peharam or. ed. teh lushtu vumosij sledno dusho ǀ vſe ludij je hotela s'peharjam or. ed. tèh nagnuſnih lushtu sapelati ǀ bodo ti kotli v'hishi Boshy raunu, kakor ty slati pehary im. mn. ta Altar zerali ǀ ony Samy ſo ſmeli is slatih peharu rod. mn. pyti ǀ od mise skozhjo, glashe, inu peharje tož. mn. is roke vershejo ǀ v'mej slatimi pehary or. mn. ← stvnem. behhari ← vlat. *bicārium iz izposojenke iz gr. βὶκος ‛glinast vrč z ročaji’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
peljati -jem/-jam nedov. peljati, voziti, voditi:
vkupaj morio to kozhio Nebeshko pelati nedol. ǀ od dalezh je puſtil vodo po shlebah pelati nedol., inu po vſeh kamrah reſtalat ǀ niegou Ozha s' nago ſablo je nad nym ſtal, inu ta hip zhes niega glavo je hotel pelati nedol. ǀ imaio Agatho v' tu meſtu Catanio pellati nedol. ǀ ga imaio v' krailevi kozhij pelat nedol. po meſti ǀ ſe bodo ſuper ſtavili, taiſtom, kateri po tem poti yh bodo hoteli pélat nedol. ǀ pride Rabel ter jo pele 3. ed. na rihtni plaz ǀ de bi njemu pak dolh zhaſs po ſvoij lubi nebil … jo s' ſabo pelè 3. ed. ǀ tudi uol pèle 3. ed. to kozhio nebeſsko ǀ ta lahki pot teh zhednosti, kateri v'Nebu pèle 3. ed. ǀ Aſterius pelle 3. ed. S. Valentina v' ſvojo hisho ǀ jo pela 3. ed. veno kambro, de obeden yh nej mogal vidit, preshestou doperneſe ǀ gremo po tem drugem nevarnem poti, katiri pela 3. ed. v' paku ǀ ter ga pelà 3. ed. pred G. Boga ǀ dua pota ſe najdeta, katera naſs peleta 3. dv. k' vezhnoſti ǀ odprè Zerku, ga peleio 3. mn. k' velikem Altarju ǀ ſo taku teſne urata katere pelleio 3. mn. v' Nebeſſa ǀ ſdaj tebe pelejo 3. mn. k' Anasu Judouskimu Mashniku ǀ kateriga nepelejo +3. mn. jeleni, kakor ſo pelali Aureliana ǀ ga nepelò +3. mn. gori te Postojne, kakor piſhejo ti Poeti od Boga Iupitra ǀ peliteme vel. 2. mn.+ kamer vam je lubu ǀ ga je bil pelal del. ed. m na ta nar viſokeshi hrib ǀ premishleozh ſvoj nemarni greshni Leben, kateri je njega, v'paku pellal del. ed. m ǀ Moje ſerze mene nej dergam pelalu del. ed. s ǀ dua zholnaria ſta apnu pelala del. dv. m v' ſvoim zholni ǀ ſo ga Israeliterjem predali, Kateri ſo ga v'Egijpt pelali del. mn. m ǀ kodor je shal ſo te bolne k' njemu pelali del. mn. m ǀ kadar ſo Chriſtuſa pellali del. mn. m gaishlat peljati se peljati se:
meni moja Regula prepovej ſe pelati nedol. v'kozhy, inu denarie imeti ǀ Kadar bi G. Bug tebi sapovedal ſe pelat nedol. po mory ǀ po mory ſe pelle 3. ed. v' Conſtantinopel ǀ krail Seſostres ſe je pelal del. ed. m v'ſvoje Mestu veni kozhij ǀ ta gorezha kozhya, v' kateri Elias Prerok ſe je v' Nebeſſa pellal del. ed. m ǀ kadar Ceſſariza Livia Ceſſaria Auguſta shena ſe je po Rimi pelala del. ed. ž ǀ v'slateh kozhijah ſe ſo v'Mestu pelali del. mn. m ǀ okuli 600. pershon ſeſo v'enim Indjo pellali del. mn. m folš priče peljati pričati po krivem:
nymate folsh prizha pelati nedol. ǀ Alcimus, kateri ie folsh prizhe pelal del. ed. m zhes Iuda Machoberia krivične priče peljati pričati po krivem:
ſo ga shli pred Goſpoisko toshit, krivizhne prizhe ſo zhes njega pelali kupčije peljati trgovati:
ta Sveta Diviza nej hotela druge kupzhie pelati nedol. ǀ shiher kupzy kupzhie peleio 3. mn. leben peljati živeti:
tamkaj en terd, inu bogaboyezh leben pela 3. ed. ǀ po taiſti vash leben pelite vel. 2. mn. ǀ vſak dan je fliſsik s. Roshenkranz molu, ali polek en nezhist leben pelal del. ed. m ǀ en ſvet, inu nedolshen leben je pellal del. ed. m ǀ ona je bila ena ozhitna greshinza, Katera en nesramin, inu nezhist leben je pelala del. ed. ž ǀ Po ſmerti Chriſtuſavi en tard leben je pelala del. ed. ž, bosa je hodila, na goli semli je leshala ǀ en tard leben v' velikem ubushtvi ſo pelali del. mn. m ǀ kateri en Svet leben ſò pellali del. mn. m ǀ So bile dvei sheni venem meſti, katire so bile v' hudem imeni, kakor de bi en loterski leben pelale del. mn./dv ž nepridno peljati po nemarnem izgovarjati:
Ta druga ſapuvid boshja nam ſapouei de nymamo nepridnu pelati nedol. imena G. nashiga Boga ǀ Ty nymash Imena Goſpuda tvojga Boga nepridnu pelati nedol. stan peljati biti stanu primeren:
nekateri Mashniki neshive kakor nyh ſtan pelè 3. ed. vojsko peljati vojskovati se:
Ceſar je bil perſilen vojsko pelati nedol. zhe tiga puntarskiga Firshta ǀ Conſtans Ceſſaria Heraclliuſa ſyn, je vojsko pelal del. ed. m zhes Firshta Abulanaria ǀ Je enkrat General Joſve eno veliko vojsko zhas Kananerje pellal del. ed. m živenje peljati živeti:
Sdaj vy, kateri enù takushnu skivejne pelete 2. mn. sklenite, kai s'en lon bote doſegli ǀ ta Gospud je pelal del. ed. m taku shivejne kakor je nauada danaſhni dan per Gospodi ǀ variteſe vy de enutakushnu shivejne ne bote pelali del. mn. m Stalne zveze so večinoma kalki po nem. zvezah z glagolom führen.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
Pitius m osebno lastno ime
Pitej:
Pithius im. ed. Bitinius je bil taku bogat, de s' zhiſtiga ſlata je bil ſturil en velik drevu, inu eno terto s'ſlatimi grosdi (II, 410) Neki bitinijski bogataš z imenom Pitêj, gr. Πιϑεύς
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
plac -a m trg:
paun plaz im. ed. je bilu ludij ǀ na ſrèd plaza rod. ed. je bil postavil eno lepo mjso ǀ en dan s'Kusi oknu ſim na plaz tož. ed. gledal ǀ nej nikuli ena taku shleht rejzh na plazu mest. ed. na prudai ǀ po plazu mest. ed. je shal, ter nanaglem ena kepa ſnigà perleti ǀ od Diogena piſheo, de po dnevi s' Luzhio po plazi mest. ed. je hodil ǀ Firshtom, Krajlom, inu Ceſſarjom sa prebivalszhe je dal te velike duore … Kupzom plaze tož. mn. ǀ na plazah tož. mn. nemorem prebivat sa volo golufie teh kupzu ǀ po plazhah mest. mn., inu gaſſah pojò ǀ druſiga nei bilu shlishat po plazahi mest. mn., inu gaſſah ← srvnem. pla(t)z ← lat. platēa ‛(široka) cesta’ ← gr. πλατεὶα ‛cesta, ulica’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
po predl. I.
z daj. po:
Od S. Joannesa pak vuzhiteſe shiveti pò vaſhimu ſtanu ǀ ſe je niemu sdelu, de raisha po velikimu deshie II.
s tož. po:
kakor eden merselzo ali drugo bolesan ima, prezei po Dohtarja poshle ǀ try krat, inu shtiri krat po njega poshle ǀ ob vaſhi ſmertnj uri bodo ty chori teh Angelzu, inu Svetnikou prishli po vaſho dusho ǀ popade shkaff, inu ſerdita tezhe k'potoku pò uodo III.
z mest. po:
Noe, kakor je bil s'zholna prishal po tem gmain potupu prezei je G. Bogu sahvalil ǀ po vodi, kakor po semli hodi ǀ kadar S. Maſha ſe bere, pojte takrat po Cerquah ǀ nej bodi po vaſhi voli ǀ Saul je vuprashal po ſvojh oſlizah sgublenih ǀ je hodil pò vodi, inu nikar pò ſemli ǀ de bi pò resnizi ſapovedal ǀ je bil bushiz, inu je mogal pó mrasu raishat IV.
z or. po:
Joannes Puszhaunik je shal po enem cilu voskem potam ǀ kaker sgonovi ſo bili nehali sgonit po tem mertvem Mosham ǀ ſe je milu jokala po ſuojm martvom ſijnom Vezljivost z daj. in or. se pojavlja zelo redko. V zapisih, ki izkazujejo vezljivost z daj., je izglasni -u lahko hiperkorekten, kot da bi izpadel po vokalni redukciji. Če je temu tako, so te oblike dejansko mestniške. Vezljivost z orodnikom je verjetno le navidezna, saj je samostalniška končnica tu lahko prenesena s pridevnika, kjer pisno sovpade z mestniško.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
pobiti -bijem dov. 1. pobiti, ubiti, pomoriti:
vſe kar je shiviga bo sapovedal pobiti nedol., inu konzhati ǀ po nedolshnem je bil puſtil pobyti nedol. Gabaoniterje ǀ poshle tozho, katera vſe nijve, inu vinograde pobije 3. ed. ǀ tozha vaſhe vinograde vam pobye 3. ed. ǀ Pride tozha pobiie 3. ed. vashe vinograde ǀ sdaj tozha pobje 3. ed., sdaj slana pomorj ǀ Bug pogleda s'kusi ta gorezhi staber na Faraona, inu njegovo vojsko, ter vſe pobjè 3. ed. ǀ tozha velika ſe dol reſsuje po cellom AEgypti, inu vſe glatku bobye 3. ed. ǀ aku tozha tebi venegrade bobije 3. ed. ǀ zhes ſaurashnike udario, yh premagaio, inu pobieio 3. mn. ǀ eno nuzh nanaglom s' oroshje popadeio, vahte pobijejo 3. mn. ǀ s'eno krono, s'eno beſsedo ſe sbyeio, inu pobyeio 3. mn. ǀ nashi tvoje premagaio, inu pobiò 3. mn. ǀ vſe kar bosh shiviga ne shil pobj vel. 2. ed., inu konzhai ǀ eden je ſvoje ſaurashnike pobil del. ed. m, inu pomuril ǀ Kamenita tozha ſe bo s'Nebeſs reſsula inu vſe pobila del. ed. ž ǀ dokler ſta bila Gedeonave bratje pobyla del. dv. m ǀ taisti ſloni ſo pobili del. mn. m njega lastne sholnerje ǀ Filiſtery ſò bily njegovo vojsko pobily del. mn. m ǀ de bi prishli, inu vſe reſneſli, bobyli del. mn. m, inu Konzhali ǀ eniga ſo vbyli, tiga druſiga ſo s' kamainam pobyli del. mn. m ǀ Sapovej ſvejsdom de ſe imajo zhes Sisara vojskovati: Polè njegovo vojsko prezej ſo bile pregnale, inu pobile del. mn. ž 2. pobiti, razbiti:
bi mogal en potreſs priti … ali ena teshka tozha inu cegle, inu ukna pobiti nedol. ǀ vſe pò hishi reſneſti, inu pobiti nedol. ǀ on nenehà, dokler vſe ſobe njemu nepobie +3. ed. pobiti se raniti se:
vprasha liſizo … aku ſe je pobila del. ed. ž O zapisih z b- glej → bobič.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
poboj -a m uboj, umor:
Od hude shelje prideio hude miſly, poboy im. ed., preſeshtvu, inu loterja ǀ nej hotel de bi ta bratanski poboi im. ed. skrit poſtal ǀ So polni nevoshlivoſti, poboja rod. ed., ſaurashtua, folshje ǀ sa volo eniga poboia rod. ed. je imel obejshen biti ǀ Ie prepovedal offer Bogu Mars tiga boboja rod. ed., inu ſaurashtua ǀ ſeie ſaurashtvu, inu poboj tož. ed. ǀ Ima poboi tož. ed. Caina, kir brata Abelna je bil vbijl ǀ kir saſtopi boboy tož. ed. Vriaſa O zapisu z b- glej → bobič.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
pobojnik -a m ubijalec, morilec:
ta poboinik im. ed. ſe je varval, inu gledal, de mu nei v' peſty prishal ǀ Cain je bil ta perui pobojnik im. ed., kateri ſvoiga brata Abelna s'nevoshlivoſti je bil vbyl ǀ Ta kateri ſam ſebe fenta, pravi, de nej mogal dalej ſvojo shaloſt, inu terplejne preneſti. Ta Poboynik im. ed. de jeſa ga je premagala ǀ ta Boboinik im. ed. ſe preſtrashi ǀ kakor sagleda tiga poboinika tož. ed., kry ſe v' njemu od jeſe uname ǀ kirkuli bo neshal tiga hudobniga pobojnika tož. ed., ga hozhe na ſtu koſſu reſekat ǀ mezh sdere, nad Boboinika tož. ed. tezhe O zapisih z b- glej → bobič.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
pod predl. I.
s tož. pod:
de prezej nepotezhe pod plajsh ſvoje lube Mattere Mariæ ǀ hudizhu pak ſe poda. Boga pod noge poſtavi ǀ pod drugiga Firshta gresh prebivat ǀ meneozh vſe pod mezh parpravit ǀ ſo tekle potleto ſveto Bandiero II.
z mest. pod:
veliku mrasa, lakate je terpel, inu kakor en ptuj zhlovek podshtengah ſvojga ozheta prebival ǀ ſe najdem pod tem shegnanim ublatu na Altariu III.
z or. 1. pod:
je njega dobru vidil pod figavom drevom ǀ pod oblastio svojga Vishishiga morio prebivat ǀ nihdar nej hotel pod streho prebivat ǀ ſo pod perutami zhloveske rokè imeli ǀ pò tyſtem slatkem piſſilzam tiga prepovedaniga lushta stoy skrita vaſha vezhna ſmert ǀ ſtoii na Altoriu pòd shoteriam podobe tiga kruha ǀ pot poſtelo ſe valaio ǀ s'enem tardem kamenam pot glavo ſo leshali ǀ je bil poslal S. Duhà s'Nebes podt podobo tiga ognia ǀ pò tyſtem slatkem piſſilzam tiga prepovedaniga lushta stoy skrita vaſha vezhna ſmert ǀ de bi jo podnogami valali 2. pri:
vſakaterimu da ſvojo pejſſim, de v'Zerkvi pod masho imà pejti ǀ pod masho skuppai govorio, marmraio, ſmejeio ǀ Pride v' Zerku, ſede doli, sazhne s' tovarsham, ali s' tovarshizo pod cello pridigo sgovariat, inu quantat Vezljivost z mest. se pojavi samo dvakrat in verjetno ne temelji na živem govoru; → spod.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
podoba -e ž 1. podoba:
ò Adam? Kej je sdaj ta parua tuoja lepa shtolt inu podoba im. ed. ǀ ta sunajna podoba im. ed. nestri zhloveka ǀ zhlovek je ena podoba im. ed., ali peld boshy ǀ peld nje Boshje podobe rod. ed., s'kusi sapelajne tiga Satana je bil s'tiga veſseliga Paradisha stepen ǀ skuſi gnado ratamo deleshni podobe rod. ed. Boshie ǀ spokorite ſe de supet vasho lepo zhlovesko podobo tož. ed. bodete vudubli ǀ v'podobo tož. ed. eniga preſhizha ſe preoberne ǀ potle njega Karstij, inu supet zhloveskopodobo +tož. ed. je bil vudubil ǀ s'nizheſar vaſs je po ſvoy podobi mest. ed. ſtuaril ǀ naſh Odreſhenik Chriſtus v'silnu zhudni podobi mest. ed. ſe je bil prikasal ǀ enkrat ta hudi v'podobi mest. ed. zhloveski je suestu enimu bogatimu Gospudu shlushil ǀ pod taiſto podobo or. ed. je pravi shivi Boshi Chriſtus Jesus ǀ pod bodobo or. ed. shtiryh zhudnih shivali ǀ Mi ſmò vſij te lepe Boshje podobe im. mn. ǀ je hotu dat sastopit de v'tulikajn shtauti, ali podob rod. mn. ta zhlovek ſe preoberne Kulikajn grehom ſe poda ǀ ſtu podobi rod. mn. na ſebe vſameio, de ludje yh nemorio lahku ſposnat ǀ v'starim Testamentu de cilu zhudna jmena, inu podobe tož. mn. ſam ſebi da 2. podobnost:
Tapushtob, P, Prasnik nema obene podobe rod. ed. s'moim O zapisu z b- prim. → bobič.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
pognadan -a prid. obdarjen z božjo milostjo:
Noeſ taku mozhnu je bil pognadan im. ed. m nikar li sa volo tiga de on je pravizhnu shivil, ampak dokler on je vuzhil, inu ſe pofliſsal tudi de njegovi otrozi ſo G: Bogu shlushili ǀ Pognadana im. ed. ž, inu shegnana ſi gvishnu, ò Maria Diviza, na dushi, inu telleſſi ǀ molimo s' pravo andohtio, de bomo pognadani im. mn. m, inu vshlishani → pognadati
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
poleg2 predl. z rod. poleg:
Satorai dobru, inu ſvètu djajne terbej polek s: vere imèti ǀ je en slepez ſedil polek ceſte, inu v'Bugaime proſil ǀ Polek tvojga della nimash na Boga posabit
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
pomoč -i ž pomoč:
En ſyn ima biti trosht, veſſelje, inu pomozh im. ed. ſvoyh ſtarishoh ǀ ta kateri prebiva v' krili te Pomozhi rod. ed. ǀ ſam pak od ſebe bres pomozhi rod. ed. nesamore spet gori ſtopit ǀ bres boshie pomozhj rod. ed. ǀ ſam ſebi pres pumozhi rod. ed. Boshje pomagat nemore ǀ drugi Antferhary lahku morio njeh dellu pres pumozhy rod. ed., drugih opravit ǀ bo ſvoje Svete ozhy odperte k' vashi pomozhi daj. ed., inu vshesha k'vashi proshni imel ǀ gre sa pomozh tož. ed. ga proſsit ǀ pod pomozh tož. ed. S. Annæ ſe bodo potozhili ǀ katero pomuzh tož. ed. vezhkrat tij Mashniki ſo sheleli, inu proſsili ǀ G: Bogu ſe perporizhit, inu lubo Rosho Divizo Mario sa pumozh tož. ed. proſsit ǀ Kadar dergdi nasho pumozh tož. ed. ijszhemo ǀ Papesh Vrbanus II. ſi je bil naprej vſel s' Boshjo pomozhio or. ed. naſaj Turkam vſeti tu ſvetu meſtu Jeruſalem ǀ s'pumozhio or. ed. Boshjo ǀ per timu S. Sacramentu bosh nashal, inu samerkal vſe taiste gnade, pomuzhy tož. mn., inu zhudeſhe na pomoč na pomoč:
njega S. Roke ſo vſelej perpraulene nam na pomozh priti ǀ aku tuoju proshno neushlishi, inu tebi na pomuzh nepride ǀ satorai sazhne na pumozh te druge klizat ǀ Chriſtus Jesus, inu Maria Madalena ſò bily taiſti napomozh prishli ǀ en zhlovik je dolshan timu drugimu v'potrebi napumozh priti ǀ de bi s'eno dobro beſedo, inu sfetam ny nepumozh prishli ǀ gnada boshia nam bò nabomozh prishla Zapisi z u v prvem zlogu kažejo na naglas v predložnih zvezah na pọ̑moč, za pọ̑moč, delno morda tudi na gor. prednaglasno ukanje.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
popustiti -im dov. 1. spustiti:
lettij zhes en iastrop, vidi to ardezho moſhno leshezho, meni de je en Koſs meſsa ſe doli spustij io popade na naglom, s'nio slettij, ta zhlovik samerKa, tezhe, inu shraja sa to tizo, ta tiza samerKa de nei meſsu, jo popusti 3. ed., inu raunu v'enoglaboko vodo pade (I/2, 108) ǀ on raishi s veliko nevarnoſtio ſvojga lebna je bil plajsh popuſtil del. ed. m, de bi sapuvidi Boshjo neprelomil 2. prenehati z:
kadar ona je molila Officium Divize MARIAE, ona popuſtj 3. ed. molitvo (IV, 346)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
porezati -režem dov. 1. porezati:
Seneca pak keteri je bil njega Preceptar, mu je bil puſtil shile poresat nedol. (I/2, 165) 2. obrezati, tj.
z rezanjem odstraniti poganjke:
ob pravem zhaſsu tuoje venograde obdelash, oKopplesh, inu poreshesh 2. ed. (I/2, 24)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
posekati -am dov. posekati, tj.
1. s sekanjem podreti:
Sikera te pravize Boshje je vshe perpraulena tebe nerodovito terto poſekat nedol. ǀ enu dreuu, kateru obeniga ſadu nima, ga poſejkaio 3. mn., inu v' ogin versheio ǀ zhe pak ſe nebo pobulshala, poſekajte vel. 2. mn. jo, inu v' ta vezhni paklenski ogin verſite jo ǀ kogà bò ta koſſa poſsekala del. ed. ž ǀ de bi vſe borshte, inu gosde poſekali del. mn. m, vkupaj snoſili, inu eno garmodo sakurili 2. usmrtiti z mečem:
Lete je bil sapovedal Soldatom poſekat nedol. ǀ Poſtavimo de eden vudari, ali poſeka 3. ed. eniga purgarja ǀ prezi bi ga bil prebodil, inu poſekal del. ed. m ǀ Bliſi tiga meſta Neapulis je bil en hudobin zhlovik eniga Mladenizha s' imenam Dominicuſa posekal del. ed. m, veno glaboko shterno vergal
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
potegniti -nem dov. 1. potegniti:
ſe taku mozhnu vkorenini, de ſe nedà vezh vun potegnit nedol. ǀ gledaio kej tizhij ta shkodlivi tern, roke ſe fliſsaio taistiga vun potegnat nedol. ǀ tulikain svèsd sa ſabo u'pakel potegne 3. ed. ǀ fironk od poſtile potegne 3. ed., k'ſidu ſe oberne, ozhy ſapre, inu v'marie ǀ ta lepa Bogina Venus perſtopi, inu mozhnu potegne 3. ed. ſa kateno, ter Iupitra na ſemlo slezhe ǀ obujne shkorenze nanaglim dol potegne 3. ed. ǀ dokler Ribizh yh vun nepotegne +3. ed. ǀ kakor pak taiſto vun potegneo 3. mn., prasna oſtane ǀ njegovi grehy ga v' paku bres vſe miloſti, inu gnade potegneio 3. mn. ǀ udari tedai niega pò ſerzi, ter njego duſho po ſili vun shniega potegni vel. 2. ed. ǀ Samerkajte Nem. Nem. kaku govori ta bogaboyezha dusha: Potegni vel. 2. ed. me ǀ Potegnj vel. 2. ed. mene ſa tabo ǀ skuſi pravo grevingo, inu andohtlivo proshno potegnite vel. 2. mn. is shterne moje miloſti vodo te gnade ǀ kakor ta pervikrat je bil s'lokam potegnil del. ed. m, od velike slatkuſti je bil omedlel ǀ de bi mu shkorenze dol potegnil del. ed. m ǀ enkrat n'en vlak je bil 153. rib potegnil del. ed. m ǀ s' poſtam je bil desh, inu ogin is nebeſſ potegnil del. ed. m ǀ S. Peter je bil vun mezh potegnil del. ed. m ǀ s'ſvojo zhudno lepoto s'Nebes na ſemlo ga je potegnila del. ed. ž ǀ variteſe pak, de nebote kakorshniga Shtokfisha vun potegnili del. mn. m ǀ njegovi grehy bi ga v' tu vezhnu pogubleine potegnili del. mn. m 2. kreniti, oditi:
veliko vojſko vkup ſpravi, inu sa Israelitery potegne 3. ed. ǀ je shtuderal v' tem meſti Mediolanum imenovanem, po tem je bil v' Rim potegnil del. ed. m ǀ David bode vezh ijm nuzal, inu pomagal aku doma bode ostal, kakor pak kadar bi shnijmi vunkaj potegnu del. ed. m ǀ je bil s' ſvoio mozhno vojſko od Rimſkiga meſta prozh potegnil del. ed. m ǀ je bil od ſvojga ozheta prozh po tegnil del. ed. m 3. pridobiti:
takrat otrozy ſe vkupaj ſpravio, de ozheta, inu mater v'semlo poſtavio, inu potle onij nyh blagu potegneo 3. mn. ǀ mari ti kakor en drugi potegni vel. 2. ed. lete denarie ǀ de bi dellu konez ſturil, inu ſvoj lon potegnil del. ed. m ǀ on je bil ſilnu veliku danariou po ſmerti ſvojga Ozheta potegnil del. ed. m 4. vzeti:
Ta duhouna Neveſta je proſſila ſvoiga Nebeskiga shenina enkrat, de bi jo k' ſebi potegnil del. ed. m nase/na sebe/v sebe potegniti 1. nalesti se:
takrat otrok skuſi ozhy to boleſin na ſebe potegne 3. ed. 2. navzeti se (snovi iz okolja):
zhe tezhe po semli katera je smeſhèna s'slato, ali shelesno rudo, ta voda te lastnusti tiga slata, ali shelesa naſe potegne 3. ed. ǀ de ſi lih v' globozhini tiga Slaniga morja leshj, vener obene slanuſti nepotegne na ſebe 3. ed. ǀ te mladize pak vſo mokruto, inu muzh na ſebe potegneo 3. mn. ǀ neſte gobe katere vſo tinto vſebe potegneio 3. mn. ǀ vſy ty drugi ludje ſó bily grobuſt ſvojga Ozheta Adama na ſebe potegnili del. mn. m ǀ pishata ſo vſo naturo teh skledenz na ſebe potegnile del. mn. ž nazaj potegniti umakniti:
nej hotel ſvoje Ceſſarske beſſede naſai potegnit nedol. ǀ beſſedo na ſai potegneio 3. mn., jnu pred Duhouno, inu deshelsko Goſpodo ſe praudaio ǀ mojobeſsedo ne bom nesaj potegnil del. ed. m, katero ſim govuril ǀ kadar bi ſvojo roko nasai potegnil del. ed. m, vſe kar je ſtuarienu, bi nezh ratalu noter potegniti prijeti, zapreti v zapor:
ga noter potegneio, inu ga na gauge obſodio ǀ Po tem ſo bily noter potegnili del. mn. m eniga taiſtih folsh prizh noter se potegniti umakniti se noter:
dekla pogleda s'kusi oknu, vidi to strashno, inu grosovitno spako, ſe noter potegne 3. ed. polna strahu, sazhne vpijti, inu na vus glaſs shrajati potegniti čez napasti:
krajl David je enkrat hotu ſam v'Pershoni potegnit nedol. s'suojo vojsko zhes suoje puntarske ſaurashnike ǀ ta grosovitni Turk s' veliko vojsko je zhes nas potegnil del. ed. m ǀ s' mojo voisko ſim bil potegnil del. ed. m zhes Amalechiterie ǀ Ammonitery ſo bily eno veliko vojsko vukupaj ſpravili, ter zhes Galaaditerje ſo potegnili del. mn. m potegniti z strinjati se:
kakor pak ſo samerkali, inu vidili, de hishni Ozha verova, vſy ſo ſnym potegnili, inu verovali, de Chriſtus je Syn Boshi proč potegniti 1. zbežati:
kir ſe najde molitva vſe gnade, inu shegni Boshij pridejo kjekaj, vſe kar je hudiga, inu shkodliviga more prozh potegniti nedol. 2. odpoklicati:
ſapouei Indianeriu, de ima pſsa prozh potegnit nedol.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
pranost ž Koku tedaj vy ſlabe shene katere od nature h'tej nezhiſtoſti ſte mozhnu nagnene, bote sauppale nikar s'marterniki, temuzh s'nezhiſtomy Moshmij veliko pranost
tož. ed. dellat
(II, 513 s.) Verjetno tiskarska napaka namesto → prijaznost, ki v zvezi z delati pomeni ‛imeti nedovoljen ljubezenski odnos’.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
pred predl. I.
s tož. pred:
pred kateriga S: noge, krajli suoje krone postaulejo ǀ mij shelimo, pred tu rumenu ſonze Boshijga oblizha priti ǀ aku hozhemo pred oblizhe Boſhje priti ǀ ſe bom podstopil priti prèd krajla Nebeſhkiga ǀ Kadar vij ste bil predme pokleknil II.
z mest. pred:
pred uratah pak tiga pungrada ſo djali de dua piſſa ſta ſtala III.
z or. pred:
s'komedianti pred folkam je skakal, inu pleſsal ǀ Bug ſe vureden ſturj ponishat pred zhlovekom ǀ gorezhi steber je shal prèd Israelitery ǀ prèd koſsilom, inu prèd vezherio dolgu molio ǀ pret trydesetmy lejti ſim bila ſnoſſila ǀ preb Buagm pak je velika pamet ǀ On ſe prednami ponisha Vezljivost z mest., ki se pojavi le v navedenem zgledu, je verjetno pomota.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
prekolniti -nem dov. 1. prekleti:
Kir ſalvianus ſe nemore prezhudit, de zhlovek ſe ſmej podſtopit zhloveka po Boshijm pildu ſtuarjeniga prekolnit nedol. ǀ potle je bil prekolnil del. ed. m tiga greshniga eſova ǀ Nojeſs je bil prekounil del. ed. m ſvojga ſijnu Chama ǀ David je bil prekonil del. ed. m te hribe Gelboe 2. zakleti:
S. Chryſoſtomus ſe je zhudil, de en kershenik ſe ſmej potſtopit enkrat prekounit nedol., ali sasludiat, inu satreſkat ǀ Kadar hozhesh ſashentat, ali prekolnit nedol. ǀ cell teden na G. Boga neſpolnish, stukrat en dan s'njegovim S. Imenom prekounesh 2. ed., inu sashentash ǀ O greshna dusha, katera s' mladiga ſi vezhkrat prekolnila del. ed. ž, kakor ozhenashu smolila Sedanjiške oblike sovpadejo z onimi pri → prekleti.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
prepad -a m prepad:
grè v' prepot tož. ed. tiga vezhniga terplejna ǀ sazhne tezhi v' prepot tož. ed. tiga vezhniga pogubleina ǀ vſe nashe veſselje v'prepot tož. ed. tega terplejnia potegnil Pisanje etimološkega kratkega a z o je posledica levo stoječega dvoustničnika.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
preti predl. z daj. proti:
sa volo nezhiſtyh miſly, katere preti mojmu hlapzu ſim imela (II, 426) Zelo verjetno tiskarska napaka namesto → proti
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
prez predl. z rod. brez:
ſam ſebi pres pumozhi Boshje pomagat nemore ǀ on je tebe reshalil pres vſiga urshoha ǀ poſt, almoshna, molitvu, Boshij pot, inu druga takushna della pres dobre manunge nej ſo Bogu dopadezha, temuzh ſo raunu kakor en klaſs pres sernja; ena ſveizha pres luzhi; ena hisha pres dauri, inu vken, en noſh, kateri ne reyshe; en faush denar, kateri nezh nevela ǀ vij nihdar presdobizhka obenimu nejste Kaj poſsodili ǀ Ta zhaſt, inu huala tebi ſami ſe ſpodobi, (ò Maria) presmadeſha pozheti ǀ ſo raunu kakor ena kazha preſs strupa ǀ Preſſ vſiga shtivejna gvishnu ſo zhuda, inu mirakalni ǀ serze je zhistu, inu pre vſe gnuſobe tiga greha Različica prez se prevladujoče uporablja v prvih treh knjigah, v zadnjih dveh pa raba peša v prid → brez, kar je domnevno nastalo po križanju prez in bez.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
pri predl. I.
z daj. pri:
obena pokura nej per njemu ſturila de bi nehal od greha ǀ de ſi lih per temu on nej kriviz, ampak nje ſamavola, inu nepokorshina, inu nje hude shelje ǀ kej bodete shlahtnishi spisho, jnu bulshi vinu nashli, kakor per naſhimu odreſheniku II.
z mest. pri:
vuredn ſe sturij per naſs prebiuat ǀ jest imam veliku veſselje prebivat per te pravizhneh ǀ Danas bosh permeni v' Paradishi Vezljivost z mest. je kakor pri → na in → v pogostejša od vezljivosti z daj., ki je mogoča samo v ednini, pa še tu je le navidezna, saj so zaimenske oblike s končnico -u tako kot v hrv. (prim. hrv. pri njèmu) dejansko mestniške.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
pridevek -vka m pridevek:
Nikar li ſamu s'tiga ſvetiga imena Ieſus, ampak tudi s'tiga perdelika rod. ed. Nazarenſkiga doll vſamen de ie ſmert premagal Zapis z l in i je hiperkorekten.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
Priska -e ž osebno lastno ime
Priska:
Montanus je bil veliku karshenikou ſapelal ſkusi Prishco tož. ed. (V, 66) Príska (2. stol.), žena, ki naj bi po legendi skupaj z Maksimilo pomagala heretični sekti montanistov.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
proti2 predl. z daj. 1. proti:
Vſy ludje ſo rojeni, de bi imeli letejti pruti Nebeſsom ǀ kadar je velik mreſſ imaio pruti vezheru eno tizo vlovit ǀ Raunu letu je djal Bug tudi pruti Iſaiu Preroku ǀ G: Bug bode pruti nam ſe iskasal kakor mi pruti njemu ǀ raisha pruti' Nebeſſam ǀ od velike andohti, inu duhoune slatkuſti ſo samakneni bili, inu eno ſveto lubesan prati Marij udobili 2. v primerjavi z:
G. Bug pres vſe glihe je vezh pruti zhloveku, kakor ta zhlovik pruti tej nepametni shivini → protu
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
protu predl. z daj. 1. proti:
ſvoje mladizhe imaio v'luft viſſoku prutu ſonzu neſti ǀ prutu timu rumenimu inu gorezhimu ſonzu ſe oberne ǀ veliko shalost inu poterplènie prutu timu bolnimu ijskashe ǀ ti ſi taku maihinu andohti prutu meni imel 2. v primerjavi z:
moj ſijn ti ſi en otrok prutu Goliatu Različica s po nominalni in pronominalni sklanjatvi analognim -u; → proti2
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
ptuj -a m tuj:
veliku mrasa, lakate je terpel, inu kakor en ptuj im. ed. m zhlovek podshtengah ſvojga ozheta prebival ǀ David pravi, de on je en ptvy im. ed. m, kakor vſy njegovi ſtarishi ǀ zhe en ptvij im. ed. m zhlovek ſe bo tiga offra doteknu, de bo umerl ǀ de bi ſe njega nebali, kokar eniga neſnaniga, inu ptuiga rod. ed. m zhloveka ǀ sa volo maihinu ptuiga rod. ed. s krivizhniga blaga vekoma je bil fardaman ǀ tulikain ptuyga rod. ed. s krivizhniga blaga imash ǀ en ſoſed ſvojga ſoſeda vezh lubi, kakor pak eniga ptuijga tož. ed. m ži. ǀ ptvjo tož. ed. ž sheno bodo hoteli sa sheno porozhit ǀ nei hotel tu ptuie tož. ed. s blagu naſai pouerniti ǀ nikuli nej ſim mislil nasai tu ptuje tož. ed. s blagu povernit ǀ G: Bug ſapovej de bi ymeli vſaj ptvye tož. ed. s blagu smeram poſtiti ǀ nje lubi Shenin veni ptuy mest. ed. ž desheli je umerl ǀ kadar eden rajsha pò ptvy mest. ed. ž deſeli ǀ v'ptvy mest. ed. ž desheli ǀ s' ptujm or. ed. s blagam je bil dobre vole ǀ ſmò vſij ludie na tem ſvètu ptvij im. mn. m, nikar domazhi ǀ na ſemli ſmò nikar kakor domazhi, temuzh ptuy im. mn. m ǀ Grè yskati te ptuje tož. mn. m Samaritanske ludij ǀ Kadar ſim vidil ptuje tož. mn. ž shene, ſò vezhkrat hude shelje, inu miſly mene obshle ǀ gre yskati ptuje tož. mn. ž/s Deteza, de is ſiſaio tu mleku ǀ ſim perſilen v' nesnanih, ptujh mest. mn. deshelah ſtanovati ǀ nepuſtite ſe veliku po gaſſi, po vptuih mest. mn. hishah, inu kotah vidit ǀ veliku leit ta Syn po ptuyh mest. mn. deshelah ſe more klatit Vzglasni p- je v 16. stol. umetno uveden samo v knjižni jezik po analogiji z razmerjem ptica : tica, kjer je etimološko upravičen.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
pukša -e ž puška:
ena puksha im. ed. prevezh nafaſſana ſe reſpozhi ǀ v'shelesni gvant ſe je oblekal, pishtole, inu puksho tož. ed. je nafaſsal ǀ s' mezham, s' puksho or. ed., inu s' drugem shelesnem oroshiam ſe voiskujeio ǀ Liſiza mozhnu sheli Kokushi, aku pak samerka Iagra s'puksho or. ed., Kokush sapuſti ǀ ta neſrezhni sazhne s'perstam na pukshe tož. mn., pishtole, inu sable kasat ǀ s' pukshami or. mn., inu s' shtuki ſtrelaio ← bav. srvnem. puhse, srvnem. bühse ← lat. buxis ‛skrinjica, škatlica, votel valj, v katerem so z batom mečkali ali drobili razne snovi’ < ‛škatlica iz pušpanovega lesa’ ← gr. πυξίς, tvorjeno iz πύξος ‛pušpan’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
raca -e ž raca:
hodi kakor ena raza im. ed. (V, 444) ← furl. raze, nar. it. razza < anaraz(z)a k anatra < lat. anas ‛raca’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
raven2 predl. z rod. zraven:
ti kateri raven tvoje shene druge lubish ǀ gnesdu ſturè na skalah raven morja ǀ vidim v' pakli meiſtu perpraulenu sa mene rauen Caiffesha, Herodesha, inu Pilatuſſa
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
razusesti dov. razjahati:
ena kmetushka shena je na enem osli jesdla, ter nei reuſedla del. ed. ž, de ſi lih S. Rus. T. ſo nesli (V, 371) Zapis kakor pri Alasii rauſeſt ‛ſmontare’ kaže na disimilatoričen izpad predponskega -z-, prim. pri → razveseliti zapise reveſselim, reveſſelite, reveſselila. Pleteršnik navaja razsẹ́sti ‛vom Pferde steigen’ brez predpone u-.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
razuzdati se dov. sneti se z uzde:
vſy sludy is pekla ſo ſè resuisdali del. mn. m (V, 330)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
resnično prisl. 1. res:
Vſe letu je resnizhnu, ali vender meni ble dopade Pſalmiſt, kateri pravi ǀ gvishnu, inu reſnizhnu de takuſhni nebodo polonani ǀ samerka Prerok de je reſnizhnu kar je G. Bug od taiſtih govuril ǀ tu je riſnizhnu kar jest danaſs oſnanem ǀ Ah gvishnu, inu riſnizhnus je, de 2. resnično, dejansko:
v'tem s. vbloti ſe najde resnizhnu ſyn Boshy s'ſvojo Boshjo, inu zhlovesko naturo ǀ Reſnizhnu vam poveim, de nei ſim takorshne viere neshal v' Iſraelski desheli 3. pravilno:
reſnizhnu djal S. Leo Papesh ǀ Sa tiga volo resnizhnu je djal Hippocrates ǀ riſnizhnu je djal Tertullianus ǀ Kakor risnizhnu govory S. Hieronimus 4. z vso pravico:
reſnizhnu ſe more Chriſtus toshit kakor nekadai ſe je toshil Job zhes ſvoje domazhe ǀ leta Sveta Zerku, resnizhnu ſe more hualit, inu shtimati ǀ Caſſiadorus je djal, de resnizhnu ſe more ta ſvejt, moriu perglihat ǀ de bi v'taisti pusledni uri riſnizhnu mogal rezhi s'S. Paulam 5. pošteno:
imamo modruſt poſvejtno ſanizhovati, pravizhnu, resnizhnu andlat, inu shivit primer.> En Katolish Karshanski Vuzhenik bi nebil mogal reſnizhnishi govorit ǀ obedn nej reſnizhnishi povejdal, kakor Salamon ǀ S. Peter bi nebil mogal resnizhnishi odgovorit ǀ she resnizhniski je govuril uni, kateri je djal ǀ Eua bi bila riſnizhnizhniſhi rekla, de ona je shla hudizha motit
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
rožen -žna prid. rožen, cvetličen, z dodatkom rož, cvetlic:
Leta taushentkrat vezh vam bo nuzala, kakor tryak, kakor Angelica, Bittonica, Valeriana, Rosmarin, Lorber, roshni im. ed. m dol. jeſſih, inu vſe arznie tiga ſvejtà (IV, 200) → roža
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
s. krajšava sveti:
Letukaj S. im. ed. m Titus samerka ǀ nerada gre h'S: daj. ed. ž Mashi ǀ jest verujem v's. tož. ed. m Evangeli ǀ vidi ta bolna v'S. mest. ed. m Vblatu Christuſa Iesuſa ǀ my, kateri ſhivimo v'S. mest. ed. ž khat: kers: Cerkvi ǀ to reſnizo ozhitnu najdem samerkano v'S. mest. ed. s Piſsmi ǀ takrat bi gvishnu s' S. or. ed. m Ignatiuſam saupyli ǀ s'mojo S. or. ed. ž Rèshno kryvio od pakla reshil ǀ ſa Riſe ſaſtopio S. S. im. mn. m Vzheniki hudizhe ǀ kakor samerkajo S.S. im. mn. m Vuzheniki ſaſtopnoſt Boshjo v' Salamonu ǀ jest veliku … vuka S: rod. mn. Vuzheniku po latinsku postavem ǀ njegovem S: daj. mn. Pridigam ſe ſo posmehuvali ǀ njega s. tož. mn. sapuvidi prelomi Kratica, ki stoji za → sveti in → san, se v korpusu pojavlja prek 3000-krat, skoraj vedno v majuskuli in zaključena s piko, redkeje z dvopičjem; → s. r., → s. r. t.; → b.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
sam -a zaim. sam:
en ſam im. ed. m deſſet Turkou premagal bò ǀ Edn kateri nikuli nej tabak nuzal, ſam im. ed. m duh je njemu ſuper ǀ taku Sam im. ed. m Bug govori ǀ Inu San im. ed. m G. Bug pravi ǀ En Sym im. ed. m Svm Iacobau Ioseph je bil od Boga isvolen. En Sam Moiſeſs, v'mej Madianitery je bil Bogu dopadezh ǀ kaj menishde ti ſama im. ed. ž ſi en Angel ǀ nej bil, ampak ſama im. ed. ž kuſt, inu Kosha ǀ Sama im. ed. ž Maria Diviza, inu S. Ioseph ſe ſo zhudili ǀ de ſi lih dellu ſamu im. ed. s, od ſebe je dobru ǀ eniga ſamiga rod. ed. m nepriatela ſe boijm ǀ David od Samiga rod. ed. m danashniga dneua pravi ǀ zhestrij cela leta li ene ſame rod. ed. ž caple vuode nej ſo hoteli tej ſuhi ſemli dati ǀ tam gori je bil Dohter Svetiga Piſſma ratal, od Same rod. ed. ž S. TROYZE poterien ǀ mene danaſs vabi premishlovati, inu od toiste ſamè rod. ed. ž govorit ǀ te toplize sverajo s'desne strani, ja ſi ſamiga rod. ed. s serza Chriſtuſa Iesuſa ǀ s'ſamiga rod. ed. s Boshiga della ǀ Katero gnado nej dal tej nepametni shivali, temuzh ſamimu daj. ed. m zhloveku ǀ ta prava lubesan ſe nemore najti per enimu ſamimu daj. ed. m ǀ po tem Samimu daj. ed. m Bogu sazhne taiti ſvoj greh ǀ Ta zhaſt, inu huala tebi ſami daj. ed. ž ſe ſpodobi, (ò Maria) presmadeſha pozheti ǀ de bi en ſam tož. ed. m tedn ob kruhu, inu vodi ſe imeli postiti ǀ Kadar bi en sam greh tož. ed. m ena greshna dusha sakrila ǀ mene ſamiga tož. ed. m ži. imash molit, inu bugat ǀ kakor de bi hotel Samiga tož. ed. m ži. Vſigamogozhiga Boga vdarit ǀ ne more leteti akuli eno ſamo tož. ed. ž peretnizo ima ǀ eno Samo tož. ed. ž uro v'Cerkvi klezhati ij nej mogozhe ǀ kadar enu ſamu tož. ed. s oku, ali en ſam perst vashiga teleſsa sgubite ǀ post enu cellu letu ob ſamem mest. ed. m kruhu, inu vodi ǀ venem Samem mest. ed. m je ſtrup ǀ veliko shaloſt je pozhutil na samim mest. ed. m ſpominam, de imà umreti ǀ v'ſamem mest. ed. m Ieruſalemi nikateru ſtatauſhent ludij je bilu ǀ veni ſami mest. ed. ž ſraizi bi me pokoppali ǀ s' ſamim or. ed. m pauzam vſakateriga zhloveka je okuli vergil, inu premagal ǀ nad letem Samim or. ed. m ſe imate reſveſſelit ǀ nej mogozhe s'ſamo or. ed. ž vero ſe isvelizhat ǀ S' enem ſamem or. ed. s Svetem obhailam ǀ s'eno ſamo or. ed. ž beſedo je stuaril vus volni ſvejt ǀ kadar sta ſama im. dv. m vukupaj morebite de molite S. Roshenkranz ǀ Pravio Ty Theologi, inu Vuzheniki de ſama im. dv. m dua pota ſe najdejo pruti Nebeſsom ǀ kadar ſamà im. dv. m ſta v' hishi bila ǀ ſama tož. dv. m dua vinerja je bila v' Tempel offrala ǀ ſami im. mn. m Angelzi ſe ſo zhudili ǀ Mashniki ſamij im. mn. m bodo lahku letu sturili ǀ jokajte ſe ſamij im. mn. m zhes ſebe ǀ ſte sami im. mn. m ſebi skodvali skuſi vashe hude greshne beſſede ǀ Samij im. mn. m ſo bilij s'shpotam oſtali ǀ sdaj ſamy im. mn. m nevemo kej ſmo ǀ ony Samy im. mn. m ſo ſmeli is slatih peharu pyti ǀ Vy pak ſamy im. mn. m/ž dobru vejste sakaj ste v'sakonski ſtan ſtopile ǀ ſame im. mn. ž ble vejſte vasho dolshnuſt, inu potrebo vashiga Kloshtra ǀ Ene same im. mn. ž shnable ſi odreshejo ǀ Pred tem gmain potupom ſamih rod. mn. oſſem perſon je bilu ohrainenih ǀ en krajlevi duor s' ſamijh rod. mn. diamantù, inu shlahtnih kamejnou ǀ Velik shrai do samyh rod. mn. nebes je bil prishal ǀ ſamem daj. mn. shenam je bil oblaſt dall, de bi is meſta shle ǀ Letu je govuril Chriſtus nikar li samem daj. mn. Judom, ampak tudi nam ǀ de bi hotel njegovimu shivotu trij ſame tož. mn. m dnij odlog dati ǀ Vy grèſte v'Cerku vno, inu letu gledat; ſame tož. mn. ž ſebe kasat; druge ſodit, inu opraulat ǀ v' ſamih mest. mn. nebeſſih ſamorio s' Svetim Petram rezhi ǀ v'ſameh mest. mn. tedaj tuojh S. Rokah pozhitik najde ǀ David nej ſi ſamimi or. mn. vsheſſami boshio beſſedo poshlushal sam s samo on z njo v dvoje:
je ſposnal de je neuarnu ſam im. ed. m s' ſamò or. ed. ž prebivat sama s samim ona z njim v dvoje:
ure, inu ure uaſsuje ſama im. ed. ž s'ſamim or. ed. m ǀ ſame im. mn. ž s'ſamimy or. mn. dolgu zhaſsa ſtati pres greshiti
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
Segedin -a m zemljepisno lastno ime
Szeged:
poshli gledat tvoje Bashe, inu Vizire, kaj s' en bopen, ali snamine se najde na Naihaiselnu, na Granu … na Segedinu mest. ed. (IV, 171) Széged, madž. Szeged, srlat. S(z)egedinum, mesto na jugovzhodu Madžarske
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
Serapion -a m osebno lastno ime
Serapij:
Gdu nevej de S. Serapion im. ed. v' tem ner vekshim vbushtvi je veſſeleshi bil, kakor ta ner bogatishi ǀ Je tedaj imel urshoh rezhi S. Serapian im. ed., de jeſika ſe nerble boy ǀ Vuzhiteſe … Od Serapiona rod. ed., katiri nej imel kaj tem vboſim dati Dostopna literatura navaja tri svetnike z imenom Serápij, vendar njihovi življenjepisi ne omenjajo uboštva.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
shoimy Taku de ſam Chriſtus je shoimy poterplejne imel, satorai ym je djal, de bi li smyrom imeli ſtati, dokler bodo nepolneni s'gnado S: Duhà
Gotovo tiskarska napaka, v kateri je s- stično pisani predlog → z, -my pa končnica or. mn. Možno branje je z njimi.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
Sikota m osebno lastno ime
Veliko gnado je bil prejel S. Theodorus Siccota im. ed., katerimu eni hudobni ludje ſo bily saudali Nobeden od svetnikov z imenom Téodor nima priimka Sikota. Morda je mišljen eden treh Sittenskih škofov, svetnikov z imenom Teodor (4., 6. oz. 9. stol.). Srlat. prid. tega švic. škofijskega mesta se glasi Sedunensis.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
Simeon -a m osebno lastno ime
1. Simeon:
Simeon im. ed. 120. lejt je bil ſtar kadar ſo ga na Chrish perbili ǀ v' to S. Bratauszhino je bil vſet Simeon im. ed. mashnik kadar na ruzhej je tu S. Reshnu Tellu noſſil ǀ kakor je shal ta ſtari Simeon im. ed., od katiriga pishe S. Lukesh ǀ Bogudopadezh jebil ta stari ſimeon im. ed., od kateriga stoij piſsanu ǀ raunu letu je prerokoval ta Stari Simion im. ed. ǀ je vezhkrat ſpomnila na prerokovajne S. Simeona rod. ed. ǀ nar proprej Angel osnani Pastirjom, inu nikar temu Starimu Mashniku S: Simeonu daj. ed. ǀ kadar ſo pokopovali tiga bogaboyezhiga Miniha Simeona tož. ed. ǀ s' veliko andohtio je djal s' S. Simeonam or. ed. 2. Simon:
tudi je bil polonal Simeona tož. ed. Cirenenskiga 1. Verjetno je mišljen Símeon (križan pod Trajanom 106/7), jeruzalemski škof. 2. Neki duhovnik z imenom Símeon 3. Símeon, lat. V Simeon (SP Lk 2,25) 4. Símon iz Ciréne (SP Mt 27,32); → Simon
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
skozi2 predl. s tož. 1. skozi:
skuſi enu okunu je bila skozhila inu ſe vbila ǀ gleda s'kusi eno shpralizo ǀ kadar bi en zhlovik li s'kuſi eno shpralizo Nebeſa vidit mogal ǀ s'to nar vekshi nevarnostio skusi cello vojsko nijh saurashniku ſo preshli ǀ s' kuſi eno ſpralizo je gledau v' celizo te Svetnize 2. s posredovanjem, s pomočjo, z:
skuſi Ieremia mozhnu ſe toshi ǀ aku li my skuſi naſhe grehe nebomo ſe neuredni ſturili, te S. proshne delleſhni ratat ǀ s'kusi greh taku ſlap rata de ſam ſebi pomagat nemore ǀ aku ſe bode shnijm s'kuſi pravo grevingo ſpravil ǀ S. Roka je Bug oskerbel s'kuſi eniga pſa ǀ ſte vejdili kaj ſim jest skusi vſta Saphonia djal ǀ Vſakoteri pak ſkuſi ſvoje dellu ǀ je bil veliku karshenikou ſapelal ſkusi Prishco ǀ muzh is Katero Bug je bil pognadal Mario Divizo, de skusij ne muzh ti drugi Krajlujejo ǀ Bug tebe s' kuſi Pridigarje h'tebi vabi ǀ S' kuſi ſtrup je bil vbyt Carolus Calvus ǀ Duh s' kusi usta zacharia Preroka pravi ǀ je te ner lepshi della dellal shuſi ſoſebno gnado Boshjo ǀ s'huſi Kateru nam hozhe dat sastopit de nar raijshi prebiva v'nashm, ſerzu ǀ de bi ſe resodela miloſt Boshia shuſii njega Drugi pomen je kalk po nem. durch; → vseskozi
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
slon -a m slon:
kadar Slon im. ed. pade nemore ſam od ſebe gori vſtati ǀ piſhe Elianus od Slona rod. ed. ǀ Slonu daj. ed. je ſapovedal, de nyma nihder obene auzhize vmorit ǀ Fabritius sauſede eniga ſilnu velikiga slona tož. ed. ǀ taisti ſloni im. mn. ſo pobili njega lastne sholnerje ǀ nei ſo hoteli ty Sloni im. mn., ali Elofanti pojti ǀ ſlonij im. mn. kateri celle turne noſsio ǀ shtirideſset Slonu rod. mn. ǀ je bil ukrotil Elefante, ali Slone tož. mn. < slovan. *slonъ̏, verjetno prevzeto z vzhoda, prim. turš. arslan ‛lev’; → elefant
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
smiliti se -im se nedov. smiliti se:
tardimu kamenu bi ſe bil imel ſmilit nedol. ǀ gvishnu ti ò moj Bug ſe meni ſmilish 2. ed. ǀ v'ſerzi ſe njemu ſmili 3. ed. ta reuni greshni zhlovik ǀ Ali Ah Bogu stu taushenkrat vender ſe smili 3. ed. ǀ Ah de ſe Bogu Smili 3. ed. ǀ Oh koku ſe vy meni ſmilite 2. mn. ǀ Meni ſe lety ludje v' ſerzi ſmilio 3. mn. ǀ Ah ſmiliſe vel. 2. ed. Bogu zhes naſs ǀ Pride en samaritan, ga vidi, ſe je njemu v'serci ſmilil del. ed. m ǀ ſe je mozhnu Christuſu smilil del. ed. m ǀ Leta nedolshni Mladenizh ſe je ſmilu del. ed. m tema duema ǀ Meni ſe ſmila del. ed. m taista uboga Mati ǀ tardimu caminu ſe bo ſmilila del. ed. ž ǀ ſo ſe njemu ſmilili del. mn. m V zgledu z velelniško obliko je morda odpadel vzglasni u-, tako da ta lahko spada k → usmiliti se.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
spod2 predl. z or. pod:
je bil smalal eno poſtojno bliſi ſonza spod ſonzam pak zherne, inu strashne oblake, v'katerih je garmelu, bliskalu, inu treskalu (II, 174) Verjetno tiskarska napaka namesto → pod
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
spod1 predl. z rod. → izpod
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
spomniti -im dov. 1. pomisliti:
na ſodni dan bò prepoſnu ſpumnit nedol., inu rezhi; oh neſrezhna jeſt ǀ Christuſa je proſsil de bi ſe vreden ſturil na njega ſpumnit nedol., kadar bo v'ſvoje krajleustvu priſhal ǀ bode ushe zhaſs prishal na vezhnost spumnit nedol. ǀ Nasha Matti Sveta Katolish Karshanska Zerku vſak dan nas opomina, de bi imeli na tu nam oblublenu Nebesku Krajleſtvu ſpomnit nedol. ǀ De bi my perſileni bili pogostem na Nebeſſa Spomnit nedol. ǀ kakor ena shivina ſe valat, nikuli s' pravem ſerzam na Boga, inu na dusho ſpolnit nedol. ǀ potle je bil Judom sapovedal vſakiteru lejtu ſpoumnit nedol. na taiſto gnado ǀ jeſt ſpumnim 1. ed. kaj te ſtare Rimske hiſtorje pravio ǀ Spumnim 1. ed., de S. Grogor je djal ǀ kadar shlishim garmejti, spumnem 1. ed. na ſodni dan ǀ veliko shaloſt pozhutem, kadar ſpomnim 1. ed., de karsheniki taku majhinu Nebesku Krajleſtvu shtimaio ǀ Sdaj Spomnim 1. ed. kar v' Svetem Piſſmi ſim bral ǀ kadar ſpòmnim 1. ed., de Chriſtus tudi enkrat je od Phariſeariou dial ǀ kadar spoumnim 1. ed., de krajl Salomon ǀ Spumnish 2. ed. de tvoj blishni je tebe v' shkodo perpravil ǀ ne ſpumnish 2. ed. na tuoio dusho ǀ na dolge pak Katere pred Bugam imash nihdar ne spaunish 2. ed. ǀ na oblizhe pak Boshje, v' katerim tvoje isvelizheine ſtoy nikuli nespumnish +2. ed. ǀ Ti premiſhlovash grehe lete shene, inu na tuoje neſpumnish +2. ed. ǀ kulikajn leit je vshe preteklu, de tvoi Ozha, tvoia Matti etc. So umerli, inu ti Syn, ti Hzhi nikuli nespolnish +2. ed. na nyh ſadnio proshno, inu tvoio oblubo, de bi taiſtem pomagal is viz ǀ cell teden na G. Boga neſpolnish +2. ed. ǀ vezhkrat ſpumni 3. ed. na ſvojga vola, inu Kojna, Kakor pak na ſvojga Odreſhenika ǀ cel teden nespumni +3. ed. na Boga, inu, Na dusho ǀ ta katiri pogoſtem na nebeſſa ſpomni 3. ed., vſe poſvejtne rezhy sanizhuje ǀ obedn vezh na taiſto nespomni +3. ed. ǀ nihdar vezh na taiste nespolni +3. ed. ǀ na Boga nihdar neſpolni +3. ed., nihdar nemoli, v'Tempel malukejdaj grè ǀ Nezhnudite ſe vezh, kadar spumnite 2. mn. de ta greshni Esau je tulikain pregajnal tega Bogu Svestiga Iacoba ǀ Inu ne ſpumnite 2. mn. de On je taisti dobrutlivi Paſter ǀ kadar pak ſpomnite 2. mn. na vasho oblubleno nebesko deshelo ǀ na nebeſſa nikuli nespumnite +2. mn. ǀ nikar enkrat na G. Boga, ali dusho vasho neſpumnite +2. mn. ǀ Vy vidite na zeſti, na gaſſi, v' Zerkvi Peld Chriſtuſau, ſnamine Svetiga krisha, ter nespoumite +2. mn. na njegovo veliko lubesan ǀ De Chriſtus Jesus nebo vrshoha imel ſe zhes vaſſ toshit, de nespolnite +2. mn. na tu nebesku veſſelje, katiru vam je perpravil ǀ Na dusho malu Kadaj ſpumnio 3. mn. ǀ kadar imaio pomankajne spumnio 3. mn., de Syn Boshi sa nasho volo je vbuſizh ratal ǀ v' nyh potrebah na vbushtvu Synu Boshiga spomnio 3. mn., inu s' veſſeljam preneſſò ǀ malu kadaj ſpomnio 3. mn. na Nebesku veſſelje ǀ takorshni tudi na ſvojo posledno uro nespomnio +3. mn. na zhaſt boshio ǀ na dusho tiga mertuiga nihdar nespolnio +3. mn. ǀ kulikain ſe yh najde, kateri cilu takrat na G: Boga neſpumnio +3. mn. ǀ de neſpolnio +3. mn. de Bug yh vidi ǀ Sa tiga volo ludje taku greshnu shivè, dokler na G. Boga neſpomnio +3. mn. ǀ karsheniki ſo taku nehualeshni letei nesgruntani lubesni Boshj, de na leto nespounio +3. mn. ǀ klezhejozh te proſſim ſpumni vel. 2. ed. de ti ſi naſs ſtuaril ǀ spumni vel. 2. ed. ti tudi ſi druge v'shpot perpravil ǀ ſpunmi vel. 2. ed. de ti tudi unimu ubushizu ene droftine Kruha nej ſi hotel dati ǀ ſpomni vel. 2. ed. na vniga dolshnika od kateriga Chriſtus je djal ǀ Spomni vel. 2. ed. na nebeſſa, ter bosh ſe greha sdershal ǀ Spoumni vel. 2. ed., O greshni zhlovek ǀ S'spominam spaumni vel. 2. ed., inu ohrani ǀ Oh moj vſmileni Jesus! nikar mene ne sapuſti, pomagaimi, ter nespomni +vel. 2. ed. na grehe moje mladoſti ǀ hudizh pak pravi nespolni +vel. 2. ed. nikuli na Martro Chriſtuſavo ǀ ſpomnimo vel. 1. mn., kar Chriſtus je djal ǀ spumnite vel. 2. mn. de Annania inu zaphira sa volo ene ſame laſsie s'naglo ſmertio ſo bily vmèrli ǀ ſpumnite vel. 2. mn., de tu Kar vy sdaj vſhivate je Sad te semle ǀ ſpumniti vel. 2. mn. na vniga ozheta Kateriga Sijn sa laſse je s'hiſhe vlekal ǀ Spomnite vel. 2. mn. na to ſveto Vduvo Judith ǀ ſpomnite vel. 2. mn. na ta veliki lon, kateriga G. Bug vam bo v' Nebeskih dal ǀ spaumnite vel. 2. mn. Kulikajnkrat ste vashe blishne v'shkodo perpravili ǀ Spauumnite vel. 2. mn. na Firsshta Lautaria, kateri Cerkve je bil odrupal ǀ Syumnite vel. 2. mn. na tu kar pishe S. Lukesh ǀ Iona Prerok takrat je bil na G. Boga ſpumnil del. ed. m kadar ta poshreshna riba ga je bila posherla ǀ en cell dan nej ſi li enkrat na mene spumnil del. ed. m ǀ de bi vselej na tuoj greh ſpomnil del. ed. m, KirKuli bi tebe vidil ǀ kadar je kry vidil je ſpolnil del. ed. m na ta kryvavi put Chriſtuſa Jesuſa ǀ ſim bil spolnil del. ed. m, na tu kar pishe Vitrovius ǀ Zhe bosh na tuojo dusho ſpumoil del. ed. m, nebosh greshil ǀ kadar bi ſpomnila del. ed. ž ti shenska perſona, de Bug tebe vidi ǀ kulikajn shtihu ſta ſturila, tulikajn krat na Boga ſta ſpolnila del. dv. m ǀ vezhkrat naſs sapezhati s'Kugo de bi ſpumnili del. mn. m de ſmò njegovi hlapzi ǀ de bi ty shivi spumnili del. mn. m na ſmert ǀ ſe ſo jokali, kadar ſo ſpomnili del. mn. m na leta poterdi, inu sapusheni Tempel ǀ Ah Bug hotel! de bi vſy Nem. Nem. spomnili del. mn. m de G. Bug yh vidi ǀ Bug vam moy Ribizhy daj shegen, de kadar kuli bote en ulak ſturili, de bi tulikajn rib potegnili, inu de my Capucinery ſe cello ſimo poſtimo ſpolnili del. mn. m, inu de bi tudi ribe jeidli, kadar bi yh imeli 2. spomniti se:
nemorem ſpumnit nedol., de bi bil bral od eniga Lonzharia, de bi bil ſvèt spomniti se spomniti se:
Kadar ti tvoj dar k' Altarju perneſſesh, inu ondi ſe ſpomnish 2. ed., de tvoj brat ima keikaj super tebe Zapisi z -ol-n- so hiperkorektni in kažejo na dvoglasnik -ou̯-n-, ki je nastal po disimilaciji iz -om-n-.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
spred predl. z rod. → izpred
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
spričo predl. z rod. zaradi:
Ta greshni Syn je bil delezh od ſvoiga Nebeskiga Ozheta sprizho greha ǀ s'prizho ſvoie dobrute, inu preproshine ǀ veliko nevarnoſt, v' katero s'prizhe lete perloshnoſti ſe je poſtavil
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
stariši -ih/-š m mn. 1. starši:
nje ſtarishi im. mn. so bily Patriarchi, inu Krajli ǀ otrokam tij lubi ſtarishij im. mn. pomerijò ǀ tij starishi im. mn. morio suoje otroke v'strahu dershati ǀ kadar bi ſtarishy im. mn. ſvoje otroke v'ſtrahu Boshym ſredili ǀ ty starishy im. mn. lubio ſvoje otroke ǀ Se nekateri shtarishij im. mn. toshio zhes suoje otroke, de ſo nepokorni ǀ katero imajo ty ſtarashi im. mn. ǀ zhes volo ſvojh ſtarishih rod. mn. ſe shenio ǀ zhe zhednoſti ſvojh ſtarishih rod. mn. nimà ǀ nej ſo otrozi temuzh Kazhe v'teh Kir nijh starishih rod. mn. truplu restargajo ǀ nej ſo vezh marali sa jokajne, sdihuajne ſvojh Starishyh rod. mn., Nevèſt, inu otrouk ǀ je bil trosht, inu veſſelje ſvoyh ſtarishyh rod. mn. ǀ En ſyn ima biti trosht, veſſelje, inu pomozh ſvoyh ſtarishoh rod. mn. ǀ zhes volo ſvoih ſtarishish rod. mn., inu zhes ſapovid Boshjo po uſi ſilli je taiſto hotel imeti ǀ jokajne vaſhih ſtarisyh rod. mn., ſolſe vash shenih, inu otrouk ǀ tulikajn Starish rod. mn. ſe najde, kateri drusiga nemiſlio ampak de bi ſvojm mlajshom veliku blaga, inu prehodisha sapuſtili ǀ sa volo shentovaina, inu kletvine teh ſtarish rod. mn., inu nezhistosti teh mladih ǀ ſvojm ſtarishom daj. mn. je bil pokoren ǀ Theska guishnu terbei de ie bila ta sapuvid tem starishom daj. mn. ǀ Velik gvishnu lon vſelej Bug da tem ſtariſhom daj. mn. ǀ govorij k' ſvojm lubem ſtarishim daj. mn., inu shlahti ǀ ty mlady levij ſvoym ſtarishym daj. mn. shpisho noſsio ǀ Kar vij otrozij sdaj sturite vashim starishim daj. mn. ǀ od Shtorkil pishe Alciatus, de namrezh te mlade ſvoje ſtarishi tož. mn. pitaio ǀ nej sadosti de tvoje Starishi tož. mn. nereshalish ǀ te ſtarishy tož. mn. v'dueh vishah imamo premislit ǀ S. Duh opomina te Stariſhi tož. mn. ǀ tudi vij ste vaſhe starishij tož. mn. taku shalili, inu martrali ǀ Indianarij try cella lejta po nyh ſtarishijh mest. mn. shalujeio ǀ otrozy po ſvoih ſtarishih mest. mn. poerbaio zhaſt, shlahnuſt, zhednoſt, inu blagu ǀ hozhem Synam dati eniga pezheniga Capuna s'leto sapuvido, de bodo s' ſvojmi ſtarishi or. mn. tega talali ǀ zhe nebote talali s'vashimi ſtarishy or. mn. 2. predniki:
vſij nje ſtarishi im. mn. ſo bilij taiſto minuto rano tiga greha prejeli, de ſi lih ſo bilij veliki prijatelij Boshij, kakor rekozh: Abraham, Iſaak, Iacob, Ioseph, Hezron ǀ Chriſtus je enkrat kregal, inu sfaril te hudobne Iude, ter ym dial, de nej ſo nezh bulshi, kakor nyh starishi im. mn., kateri ſo Preroke martrali ǀ Bug sa volo eniga ſamiga greha naſhih ſtariſhih rod. mn. to ſemlo je preklel ǀ pregreha nashyh pervih starishyh rod. mn. Adama, inu Eve Osnova stariš- je zaradi doslednosti zapisov, ki temeljijo na dejanskem izgovoru, privzeta v geselsko besedo kljub dejstvu, da bi bilo z etimološkega vidika treba nastaviti starejši, z vidika današnje rabe pa mlajši produkt moderne vokalne redukcije starši.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
stisniti -nem dov. 1. stisniti:
Lushej bi bilu cell ſvejt veno peſt ſtiſnit nedol. ǀ koku je mogozhe Taiſtiga venu mahinu ſerze sapezhatit, inu ſtisnit nedol. ǀ hudizh jem urat ukupaj ſtiſne 3. ed. de ſe pravu neſpovedo ǀ S. Edmund skozhi is poſtele, hudizha sa garlu ſtisne 3. ed. ǀ zhlovek ga neſtisne +3. ed. prevezh mozhnu ǀ s'eno veliko vojsko je bil oblegal, inu stisnu del. ed. m letu reunu mestu 2. skleniti:
rokè vkupaj ſtiſnemo 1. mn. ǀ s'eno shelesno roko sa urat ga je stiſnil del. ed. m ǀ prezej ſe je bil na ſvoje noſhize pousdignil, ozhy pruti Nebeſſam obernil rozhize kupaj ſtiſnil del. ed. m, inu duej celli urri je v'Nebeſſa gledal stisniti se zgrniti se:
morje ſe je bilu ſtisnilu del. ed. s, inu vſe potopilu stisniti rame skomigniti z rameni v znak odločitve:
Ta shaloſtna Matti ſtiſne ſvoje rame 3. ed., rekozh dokler ga nemorem od ſmerti reishit, vſai ta trosht bòm imela, de nej ſim shparala danarie, ne muie, ne obene rezhi, ampak ſim sa niega ſturila, kakor de bi bil Syn eniga Krajla ǀ Ta Minih ſtjſne ſvoje rame 3. ed., ter pravi ǀ raishi kakor de bi ſe kregali, inu ſaurashili, rame ſtisnete 2. mn., samauzhite, inu saneſſete ǀ Gospudje rame ſtisneſio 3. mn., ter ta dekelza ſe ſazhne vſem gnuſiti vkupaj se stisniti stisniti se, zbrati se:
semla s' ſvoih lush, mlak, inu mertvih vuoda poshila gori v' luft mokruto kakor en dem, lete ſe vkupai ſtisneio 3. mn., oblaki rataio, v' leteh potle rata ſneih, slana, tozha, inu ſtrele, ter supet na semlo padaio
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
šac -a m zaklad, bogastvo:
tu S. Ime je en shaz im. ed. Boſhy ǀ katerimu K'glihi ſledna mogozhnoſt je Slaba … sledni shaz im. ed. ie petlaria ǀ Tajste sheble is Katerimi je bil na Chrish perbit tulikain shtimajo de nej shaza rod. ed., de bi ijh plazhat mogal ǀ Neveſto pelle v' Kambro ſvojga shaza rod. ed. ǀ Serze oſtane per ſvojmu shazu daj. ed., inu od taiſtiga nikuli ſe nemore odtergat ǀ kaj nuza kersheniku de ima shaz tož. ed. prave vere ǀ Aku nam hozhe dati shazh tož. ed. ſuoje S. gnade ǀ Jeſt hranem nekatere v' shazi mest. ed. moje gnade ǀ napolni naſhe ſerza s' shazam or. ed. gnade Boshje ǀ je hotel s'shazam or. ed. cerkounem obogatit ǀ bote nashli dva denara, katera sta veliku vezh vredna, kakor vſi ſalamonavi shazi im. mn. ǀ v'njemu ſe najdejo vſi ſhazi im. mn. modrusti, inu sastopnosti ǀ ſilnu veliku shazu rod. mn. je bil vkupai ſpravil ǀ De bi jest ſi sadubil vezh ſhazu rod. mn., Kakor Krajl Miha ǀ letu bò njemu vezh nuzalu, kakor de bi imel doſti shazou rod. mn. ǀ hudizhij ſnaio ſa vſe pokoppane shaze tož. mn. ǀ cilu na shazhe tož. mn. Nebeſhke je bil posabil ǀ eni Isvelizainje menjo, de ſe najde, inu de ſtoij v' shazah mest. mn., inu v' obilnoſti tiga blaga ǀ gnado boshio s' vſemi nebeskimi shazy or. mn. ſapravi ǀ s'vbogih v'duhu, bogati s'shazhmy or. mn. Nebeſhkimy imamo postati ← srvnem. scha(t)z ‛zaklad, bogastvo’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
škala -e ž vrba (?):
ſo zitre, inu gosli na shkale tož. mn. obeiſili, ter milu ſe ſò jokali (V, 620) Zapis povzema verz iz SP Ps 137,2, v katerem je v vseh prevodih uporabljena beseda ‛vrba’, lat. V (po citatu iz Janeza Svetokriškega): in ſalicibus in medio ejus ſuſpendimus organa noſtra, Luter: Unsere Harfen hingen wir an die Weiden, die drinnen sind, sloven. standardni prevod: Na vrbe v njegovi sredi smo obesili svoje citre. Beseda ‛skala’ se pri Janezu Svetokriškem za razliko od sodobnikov nikdar ne piše z vzglasnim sh-, zato bi bila taka pomenska določitev dvomljiva. Razlogov, da bi v zapisu prepoznali izposojenko iz it. scala ‛stopnice, lestev’, ni videti. Beseda škala v pomenu ‛vrba’ sicer v slovenski literaturi kakor tudi v narečjih ni potrjena.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
škrlat -a m škrlat:
slatu je shlahtnishi, kakor je lejſs, ſrebru, inu shkerlat im. ed. ǀ Te shtenge s'shkerlatam or. ed. popete pomenio te Svete Krajle (III, 609) ← it. scarlatto, stvnem. scharlāt ← srlat. scarlatum ‛škrlat’ ← perz. saqirlāt ‛rdeča obleka, obarvana z barvilom iz morskih polžev’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
šolmaster m učitelj:
Je bil enkrat en Shuelmaſter im. ed., kateri je imel eno veliko shulo polno shuleriou ǀ Shuelmaſter im. ed. je taiſte kregal, sfaril, inu proſſil de bi imeli bugat, inu ſe vuzhiti ǀ de bi Shuelmaſter im. ed. to shibo prozh vergil ǀ Shuelmaſter im. ed. taiſtom odgovori ← srvnem. schuolmeister ‛učitelj’; zapisi z -ue- odsevajo govorjeni -uə-.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
špampet m postelja (z žimnico na napetih trakovih):
vidio shpampet tož. ed. vus polomnen (I/1, 231) ǀ vidio shpampet tož. ed. polomnen (IV, 275) ← srvnem. spanbette ‛postelja (z žimnico na napetih trakovih)’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
štuk2 -a m z zlatom ali srebrom prešita tkanina:
ena nezhiſta shena s'ſvojo loterio, je bila eno lepo s'ſlatiga shtuka rod. ed. ſuknio sadobila ǀ is slatiga shtuka rod. ed. gvante je noſſil ǀ ona je bila s' slatem shtukam or. ed. gvantana ← srvnem. stuck, stucke ‛kos tkanine’, gulden stuck ‛z zlatom prešit kos tkanine’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
Teodorus -ra m osebno lastno ime
Teodor:
kaj pravi Theodorus im. ed. Daphnapatus ǀ Pojdi sdaj ſim ti Paulus, Anton … Vigilantius Theodorus im. ed., inu Zoſimus, kateri vſy ſte s' meſt beyshali v' puszhave ǀ Veliko gnado je bil prejel S. Theodorus im. ed. Siccota ǀ s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … Meshnarij s. Theodora tož. ed. 1. → Dafnapatus 2. Neki puščavnik z imenom Téodor 3. Sv. Téodor, eden treh istoimenskih škofov v švicarskem mestu Sitten (4., 6. oz. 9. stol.)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
tisti -ta zaim. tisti:
Kaj je pomenil tisti im. ed. m lepi pungrad ǀ kaj s'ene poshte y noſsi tista im. ed. ž baba ǀ de ſe ſpovejsh tistiga rod. ed. m greha ǀ vidi per potu enu selenu figovu drivu ſe perblisha ſad na tiste mest. ed. ž nenajde ǀ rajshi ſo hoteli na tiſtem mest. ed. s mejſti vumrejti ǀ pò tyſtem or. ed. m slatkem piſſilzam tiga prepovedaniga lushta stoy skrita vaſha vezhna ſmert ǀ prezei tista im. dv. m dua hudizha tu truplu popadejo ǀ Bug prezei dvej Koſsi jem naprej postavi, inu sapovej de tiste tož. dv. ž imajo oblezhi ǀ tisti im. mn. m vſy ſe fardamajo ǀ tiiſti im. mn. m, kateri bodo njegovem Svetem Sapuvidam super shiveli ǀ Svejsde Katere na glavi imash pomenio … tiste tož. mn. m ſtole prasne Različica tisti, ki se z eno izjemo (II, 155) pojavlja le v prvi knjigi, je več kot stokrat redkejša od različice → taisti.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
tožiti -im nedov. tožiti, tj.
1. obtoževati:
prezej tezhe h'Gospojski taiſto pershono toshit namen., inu proſsit de taKushne grehe imaio shtrajfat ǀ ga gre toshit namen., pred Rihtaria ǀ Odgovori Nebu: Gospud Rihter; po krivim mene semla toshi 3. ed., ona ſama je ursoh ſvoje shkode ǀ Kadar yh kounete, inu toshite 2. mn. de vam shkodio ǀ gdu ſo lety Kateri toshio 3. mn., inu ſodio ǀ ſam G. Bug bo ſprashoval, ter ſodil, O strah! hudizh bo toshil del. ed. m ǀ Eliſabeth ſe nej toshila del. ed. ž ni praudala ǀ hudizhy vaſſ bodo toshili del. mn. m, grehy vaſſ bodo ſtrashili 2. pritoževati se, tarnati:
ym sazhne toshit nedol., inu pravit ſvoje hishe nepokoi ǀ Martha gre k' Chriſtuſu, ter sazhne jamrat, inu toshit nedol. ǀ njemu toshi 3. ed. ſuojo naſrezho ǀ kakor uni poſly zhes katire je toshil del. ed. m Gospodar ǀ Iest grem, de bom moj priatelzi toshila del. ed. ž zhes Mosha tožiti se 1. pritoževati se:
Nemore vezhi nespodobnosti biti, kakor ſe toshit nedol. zhes Boga ǀ nej blu v' Rimi shlishat petlerja, de bi ſe mogal toshit nedol., de nejma ſvoje potrebe ǀ jest imam urshoh ſe zhes te toshiti nedol. ǀ en Svet Menih je bil shal ſe k' G. Bogu toshit namen. ǀ sakaj ſe toshish 2. ed. de drugi zhes tebe marmrajo, inu opraulajo ǀ Se netoshish +2. ed., ne marmrash zhes tvojga blishniga ǀ ſam G. Bug se toshi 3. ed. zhes kershanſtuu ǀ zhes Boga ſe toshj 3. ed. ǀ leta ſe toshe 3. ed. pruti Astrologu ǀ vdarite ga mozhneshi, sakaj ſe netoshi +3. ed. ǀ vij hozhete od shalosti zagat, inu ſe toshite 2. mn. rekozh ǀ Se nekateri shtarishij toshio 3. mn. zhes suoje otroke, de ſo nepokorni, ſamavolni ǀ kulikajn dush v' vizah ſe toshjo 3. mn. zhes ſvoie erbe ǀ Nikar, nikar ſe netoshi +vel. 2. ed. zhes Boga, aku tuoju proshno neushlishi ǀ nikar ne marmrajte, inu ſe netoshite +vel. 2. mn. zhes Boga, inu zhes njegove ſtuary ǀ Netoshiteſe +vel. 2. mn. tedai vezh zhes deſſ, ſneih, vejter, Susho, tozho ǀ zhes kateru ſam Bug ſe je toshil del. ed. m Preroku Ezechiellu ǀ nej zhloueka taku ſrezhniga, de bi venẽ, ali v' drugem ſe netoshil +del. ed. m ǀ cello nuzh bo plèſsala, inu ne bo ſe toshila del. ed. ž de je trudna ǀ eni bodo ſe toshili del. mn. m zhes luft; drugi zhes nerodovitnost te semle ǀ Nepuſtite de bi dalai ſe zhes vas toshile del. mn. ž 2. z osebkom v daj. ne se ljubiti:
she zhes dan vam ſe toshi 3. ed. po zerkuah hodit ǀ ſa obenu dellu neprime, cilu ſe ij toshi 3. ed. preſti ǀ inu vener tem blishnim ſe toshj 3. ed. ijh hodit poshlushat
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
treskanje -a s preklinjanje z besedo tresk:
de morebiti preklinajne, sluduvaine, treskajne im. ed. &c. nej obeden velik greh (II, 338) ǀ nehaite vy kmetje od sluduvaina, shentovaina, inu treskainia rod. ed. (V, 333) ǀ Lubish hudizhovajne, sludjaine, preklinajne, treskaine tož. ed. (II, 345)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
treskati -am nedov. 1. treskati:
je bil smalal eno poſtojno bliſi ſonza spod ſonzam pak zherne, inu strashne oblake, v'katerih je garmelu, bliskalu, inu treskalu del. ed. s ǀ bo garmelu, bliskalu, treskalu del. ed. s, inu vſe Nebeſſa bodo v'ogniu 2. preklinjati z besedo tresk:
vſe skuſi kaunete, preklinate, sludjate, treskate 2. mn., eden temu drugimu ſmert, inu paku voshzhite ǀ S. Ambrosh samerka, de otrozy nekolneio, netreskaio +3. mn., ne tepeio
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
truc predl. z daj. kljub:
uni bo ſvojo loterzo guantau truz eni Gospodizhni (I/1, 136) ← srvnem. trutz ‛kljub, kljubovanje, trma’, nem. trotz ‛kljub’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
Tulius m osebno lastno ime
Tulij:
Tulius im. ed. odgovorj (IV, 426) ǀ Urshoh da Tullius im. ed. (III, 334) ǀ Tullius im. ed. ſe more hualit sa volo ſvoiga lepu govorjena (III, 358) → Cicero; identiteta je potrjena z referenco na robu Tull. l. 2. de nat. Deor. (III, 334), tj. De natura deorum.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
turen -rna m stolp:
Ta Turn im. ed. s' to gorezho ſveizho pot kashe ludem, kateri po morij plauaio ǀ imash nuſs viſſok kakor en Turrn im. ed. ǀ ena ſvejzha na verh Turna rod. ed. v' laterni saperta schihershi gorj ǀ je bil smalal en mozhan, inu velik Turrn tož. ed., na katerem veliku Shtukou je ſtalu ǀ Noieſſavi otrozy ſi ſo bili naprei vſeli ſidat ta Babilonski Turn tož. ed. ǀ bosh vidil na Dunajskim Turni mest. ed. ǀ Leta dua Boshja Turna im. dv. bodo to gnadlivo Gospodizhno Gertrudt troshtala ǀ kadar viſſokuſt teh shlahtnih Turnu rod. dv. je premiſlil ǀ zhe jeſt nyh shlahtni Boppen pogledam dua lepa Turna tož. dv. noter sagledam ǀ v' teh dveih Turnah mest. dv. ǀ Vezhkrat ludje is viſſokih ſtreh, inu turnou rod. mn. ſo padli ǀ raishi ſo v' vodo skozhili is viſſokih turnu rod. mn. ſe vergli, inu ubili, kakor pak de bi v' prepuvidi oſtali ǀ ſlonij kateri celle turne tož. mn. noſsio ← srvnem. turn ‛stolp’ ← stfrc. torz < lat. turris ‛stolp, grad, palača’ ← gr. τύρσις ‛stolp, utrjena naselbina, z zidom obdana hiša’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
ublatiti -im dov. umazati (z blatom):
ſe boij shuline vublatit nedol. ǀ de ſi glih nje lepe belle shuline vublati 3. ed. nezh nemara ǀ v'Cèrku nej mogla pojti, de bi shuline nevublatila +del. ed. ž ublatiti se umazati se (z blatom):
Nej mogozhe de bi zhlovik v' blati ſe valal, inu de bi ſe neublatil +del. ed. m
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
umadežan -a prid. 1. umazan, zamazan:
Ta pushtob B, Brumnost je prevezh vmadeshen im. ed. m ǀ de bi bily vmadesheni im. mn. m kakor kotili, v'katerih shivini kuhate 2. moralno omadeževan, oskrunjen:
ta katiri je vmadeshan im. ed. m s' naglaunem greham ǀ je bil taku umadeshan im. ed. m, inu oſtunden, ratal ǀ Koku vumadeshan im. ed. m, inu negnuſen Kakor ena nepametna shivina sa volo tega greha ſi ratal ǀ duſha bò vmadeſhena im. ed. ž ǀ poſsoda vashiga serza je umadeshena im. ed. ž, inu negnusna ǀ de Siglih leta s. Diuiza pride od Adamaviga roda, vener nej v'madeshana im. ed. ž Kakor vsi ti drugi Admavi otrozij ǀ szhisti kar je umadesheniga rod. ed. s ǀ KjeKaj Kar vmadeſhenigaje rod. ed. s+ nepride ǀ oprati ſvojo umadesheno tož. ed. ž dusho per ſtudenizu te S. pakure ǀ aku tuojo dusho negnusno, inu vumadesheno tož. ed. ž imash ǀ veliku minie imate poſtavit S. Rus. T. v' vasho umadeshano tož. ed. ž dusho ǀ jest imam umadeſhano tož. ed. ž duſho ǀ De bi tvojo vmadesheno tož. ed. ž dusho ozhiſtil ǀ Operij tuojo umadeshno tož. ed. ž dusho ǀ de bi s'ſolsamy vaſhe vmadeſhene tož. mn. ž duſhe oprali s'Kusi post Zapisi z -en(-) sicer lahko kažejo na izpeljavo iz umadežiti, prim. pri Kastelec-Vorencu vmadeṡhiti ‛contemerare, maculare’, vendar se zdi bolj verjetno, da odsevajo palatalno izreko nenaglašenega a za palatalom; → madežan.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
umadežati -am dov. umazati, oskruniti:
zhe varuaio nyh dushe s'greham umadeshat nedol. ǀ ſe bote shonal taiſto vmadeshat nedol. ǀ nikar taiſto s'nouo pregreho vmadeſſat nedol. ǀ meſſu vpye, jeſt umadeshem 1. ed. ǀ njegovo zhaſt umadeshash 2. ed. ǀ raishi hozheo ſvejtu shlushit, kateri ogolufa; meſsi, kateru dusho umadesha 3. ed. ǀ nezhistost vmadesha 3. ed. to dusho ǀ ena shpotliva beſſeda okadi, inu umadeshe 3. ed. te ner brumnishi, inu ner nedolshnjshi persone ǀ ony tebe taku umadeshaio 3. mn., de podobo Boshjo sgubish ǀ Kateri dusho vumadesheio 3. mn. ǀ nej bilu shenske lepote, de bi jo nebil s'voio nezhistostio vumadeshal del. ed. m ǀ v'taki vishi je bil umadeshal del. ed. m ſvojo dusho ǀ Ti pak taushenkrat ſi umadesal del. ed. m tvojo dusho ǀ ſi morebiti nepametnu v'teh ſmerdlivih mlakah te nazhiſtoſti umadeshala del. ed. ž ta lepi pild tuoje dushe ǀ ſi tuoio dusho vmadeshela del. ed. ž vezhkrat s'timy ſmertnimi grehamy ǀ bodo nyh garli, trebuhi ſtregli, nyh dushe skuſi spuvid ozhiszhene s' lushti tiga meſſa vmadeshili del. mn. m ǀ de bi Bukve naſhe dushe neumadeſheli +del. mn. m ǀ v'vſijh vishah pofliſsate ſe varuat, de bi nevmadeſheli +del. mn. m guant vashiga teleſsa umadežati se umazati se:
v'lushtah tiga meſsa ſe vmadeſha 3. ed. ǀ ſo hoteli kronat taisto roko, katera ſe je vmadeſhala del. ed. ž is kryvio ſvoyh ſaurashnikou Zapisi z -e- ali -i- za ž sicer lahko kažejo na umadežiti, prim. pri Kastelec-Vorencu vmadeṡhiti ‛contemerare, maculare’, vendar se zdi bolj verjetno, da odsevajo palatalno izreko nenaglašenega a za palatalom.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
v predl. I.
z daj. v:
ureden ſe je ſturil v' taiſtimu prebivat ǀ ogin te nezhiſtoſti ſe je v'tajſtimu pogoſil ǀ v' vſakaterimu daj. ed. s meſti imaio kupze imeti II.
s tož. v:
kadar v' nezhistoſt padète ǀ greh nam sepre Nebeſſa, inu naſs v'paku pahne ǀ tulikain svèsd sa ſabo u'pakel potegne ǀ ti tuoje vſe upajne v'Arzate. v arznije postavish ǀ nedolshno dekelzo v' shpot, inu u' ſramoto perpravio ǀ u'G. Boga vſe nashe, vpajne imamo poſtavit ǀ vſe ſvoje vpajne v'G. Boga poſtavi ǀ is tvojga viſokiga ſtola ſi bil pahnen ua dnu tiga pakla ǀ ſo ga v'lize bilij, inu ſo vajn pluvali III.
z mest. v:
v' Nebeſſih je oſſem Chorou teh Svetnikou ǀ jeſt ſim ſe podstopil moje pridige drukat sturiti v'ſlovenskim jesiku ǀ krajleustvu u'katerim gospodari ta greh ǀ u' drugyh Bukuoh ǀ v tem meſti Cajerus ǀ ena shula ù kitere vſi vuki ſe sapopadeio včasih se absorbira na sledeči ali predhodni u/v-, tako da pisno ni izražen:
uſyh vishoh ſe pofliſsa naſs h'ſvoym priatelnom ſturiti ǀ vſem ſta ſi bila podobna, sunej tiga de Chriſtus je bil pravi Bug, inu Franciſcus li zhlovik ǀ de bi Turka samogli od Dunaia od biti, inu Turzhio sapoditi Vezljivost z mest. je kakor pri → na in → pri pogostejša od vezljivosti z daj., ki je mogoča samo v ednini, pa še tu je le navidezna, saj so zaimenske oblike s končnico -u tako kot v hrv. (prim. hrv. pri njèmu) dejansko mestniške.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
vasovati -ujem nedov. vasovati, tj.
biti (ponoči) na obisku pri dekletu, imeti (ponoči) na obisku fanta, na samem se družiti z dekletom oz. fantom:
Sampſon je bil sazhel prevezh po goſtem v' tu Aidousku meſtu Gaza hodit, ſnaine dellat, s' Dalilo vaſſovati nedol., potle nezhiſtoſt shnio tribat ǀ vij ſi vppate pres greha vrre, inu vrre vaſsovati nedol., ſmejati, pleſsati ǀ kadar on je bil shal vaſſovati namen. s' to lepo Venus ǀ poshle taiſto klizat h' ſebi, shnio vaſſuje 3. ed. ǀ ure, inu ure uaſsuje 3. ed. ſama s'ſamim ǀ cell dan, inu nuzh per taiſti ſvoj priatelzi ſtoy shnio vaſuje 3. ed., inu Bug ſam vej kaj s'ene misli, kaj s'ene beſſede, inu djaine vkupai imata ǀ pokoſili v'tovarſtvu pridemo vaſſujemo 1. mn., inu do polnozhi pleshemo, inu kratik zhaſs tribamo ǀ ſvoj lubi bi ſemein kupil, inu s'taisto vaſsoval del. ed. m, ter bi posabil na opravilu njemu sapovedanu ǀ Ti kateri en zevu teden bi vaſsual del. ed. m, inu ſe pogovarjal s'taisto Pershono tebi lubo ǀ Adam nej bugal temuzh nenuznu je zhaſs dopernashal, s'Euo po paradishi prangal, inu vaſouol del. ed. m ǀ imam eno Hzher, katera je ushe velika, inu pameti nima, n'hozhe ni mene, ni ozheta bugat, uſe s'kuſi bi norzhvala, fatala, inu vaſsuvala del. ed. ž ǀ leta ſe je bil ſnan ſturil s'eno deklo, inu taku dolgu ſta vaſſovala del. dv. m, de ona je bila shroka ratala ǀ gorje vam, katiri celo nuzh ſte klafali, vaſſovali del. mn. m, inu pyanzhvali ǀ radè ſò vaſſouale del. mn. ž, ſe ſo lepotizhile
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
vekoma prisl. vekomaj:
netroshtaj ſe do vekoma ene ſame kapelze ǀ G. Bug, katiri od vekoma je vſe rezhy previdil, je tudi vſe ſvoje ſodbe pravizhnu sklenil ǀ isvelizheine pak te dushe, kateru skuſi gnado ſe doſeshe vekoma oſtane ǀ imam do vekòma fardamana biti ǀ sahvalen bodi do vakoma Nash Vſmileni JESUS ǀ v'Nebeſsijh vshivat do vekomo leto Nebesko lepoto ǀ oblubi de hozhe dovekoma poſabit na vſe pregrehe ǀ dove koma bi bil ſgublen ǀ njegova dushiza v' nebeſſa je letela do vokoma vshivat tu nebesku veſſelje Prislov se večinoma uporablja s predlogom do, redko z od, in le v navedenem zgledu samostojno.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
vmej predl. I.
s tož. med:
ſe je ſramuval v'mej ludij priti ǀ hudizhy ſo prishli vmej folk v' podobi teh kazh, inu krot ǀ Judouska Gospoda ſo denarje v' mej folk metali II.
z or. med:
shiher bosh prebival v'mej levuami, kakor Daniel Prerok ǀ ſaurashtvu v'mej G: Bugam inu zhlovekam vſtane ǀ V'mei kersheniki pak ſe naideio moshie, kateri ble ſo shaloſtni, kadar ym en koin v'zerkne, kakor kadar ym shena umerie ǀ shegnana ſi vmej shenami ǀ Zhe kateri vmei vami imà to poſvejtno modruſt ǀ eniga v' mej nima bi vun vſeli ǀ ta ner vekshi Mashnik umej Ajdy ǀ ena umei letemi ſe je sgubila v' tej puszhavi ǀ imate Mashnike vme vſimy drugimy ner ble zhaſtiti ǀ tudi veliku v'maj nimi ſe naide, kateri ſo bli gardi → mej
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
vprek predl. z rod. prek:
ſe v'Krajla saleti, ter ga mozhnu s'roko vprek glave vdari (II, 294)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
vrh2 predl. z rod. vrh:
ena ſvejzha na verh Turna v' laterni saperta schihershi gorj ǀ Od poplata do verh glave sdraviga nej na njemu ǀ na verh glave ima enu veliku ſvetlu oku ǀ taistu snamine na kateru je bil perbit, krajlij Ceſarij, inu Papeshij na varh mest. ed. suoje glave noſsio → vrhi2, → vrhu
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
vrhi2 predl. z rod. 1. vrh:
eno shelesno streho verhi njega glave ſo mogli dershati ǀ S. Duh ſe je vidil verhi njegove glave ǀ ſo bili njega pokopali verhi teh drugih krajlov ǀ je verhi njegove glave eno norsko kappo smalal 2. na:
Padite hribi verhi mene, inu sakriteme pred oblizham G. Boga → vrh2, → vrhu
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
vrhu predl. z rod. vrh:
en Vuzhenik je bil verhu eniha smalaniga capuna sapiſſal (IV, 350) ǀ okuli kateriga je bil ſedem velikih ſtebrou poſtavil, verhu leteh pak vſe ſort oroshia (IV, 398) ǀ kamen verhu kameina ne bo oſtalu (V, 479) → vrh2, → vrhi2
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
vzeti vzamem dov. 1. vzeti, sprejeti:
naſs nebo hotel v' ſvojo hisho vſeti nedol. ǀ je nij hotu divistvu po ſili vseti nedol. ǀ brumnom shenam nijh poshtejne poſili vsetti nedol. ǀ s'eno majhino ſamero kmeta ſtepſt, vſe njemu vſet nedol. ǀ ſe nepotſtopio uſet nedol. en koſſ Kruha, ali en glaſſ vina ǀ ſo sheleli dosezhi, inu uset nedol., kar je njemu shlishalu ǀ Imate andohtlivu ta kruh Nebeski vſſiti nedol. ǀ Od tod vſamem 1. ed. perloshnoſt govorit od lete velike miloſti boshie ǀ hisho mu vſamesh 2. ed., inu po svejtu ga poshenesh ǀ eno shupo, ali panado sa dobru vsamesh 2. ed. ǀ sa gnado boshio nemarash, sa slù vsamesh 2. ed. ǀ zhaſsa nikoli ſi neusamesh +2. ed. ǀ sakaj neuſamesh +2. ed. en mezh inu ſerce ſi neprebodesh ǀ uſame 3. ed. od uniga vbogiga ſiromaka ǀ Aku G. Bug vam vſame 3. ed. vasho sheno ǀ ſcepter is roke vsame 3. ed. ǀ vſamej 3. ed. duej trenti kruha ǀ G. Bug po ſili obene rezhy neuſame +3. ed. ǀ nikuli obene skerbi ſi neuſame +3. ed. ſa hishnu opravilu ǀ oroshje teh grehou vſamemo 1. mn. ǀ malu skerbi vezh ſi vſamete 2. mn. ǀ lete ga ne ruzhei vſameio 3. mn. ǀ de vaſhe diviſhtvu vam vſamejo 3. mn. ǀ kakor Eva ſe salubio venu ardezhe jabuku, taiſtu uſameio 3. mn., pokuſſio ǀ najdeio enu vſſoku, lepu sheliszhe, letu ijm dopade, ga usameio 3. mn. ǀ to nar manshki skarb ſi neusameio +3. mn. ǀ Vſtani gori, inu vsami vel. 2. ed. tu Detetce, inu njegovo Mater, inu béshi v'Egyptausko Deshelo ǀ sa tay ſam ſebe, inu vsami vel. 2. ed. ſvoj krish, inu hodi sa mano ǀ Uſemy vel. 2. ed. Joannes leto palzo, inu shnio smiri ta Tempel ǀ hudizh me vſemi vel. 2. ed., sludi me resneſi ǀ vſimi vel. 2. ed. mojo dusho s'tobo v'nebu ǀ edn pravi vſemiga 2. ed.+, ta drugi pravi nikar ǀ ſe oberne k'tovarshu rekozh vſemiva vel. 1. dv. my dua, kar nam shlishi ǀ aku zhes dan nemate zhaſsa, po nozhi zhaſs vſemite ſi vel. 2. mn. ǀ vſimite vel. 2. mn. vy bogati ta dua fazonetelna ǀ kadarkulj pride ena ſupernoſt zhes vaſs volnu jo vſimite vel. 2. mn. ǀ vsimite vel. 2. mn. vaſh fazonetel ǀ h' temu vashe upajne uſimite vel. 2. mn. ǀ Vsemite vel. 2. mn. ijh supet prozh od blaga ǀ neuſamite +vel. 2. mn. blagu vudvam, inu ſapuſhenim ſirotizam ǀ pridite vſy hudizhi, inu vsemiteo vel. 2. mn.+ ǀ bo Bug njemu vſel del. ed. m to ſemlo ǀ De bi ſludi vſel del. ed. m vinu, inu vuoli ǀ letu Aſa je bil Preroku sa slu vsel del. ed. m ǀ Ie Iesus vsèl del. ed. m te ſedem kruhe ǀ kmetu ſi uſel del. ed. m taiſtiga vola, taiſto nyvo ǀ je is nebeſs na ſemlo prishal, zhlovesko naturo na ſebe vſal del. ed. m ǀ ty blishni ſe ſo bali, de bi hudizh ga neuſel +del. ed. m s' dusho, inu s' teleſſam ǀ dolge teh vboſih je naſe vſela del. ed. ž ǀ kej ſi uſela del. ed. ž, de tulikain Gvanta imash ǀ kadar ta dua ſta bila is krisha doli vſela del. dv. m tu S. Reshnu Tellù ǀ Skrinio Boshio Sò ijm bily vſeli del. mn. m ǀ ſo ga v'mejſtu vſeli del. mn. m ǀ kadar bi en glaſſ vode is morja vſelj del. mn. m 2. zavzeti:
nej perpuſtil de bi Samurizi Compoſtello vſeli del. mn. m 3. poročiti, tj.
vzeti za ženo ali za moža:
Pokashi mi katero imam ſa mojo sheno vſiti nedol. ǀ zhe vſamem 1. ed. eno mlado nebo snala goſpodinit: zhe vſamem 1. ed. eno ſtaro, bo vſe skuſi kreh, inu godernaine v'hishi ǀ je bila Mosha vſela del. ed. ž veliku otrok je imela ǀ ſakaj bi ga jeſt neuſela +del. ed. ž ǀ Druge she mlaishi ſo mosha vſele del. mn. ž vzeti se:
poročiti se:
Skuſi moj ſvit ſta ſe bila vſela del. dv. m, inu ſdaj obedua bodo s'mano v'pakli gorela an se vzeti zavzeti se:
Hozheo taiſte Vduve ſe an vſeti nedol., aku she tu kar ima ym hozhe shenkat ǀ Ah vſimite ſe an vel. 2. mn. nje praude, dejte y en dober ſvit ǀ Je skerbela, inu nas ſe an vſela del. ed. ž, kakor de bi bily nje laſtni otrozy dol(i) vzeti spoznati, razumeti, ugotoviti:
mei drugimi snamini, is katerih ſe more doli vſet nedol., gdu je mej timi isvolenimi ǀ kakor dolej vſamem 1. ed. s'beſſed S. Petra ǀ doli vſamem 1. ed., de lahku naprej pride ǀ Kakor doli vsamem 1. ed. s'tiga Kar Ezechiel Prerok na parvi poſtavi je samerkal ǀ Kakor doli vſamen 1. ed. s'Viſokih Peſsem ǀ Is kateriga vſiga ſe doli vſame 3. ed. de prezhudnu gvishnu je bilu tu v'Nebuhojejne Christuſa ǀ kakor is Iogerskiga djania ſe doli uſame 3. ed. ǀ Kakor ſe doli usame 3. ed. s's. piſsma ǀ mi lahku doli vſamemo 1. mn. ǀ Is Kateriga lahku doli vſameno 1. mn. ǀ vy poſvejtni, inu deſhelski ludje lahku doli vſamete 2. mn., inu ſe potroshtate ǀ Is tiga Shpanigary doli vſameio 3. mn., de nyh pomozh imaio per S. Jacobu yskati ǀ is lete moje ſtrashne shtauti doli uſemi vel. 2. ed. ǀ is tega doli vſimimo vel. 1. mn., sklenimo, inu rezimo ǀ Is tiga doli vſemite vel. 2. mn., kakorshno veliko skerb, inu fliſſ ſte dolshni imeti ǀ de bi ti s'tiga doli vſel del. ed. m de en ſam je ogolufan oſtal ǀ je lahku doli vſela del. ed. ž, de zhudnu ſe bo nje edinimu ſynvu godilu ǀ s'tega bote dol vſeli del. mn. m, inu lahku ſpoſnali de ſim pravi bug gor(i) vzeti sprejeti:
ob taisti uri botè vidili Nebeſſa odperta, inu Christuſha perprauleniga vasho dusho gori vſeti nedol. ǀ de bi ga hotel sa hlapza gori vseti nedol. ǀ moj Buh! kir gledash na moje misly, gori vſamesh 2. ed. moje shelje ǀ tu dobru djaine, inu shelje na mejſti della gor vſamesh 2. ed. ǀ uſame gori 3. ed. sa suoije sijni dua sapushena fantizha ǀ prezei mezh prozh vershe, s'kojna doli stopi ga kushne, mu odpusti, inu ſa brata ga gori vſame 3. ed. ǀ v'danashnim S. Euangeli en exempel imamo de lubesan zhloveka taku mozhnu obnorij, de tu thesku, sa lahku, tu shkodliu sa nuznu, tu shpotlivu sa zhastitu gori vſame 3. ed. ǀ s' troshtam vaſs sa ſvojga Vicaria gori vſameio 3. mn. ǀ uſemi gori vel. 2. ed. ſa tuoje Syni uſe lete ǀ vſimite gori vel. 2. mn. vuk S: Chryſoſtoma ǀ Vſimite gori vel. 2. mn. dekelze laſtnoſti teh pishat ǀ V'S. kerstu ſim vaſs bil gori vſel del. ed. m sa moje otroke ǀ en shlahtni greshni Indianar je bil nasho ſveto Vero gori uſel del. ed. m ǀ cilu imè Thereſia bo premenila, inu tu Angelsku imè Seraphina gori vſela del. ed. ž ǀ Ali sakaj G: Bug neperkashe slate sapuvidi, dokler ludje raijshi bi yh bilij gori vſeli del. mn. m ǀ Katero lepo navado ſo potle tudi druge deshele gori vſele del. ed. ž konec vzeti umreti:
ta bore ſyn je imel od sheje konez uſeti nedol. ǀ tovarshi ſo imeli konz vſeti nedol. ǀ ſe je bal pod kozhijo konez vuseti nedol. ǀ k'sadnimu na ſreid tiga morja konez uſame 3. ed. ǀ Ah kulikain v' tej vishi otrozhyzhou konez vſame 3. ed. ǀ od reve, inu potrebe konez vſameio 3. mn. ǀ na vojſki konez vſameo 3. mn. ǀ de bi od lakoti Konez vsel del. ed. m ǀ tudi on je bil s'suojo vojsko v'vodi Konz vſel del. ed. m ǀ je bil v'mory konez vſel del. ed. m ǀ je njeſrezha de nej konez vſela del. ed. ž ǀ kadar bi taiſti nepomagali bi vſe konez vſelu del. ed. s kar je na ſemli ǀ v' puszhavi ſo bily konz vſeli del. mn. m naprej vzeti lotiti se:
inu ſupet vaſhe kupzhje, inu barantie naprei vſamete 2. mn. ǀ uſimimo naprej vel. 1. mn. naſhiga S. Pomozhnika S. Jurja naprej si vzeti nameniti se, odločiti se:
ſtonovitnu ſi naprej vſeti nedol., de nihdar vezh n'hozhesh G. Boga reshalit ǀ jeſt ſi taku mozhnu naprej vſamem 1. ed. tvoje s. Sapuvidi dershati ǀ ſi naprei ſtonovitu uſamem 1. ed. ǀ v' zhaſſih ſi naprei vſamesh 2. ed., de ſe hozhesh pobulshat ǀ kadar en Cupz ſi naprej uſame 3. ed. pojti veno dalno deshelo kupzhovati ǀ ſi neprej vſame 3. ed. v'en Kloshter pojti ǀ pyanſtua anat ſi naprej neuſame +3. ed. ǀ ſi naprei vſameta 3. dv. de hozheo Pater Bernardu povedat ǀ Kadar vij ſi naprej vſamete 2. mn., de ſe hozhete spovedat ǀ naprej neusamete +2. mn. ſe pobulshat ǀ kateri ſtonovitnu ſi naprei vsameio 3. mn. ǀ Se perpravio, inu naprej usameio 3. mn. Chriſtusa popaſti ǀ vſemiſi ſtanovitnu naprej vel. 2. ed., de poſehmal hozhesh greha ble kokar kazhe ſe varvat ǀ Vſimiſi tedai naprei vel. 2. ed., de ti hozhesh v' nebeſſa tvoje ozhy polsdignit ǀ vſy vſimimo ſi naprej vel. 1. mn. de hozhemo poſehmal s'mislio, s'sheljo, inu s' djainam Bogu shlushit ǀ vſimimoſi naprej vel. 1. mn. po ſtopinah teh lubih Svetnikou … hoditi ǀ neprej vsemiteſi vel. 2. mn. de n'hozhete vezh pregreshit ǀ naprej vſemite ſi vel. 2. mn. de hozhete sapuvidi Boshje dershati ǀ vſimiteſi naprej vel. 2. mn., inu s'djainom napolnite vasho dobro volo ǀ ſtonovitnu ſi naprej vſmite 2. mn. ǀ ſtonovitu ſi nàprei vſymite vel. 2. mn., de n' hozhete vezh v' grob tiga greha paſti ǀ jeſt ſim ſi naprej vſel del. ed. m iskaſat, v kakushni vishi imate letu ſturiti ǀ ſi je bil naprej uſel del. ed. m na vojſko pojti pod Ceſſaria Diocletiana ǀ danas ſi ſim naprei vſſel del. ed. m Nem. Nem. iskasat kaku je nuzen ǀ vezhkrat ſi je naprej vſela del. ed. ž en nezhisti greh, Kateriga je bila dopernesla, ſe spovedat nase vzeti sprejeti, prevzeti:
Syn Boshi je nasho zhlovesko naturo na ſe uſel del. ed. m nazaj vzeti preklicati:
jeſt neuſamem 1. ed. nasai moje beſſede noter vzeti zavzeti:
kadar hozhe enu Mestu noter vſeti nedol. ǀ Je enkrat General Joſve eno veliko vojsko zhas Kananerje pellal, ter tu veliku meſtu Hierico oblegil, inu bres vſe shkode je bil taiſtu noter vſel del. ed. m, inu resmetal ǀ de bi Saurashniki tvojga Svetiga Imena noter vſeli del. mn. m tu Ceſſarsku prebivalszhe Dunain ǀ kadar Titus inu Veſpaſianus ſo bily Jeruſalem notri uſeli del. mn. m priložnost vzeti izkoristiti priložnost:
Skuſi ta danashi exempel jeſt perloshnoſt uſamem 1. ed. podvuzhiti moje Poshlushavize ǀ to nar manshi neporloshnost nihdar sa vaſhiga blishniga ſi neusamete +2. mn., aku lona ſe netroshtate slovo vzeti slovo vzeti, posloviti se:
slavu od nje uſeti nedol. ǀ jeſt od vaſſ slavu vſamem 1. ed. ǀ ſlavu od priatelnou vſame 3. ed. ǀ sa vſelej slavu od ſvejta vſimite vel. 2. mn. ǀ je ſlavu od teh Vernih vſel del. ed. m ǀ poſt ſe perblishuje, kir meſſu bo slavu vſelu del. ed. s srce si vzeti opogumiti se, predrzniti se:
serze ſi vſame 3. ed. spovedat ſe ǀ Catharina ſerze ſi vſame 3. ed. ǀ ſi ſarze vſame 3. ed., eno shegnano ſvejzho pershge ǀ Serze ſi vſameio 3. mn., de vſe grehe dopernashajo ǀ n' hozhesh, de bi drugi ſerze ſi neuseli +del. mn. m, takorshne shleht andle tribat ven vzeti izvzeti:
vun vſamem 1. ed. te nadolshne otrozhizhe, Kateri po tem Kir ſo Karsheni ſe lozhio is tiga ſvejta v usta vzeti izgovoriti:
ti Boshje Ime nepridnu uſta neusamesh +2. ed. ǀ tu s. Ime naunznu, inu nepridnu usta usame 3. ed. ǀ shpotlivu njega S. Ime vſta vſameio 3. mn. ǀ shpotlivu njega S. Ime usta usamejo 3. mn. za dobro vzeti sprejeti z dobro voljo, brez pritoževanje:
veliku grenkih beſsedy morio poterpeshlivu prenesti, jnu sadobru vſeti nedol. ǀ s' eno shupo, ali panado sa dobru vsamesh 2. ed. ǀ G. Bug sa dobru vſame 3. ed. tudi maihine rezhy, kakor ſo kosye dlake, inu kashtruine koshize ǀ ta bolni vernu dershi, vina ſe ana, s'eno ſamo neſlano shupo 24. urr sadobru vſame 3. ed. ǀ sa dobru vſameio 3. mn., kar G. Bug ym dà ǀ s' ſamim koſſilam sa dobru vſimite vel. 2. mn. ǀ celli teden bodo po hribah, inu gosdah hodili sajze, inu jelene lovili, inu s'merslimi shpishamij sa dobru vſeli del. mn. m za zlo vzeti zameriti:
preveliku sa slu vſamem 1. ed. ǀ sa slu neuſamem +1. ed. ǀ sa slù vsamesh 2. ed., n' hozhesh vezh h' taiſtimu Spovedniku ǀ Leta Gospud sa slu vſame 3. ed. lete beſſede, ſe reſerdi ter grè prozh ǀ mu sa slu vſame 3. ed., ter ga sazhne oſtru kregat ǀ sarà to iegro sa slu vſame 3. ed. zdoli vzeti spoznati, razumeti, ugotoviti:
Kakor s'doli vſame 3. ed. s'taistih beſsed Katere Bug K'Satanu je govuril
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
z1 predl. z or. 1. z, tj.
skupaj z:
preshushtvu s' Bersabeio je tribal ǀ nej ſta s' mezhmy, inu s'ſtrelamy ſe boiovala, temuzh s' modruſtio, inu ſaſtopnoſtio ǀ kulikajnkrat s'miſlio, s'beſsedo, s'djaniam ſmo shpot is tega Mogozgniga Gospuda inu Boga ſturili ǀ dershi eno gartrosho s bodezhem terniom obdano ǀ poshreshnost ene je shtrajfana ſo poshreshnostio te druge ǀ nej sadoſti s' vſtimi molit ampak je treba tudi ſi ſerzam, namrezh mislit, inu mirkat na tu kar ſe moli ǀ greh je vna Babilonska loterza, Katera si slatam peharam teh lushtu vumosij sledno dusho ǀ G: Bug ſe bode s'nami sadarshal, kakor mij s'nijm ǀ vſaketeri bò shiher shnio nezhistost tribal ǀ aku ſe bode shnijm s'kuſi pravo grevingo ſpravil ǀ v'taki vishi okaminij v'ſerzu de s'shnim vmerjo, inu do vekoma ſo fardamani ǀ Iacob druſiga nej shelil, temuzh, de bi Bug s'hnem bil ǀ shnih veliko saſtopnoſtio, inu modruſtio ǀ Bug bode tudi vſmilen s'shuami, inu topelt vam bode povernel ǀ vy greshniKi, inu, grèshenze nemate zagovati nad Milostio Boshio, ampaK vs'vasho pravo, inu pohleuno ſpuvidio bote guishnu odpuzhajne vſyh grehou doſegli 2. kakor:
satorai bom s'S. Chryſostomom reKal ǀ letukaj shiher porezhem s'S. Cyprianam ǀ G. Bug neshelij od naſs de bi mij niemu offrali s'Cainam shitu, s'Abelnam Koshlizhe, s'Noieſsam uvole Zapis vs' je domnevno tiskarska napaka namesto s', saj bi, če bi bil to refleks pslovan. *vъz (ki se kot predl. ohranja v Beli krajini), pričakovali vezljivost s tož.; → iz II.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
z2 predl. z rod. z, tj.
od zgoraj navzdol:
S Nebeſs je bil en gorezh ſteber prishal ǀ s'taistiga oljskiga hriba Chriſtus, je imel v'Nebu vſdignen biti ǀ je bil enkrat s'okna padil, inu glavo ſi reſbil → iz I. 2.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
za predl. I.
s tož. 1. za:
sledne buqve nej ſo pernaredne sa nash folk ǀ Ony ſo terpeli sa Nebu, vy ſa ſemlo ǀ on grè sà njo shpegat ǀ s enu maihinu zhaſti, blaga, inu lushta, katere na semli ym oblubio to vezhno paklensko martro sa lon ſi isvolio ǀ ſposnajo cilu pred ſpovedniKom de nevedo s'oben greh ǀ s' obeno poſvejtno reizh nej ſò marali ǀ nej s'eniga ſamiga greshnika parpraulena miloſt Boshja ǀ de nebomo s'prasnik prepovedana della dellali ǀ saſaku malu kar vam shena ſuper rezhe netagotiteſe 2. zaradi:
zhe je v' pakli sa tuoje pohujsheine ǀ Ti ſi danas odpuſtil sa mojo lubesan tuoimu ſourashniku za + tož. ž prid./zaim. + voljo zaradi:
vſe teshave, inu supernosti sa Boshjo volo premagaio ǀ sa Christuſhavo volo je bil odpustil ſvoim puntarskom Purgariom ǀ sa tiga volo Bug naſs je taku mozhnu lubil ǀ ſara je bila lepa ſa volo nje pokorshine ǀ Sa volo tiga klaguje s: Chrijsostomus ǀ veno tako nevarnost sa eniga hlapza volo ſe je podal ǀ vni je vſhe dolgu v' prepuvidi sa volo njega dolgù II.
z or. za:
poſhila sa nijm ſuoje Bashadore ǀ Sa desham pride lepu ureme, sa oblazhnem pride ſonze, sa ſimo pride ſpumlat ǀ Ta Kateri shpega ſa ſvoim bliſhnim, inu na njega tadle, inu grehe gleda ǀ ta mati popade enu gorezhe shelesu, inu tezhe sato nepokorno
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
zagrajen -a prid. 1. obdan z nasipom, zagrajen:
en potok je ſagreien im. ed. m s'kamenjam, s'shaganzamy, s'drevamy (II, 24) ǀ je sagrejen im. ed. m s'drevam S: Chrisha, s'kamejnom teh S: Sacramentu, s'semlo proshne Marie Divize, inu drusih lubyh Svetnikou (II, 25) 2. ograjen, zagrajen:
Ti ſi taiſti shlahtni sagrajeni im. ed. m dol. pungrad, kateriga ta paklenska kazhanej mogla oskruniti (II, 47)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
zaigrati dov. zaigrati, tj.
z igranjem zapraviti:
po tem kir je bil ſajegral del. ed. m vſe kar je imel, k'ſadnimu ſvojo sheno je bil gori na jegro poſtavil (II, 149)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
zalo prisl. zelo:
vashi erby ſo vas salu ogolufali ǀ Ah salu vuzhenu, inu lepu nam odgovory Angelski Dohtar S. Thomash ǀ jeſt ſe ſalu boym Prislov zálo ‛zelo’, ki je v rabi na Krasu in v Vipavski dolini in ki ga pozna tudi Hipolit kot ſálu ‛nimis’, je z analogno vokalizacijo tvorjen iz določne oblike záli v vmesnem pomenu ‛krepek, silen’, ki se je razvil iz prvotnega ‛slab, hudoben’ in ki je dal kasneje ‛lep, krasen’ (Ramovš 1923–24: 469).
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
zamurec -rca m zamorec, Maver:
En Samuriz im. ed. veni Zerkvi je bil nashal en poslazhen peld S. Miklausha ǀ hitrej en ſamuriz im. ed. bi beu ratal, kateri, od nature je zhern ǀ prideio tatye v' hisho tiga Samuriza rod. ed. ǀ ſim na levi ſtrani poſtele vidila eniga Samuriza tož. ed. ǀ V' tem lejti 1147. kadar Samurizi im. mn. ſó bilij v' shpansko deshelo prishli ǀ enkrat Samorizy im. mn. s veliko mozhio ſo bily v' Shpansko deſhelo prishli ǀ vezhkrat je ovarval shpansko deshelo pred to ſaurashno vojsko teh Samurizou rod. mn. ǀ s' oblasti tyh ſamurizou rod. mn. réshil ǀ yh je odreshil od teh paklenskih Samurizu rod. mn. ǀ vam nej treba ſamurizom daj. mn. v' oblast priti ǀ de bi taiſtu supet Samurizom daj. mn. naſaj vſel ǀ Shpanski krajl Alphonſus je bil eno veliko vojsko kupaj ſpravil, meneozh ſamurize tož. mn. … pregnati ǀ tudi druge meſta bo ouarual pred temy groſovitnimy Samurizi or. mn. ǀ S. Samurizy or. mn. imamo vſe skuſi nyh ſpomin imeti ǀ 19. lejt je branil pred ſamurizi or. mn. taiſto deshelo Ker pomena ‛zamorec’ in ‛Maver’ nista vedno z gotovostjo ločljiva, so zgledi obravnavani v enem geselskem članku. Beseda je ljudskoetimološko naslonjena na dolenj.-notr. izgovarjavo zveze za mȗrjem < za mọ̑rjem, sicer vsebuje mur ‛črnec’ (16. stol.) < slovan. *murъ̏ ‛črn, temen’, prim. nar. rus. múryj ‛temno siv’. Na pomen je utegnilo vplivati srvnem. mōr(e) ‛zamorec’ ← lat. Maurus; → murski.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
zavoljo predl. z rod. zavoljo, zaradi:
vni je vſhe dolgu v' prepuvidi sa volo njega dolgù ǀ Sa volo tiga klaguje s: Chrijsostomus ǀ ſara je bila lepa ſa volo nje pokorshine ǀ de bi uſsai savolo njega mogozhnosti ſe imel njega bati ǀ savolo nezhiſtoſti, katero je s'ſvojo priatelzo Europo tribal ǀ ſmo sa vola nashijh pregrehou h'ſmerti obſojeni ǀ zhudna je bila mana sa vola nje ſlatkusti ǀ trij Deklize sa vola nijh veliziga bushtua ſo imele nijh diviſhtvu predati ǀ sa vole ene Kratjke ſramoshlivosti v'ta vezhni shpot priti ǀ so volo njeh pregrehe ǀ sauolo te grosavitnosti ǀ ſovolo ene ſame beſsede, katero je tebi tuoj blishni rekal, nihdar vezh ga nemoresh lepu pogledat ǀ ſa ſtraha, inu ſramoshlivoſti volo je ſamauzhalata greh zavoljo tega zato:
kar narvezh bo mogozhe lastne ſlovenske beſsede bom nuzal, de jih bosh lahku ſaſtopil, inu po tvoij desheli obernil, inu srekal, sa volo tiga tudi, kar je latinskiga nebom na ſlovensku preobernil ǀ Pravi s: Augustinus, de sa volo tiga je v'Nebu shal, de bi nam pomagal, inu naſs varval → volja
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
zgruntati -am dov. spoznati, doumeti:
Aristoteles pak bi rekal, de tu nar nuznishi je sposnati, inu sgruntat nedol. naturo teh stuarjenijh rezhij ǀ ſodbe Boshje ſo taku viſſoke, inu skriune, de obedn zhlovek ſgruntat nedol. yh neſamore ǀ kadar s'nasho preprosto pametio bi hoteli s'gruntat nedol. to skriunust S: Troijce ǀ Sdaj jeſt sgruntam 1. ed. sakaj Chriſtus je bil tudi shal v'ta oljsKi vert pred ſvojo britko, inu grenko ſmertio ǀ de eden popolnoma sgrunta 3. ed. liſtnuſti, inu naturo tiga zhloveskiga shivota ǀ od troshta ſuſebniga, Kateriga vy pozhutite tudi vasho Krajlizo nesgruntate +2. mn. ǀ ſe meni sdij de Theocritus nar ble je sgruntal del. ed. m lubesan rekozh ǀ Oh dusha! kadar bi sgruntala del. ed. ž kai ti sgubish, kadar gnado boshio sgubish ǀ sdaj bomo Nem. Nem. sgruntali del. mn. m sakaj Bug je bil shal isKat Adama prezei Kakor je bil v'greh padu ← srvnem. ergründen ‛doumeti’ z zamenjavo predpone; mogoče bi bilo nastaviti tudi izgruntati; → zgrundati.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
ziher prisl. lahko:
druga della ſiher v'dellaunik ſe dopernashaio ǀ takrat ſiher boſte sapejli ǀ aku bom letu doſegil, ſiher bom rekal ǀ Taku sihar S. Varih, inu Pomozhnik naſh je je mogal rezhi Pisava, ki kaže na vzglasni z-, se v korpusu pojavi le 6-krat, zato ni izključeno, da so to tiskarske napake namesto → žiher, na kar kaže 160 zapisov. Če je nastavek vendarle upravičen, je to mlajša izposojenka iz nem. sicher ‛varen, gotov, gotovo’.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
zlodejanje s preklinjanje z besedo zlodej:
Lubish hudizhovajne, sludjaine tož. ed., preklinajne, treskaine (II, 345)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
zlodejati -am nedov. preklinjati z besedo zlodej:
vaſhe otroke namejſti ozhanaſha, inu zheszhene Marie Vere, inudeſſet S. Sapuvidi vuzhite preklinat, inu sludjat nedol. ǀ Ah kaku veliku vezh bi ſe sramovali kregat, ſmeriat, inu sludiat nedol. ǀ vſe skuſi kaunete, preklinate, sludjate 2. mn., treskate, eden temu drugimu ſmert, inu paku voshzhite ǀ nesludiai +vel. 2. ed., inu neshentovai, ampak Boga zhaſti s' tvojm jeſikam ǀ vſeskuſi je preklinal, sludial del. ed. m, treskal, marmral, opraulal, klafal, inu s' Bugam shentoval ǀ de bi ta shkodlivi, inu ſtrupeni mezh nenuzali, vſe skuſi nekleli, sludjali del. mn. m, inu hudù ſvojmu blishnimu s' jeſikam nevoshzhili ǀ Shelish de bi nesludiali +del. mn. m, preklinali, ali shentovali
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
zlodovanje -a s preklinjanje z besedo zlodej:
de morebiti preklinajne, sluduvaine im. ed., treskajne &c. nej obeden velik greh ǀ hozhesh ſe sdershat od kletvine, sludivaina rod. ed. inu shentvaina ǀ nehaite vy kmetje od sluduvaina rod. ed., shentovaina, inu treskainia ǀ nikar ſe nepovernite k' sludovajnu daj. ed., hudizhovainu, shentovainu, klafainu ǀ Kakor ſte do ſehmal nuzali vash jeſik sa sludovaine tož. ed., inu klafaine
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
zolč -a m žolč:
on je perneſſil kiſſile vinike, grenku vinu kakor ſauzh im. ed., inu kazhi ſtrup ǀ Ti vſe tvoje shivozhe dnij druſiga ſadu nedopernashash ampak sauzh tož. ed. te hudobnoſti ǀ tedaj druſiga meni ne dash ampak sauzh tož. ed., inu ſtrup ǀ s' tem sauzham or. ed. je bilu smeishenu taiſtu vinu Morda nastalo po disimilaciji iz → žolč, vendar je možno tudi, da gre za arhaizem, prim. stcslovan. zlъčь poleg cslovan. tudi žlъčь. Vsi zgledi na z- so iz V, 145 s.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
Zosimus m osebno lastno ime
Zosim:
Pojdi sdaj ſim ti Paulus … inu Zoſimus im. ed., kateri vſy ſte s' meſt beyshali v' puszhave (III, 366) Neki samotarski menih z imenom Zósim, morda isti, ki se omenja v življenju sv. Marije Egiptovske.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
zraven2 predl. z rod. zraven:
Ie pridgual S. Ioan. Karsnik s'raven Iordana Iudom ǀ vſe skusi je bil ſraven Alexandra Macedonskiga ǀ della teh ſerznih Vojszhakou ſmalaio sraven nyh pilda ǀ kakor en Ribizh s' raven vode, kateri ſidy, inu s' ternikam ribe lovj ǀ pravi shivi Iſraelski Bug n' hozhe obeniga Boga sraun ſebe imeti → izreči
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
zunaj2 predl. z rod. 1. zunaj:
mosh je bil ſtuarjen ſunai Paradisha, shena je bila ſtuariena v'Paradishi 2. razen:
uſy Soldati, inu zholnary ſo bili potonili ſunaj tiga goſpuda, dokler je Scapulir imel ǀ ludje ſo bilij potonili ſunej ene lepe Dekelze, katera ſe je bila ſa tajſto skalo popadila ǀ vſe s'kuſi Boshjo volo ſe sgodj, s'unei ſamiga greha ǀ obeniga mejſta ſunai pakla nimamo ǀ vſem ſta ſi bila podobna, sunej tiga de Chriſtus je bil pravi Bug, inu Franciſcus li zhlovik ǀ kakor de bi vſy fardamani bily sunai eniga ſamiga ǀ vſe ſe je veſſelelu, sunaj Lucifera, inu njegovih tovarshou ǀ mej tulikain taushent Pershon, s'vnaj Marie Madalene, inu Rasbojnika ǀ vſy bodo v' nebeſſa prishli ſunei malu nyh, katiri ſamy hozheo fardamani biti ǀ nihder, v' obeni vishi zhloveka nymaio vbiti, s'unej Rihtne goſpojske, katera ima od boga oblaſt te kryvizhne vmorit ǀ ſapovej vſe malike reſtauzhi s' vnej eniga ſamiga ǀ Vſe ludij rosa tiga madesha je bila smozhila s' unej te lepe Marie Divize
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
žakljič m vrečica, žakeljc:
ta maihini shakelzh im. ed. pak je greh tiga miniha (I/2, 13) Mogoče bi bilo nastaviti tudi žakeljc, prim. zapisovanje etimološkega c z zh v zapisu shelodizh, kjer pa obstaja možnost domneve o nekontaktni asimilaciji kot v zgledih pri → zelišče ; → žakelj.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
ženim -a m ženin:
kadar bodo nyh ozhij vſdignili v' peld tiga resmartraniga shenima rod. ed. Nebeshkiga (II, 491) Zapis je mogoče razumeti tudi kot tiskarsko napako. Beseda je nastavljena z izglasnim -m, ker obstaja možnost, da zapis odseva arhaizem ženim, ki se do danes ohranja v kor. narečju.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
živeti -im nedov. živeti:
ſi dolshan s'tvojo sheno v'spodobni dobruti shiveti nedol. ǀ Bug sapovej zhistu shivèti nedol. ǀ Bug pak sa'povej de ſe imaio lubiti, inu mijru shivejti nedol. ǀ pojdi dellat aku hozhesh shivit nedol. ǀ kadar menimo shiveiti nedol., shiveine od nas beishj ǀ jest n'hozhem vezh, taku hudobnu, inu grèshnu shjveti nedol. ǀ Aku hozhesh dolgu shiueti nedol. ǀ pofliſſuiteſe taku v'vashim ſtanu shueti nedol., de bote ta nebeski lon doſegli ǀ vezhkrat ſo si naprej vſeli brumnu, inu bogaboyezhu shivetè nedol. ǀ de bi mej ludy shla prebivat, inu shivit namen., kakor ludem ſe ſpodobi ǀ jest nejſim obena loterza, shivim 1. ed. s'moim mosham kakor Bug sapovej ǀ vener neshivim +1. ed. taku lepu, inu brumnu ǀ shivish 2. ed., kakor en Turk, inu Ajd ǀ aku ti neshivish +2. ed. Kakor ſe ſpodobi enimu zhloveku ǀ shivi 3. ed. po sapuvidi, katero Mahomet v'ſvojm Alharanu ſapiſano je pustil ǀ pod njegovo brambo inu pokorszhino shivj 3. ed. ǀ tresnost sturj de zhlovik dolgu zhaſsa sdrau shivij 3. ed. ǀ v'grehi, inu v'lushti shivy 3. ed. ǀ kakor eden shiui 3. ed., taku tudi vmarje ǀ en takorshen poshreshin zhlovek dolgu zhaſſa neshivj +3. ed. ǀ taiſti Mosh, inu shena, kakor ps, inu mazhika shivita 3. dv. ǀ My na tem ſveiti shivimo 1. mn. vſe skuſi v' nevarnoſti te ſmerti ǀ my, kateri ſhivimo 1. mn. v'S. khat: kers: Cerkvi ǀ vſe vashe shivozhe dny greshnu shivite 2. mn. ǀ kersheniki ſe najdeio, kateri hushi shivè 3. mn. kakor Ajdij, Turki, inu neoverniki ǀ taku ſe bo godilu taiſtem, kateri v' ſourashtui shivé 3. mn. ǀ ſhivè 3. mn. kakor eny preproſti otrozij ǀ vſij ti drugi Meniki ſvèteshi shjvè 3. mn. kakor jeſt ǀ nej ſo pravi ludje, sakaj na shive 3. mn. Kakor ſe ſpodobi pametnim ludem ǀ ſi tudi dolshna skarbèti de tuoy otrozhi, inu poſly brumnu shive 3. mn. ǀ nekateri Mashniki neshive +3. mn. kakor nyh ſtan pelè ǀ shivi vel. 2. ed. li kakor ena shivina, prelomi li vſe sapuvidi boshie, odnashai li pokuro do tvoje sadne ure ǀ Sledni oſtani v'ſvojm ſtanu, inu shivj vel. 2. ed., kakor ſi dolshan shiveti ǀ Nikar prevezh nesaupajte, temuzh v'strahu Boshijm shivite vel. 2. mn. ǀ pravizhnu andleite, inu bogaboyezhe shjvejte vel. 2. mn. ǀ dolgu je v'ſaurashtviom Boshym shivil del. ed. m ǀ veliku lejt v' nezhistosti je shivel del. ed. m ǀ nimate urshoha shalovati po Ranzimu Nem. rekozh, ali meneozh, de je malu zhaſſa shivu del. ed. m ǀ tudi Madalena je nezhiſtu shivela del. ed. ž, vener je isvelizhana ǀ dolgu zhaſsa v'grehi je shivèla del. ed. ž ǀ ona ſama ſebe je bila prebodla, inu umorila, de bi v' shpotu neshivela +del. ed. ž ǀ ſta potle kakor pſs, inu mazhika shivela del. dv. m ǀ ob ſuhim kruhu, inu frishni vodi ſo shiveli del. mn. m ǀ aku taku greshnu bote shivèli del. mn. m ǀ de bi tudi njegovi otrozi brumnu, inu pravizhnu shjveli del. mn. m ǀ veliku lejt ſo ſhiveli del. mn. m ǀ Taiſte duei sheni je reis, de ſo greshnu nesramnu shivele del. mn./dv. ž živeti z živeti od, preživljati se z:
Vam greshnikom nesapovej de bi imeli v'eno pushavo ſe sapreti, inu s' vodo, inu s'korejniam shiveti nedol. ǀ s' golufio, inu ohernio shiuish 2. ed. ǀ od ſemena tiga shita zhlovek kroh ima s' katerem shivj 3. ed. ǀ nyma drugiga, temuzh tajſto kravzo, s' mlekom katere ona, inu nje otrok shivita 3. dv. ǀ nam perneſſe tulikajn lepiga inu shlahtniga ſadu is katirim my shivimo 1. mn. ǀ ſó shiveli del. mn. m s' ſadam te semle, inu cilú malukadaj ſó kuhanu jedli
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.